018-051/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Policijska uprava Celje

Številka: 018-051/2020-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Sama Červeka, kot člana senata, in dr. Mateje Škabar, kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevoz zaseženih in službenih vozil ter predmetov do 3500 kg in nad 3500 kg za potrebe PU Celje«, v sklopu 1: »Prevoz vozil in predmetov do 3500 kg – Celjska regija«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja AMZS družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu d.d., Dunajska cesta 128a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Policijska uprava Celje, Ljubljanska cesta 12, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 4. 2020

ODLOČILA


1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »Prevoz zaseženih in službenih vozil ter predmetov do 3500 kg in nad 3500 kg za potrebe PU Celje«, ki ga razdeljenega na tri sklope oddaja po postopku naročila male vrednosti z vključenimi pogajanji, na portalu javnih naročil pod številko JN000144/2020-W01 objavil dne 13. 1. 2020.

Dne 27. 2. 2020 je naročnik na portalu javnih naročil pod številko JN000144/2020-ODL01 objavil dokument »Sklep o oddaji naročila«, št. 430-183/2019/28 (3A53-1) z dne 26. 2. 2020, iz katerega (med drugim) izhaja, da je javno naročilo v sklopu 1: »Prevoz vozil in predmetov do 3500 kg – Celjska regija« (v nadaljevanju: sklop 1) po izvedenih pogajanjih oddal ponudniku Avtovleka Kuk, d.o.o., Oplotniška cesta 2, Slovenske Konjice (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 preko portala e-Revizija vložil zahtevek za revizijo z dne 5. 3. 2020. Zatrjuje, da je ponudbeni predračun (»Priloga št. 4«) preko portala e-JN oddal v skladu z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je neutemeljena navedba naročnika v odločitvi o oddaji javnega naročila, da ta priloga na navedeni portal ni bila posredovana. Dalje navaja, da morajo ponudniki v skladu z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za celotno območje sklopa 1 zagotavljati odzivni čas za izvedbo storitev v trajanju največ 45 min. Vlagatelj je zato preko spletne strani https://google.si/maps sam preveril lokacijo izbranega ponudnika, kot jo je ta navedel na obrazcu »Priloga št. 10«, ter ugotovil, da je najhitrejša pot od te lokacije do lokacije naročnika - uporabnika na območju PMP Bistrica ob Sotli z osebnim vozilom prevozna v 55 in ne v 45 min, kakor je to zahteval naročnik, medtem ko je vlečno vozilo še počasnejše. Izbrani ponudnik torej ne more samostojno zagotavljati odzivnega časa za območje PMP Bistrica ob Sotli. Poleg tega so vse ponudbe, ki so bile za sklop 1 oddane v zadnjem krogu pogajanj, ekonomsko manj ugodne od ponudbe vlagatelja (izbrani ponudnik je tako za sklop 1 oddal ponudbo v vrednosti 99.960,10 EUR brez DDV, vlagatelj pa ponudbo v vrednosti 96.880,00 EUR brez DDV). Okoliščina, da je naročnik kot edini kriterij za izbiro ponudnika opredelil merila, navedena v točki 8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato po zatrjevanju vlagatelja ne vodi do izbire dejansko ekonomsko najugodnejšega ponudnika, saj končna ponudbena cena nima nikakršnega vpliva na izbiro. Vlagatelj tudi domneva, da so se preostali ponudniki v sklopu 1 med seboj uskladili glede cen, ki so jih ponudili pri posameznih postavkah ponudbenega predračuna, relevantnih za ocenjevanje po merilih, kar je razvidno iz vzorca kombinacij glede postavk, pri katerih so posamezni ponudniki ponudili ceno 0. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi postopek oddaje javnega naročila za sklop 1, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 13. 3. 2020 opredelil do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Uvodoma zatrjuje, da vlagatelj ni uspel izkazati drugega elementa aktivne legitimacije, tj. nastanka škode, v nadaljevanju pa s sklicevanjem na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zatrjuje, da izvajalec izvede posamezno storitev iz lokacije, ki je najbližja lokaciji izvedbe storitve (in ne iz lokacije sedeža izvajalca), pri čemer je odzivni čas vezan na lokacijo izvedbe storitve in ne na lokacijo sedeža posamezne policijske postaje. Odzivni čas je namreč čas od klica operaterja OKC do prihoda izvajalca na naročeno lokacijo izvedbe storitve. Posledično podatki o lokaciji izvajalca, ki so jih morali ponudniki navesti v obrazcu »Priloga št. 10«, nimajo nikakršne zveze s sposobnostjo zagotavljanja zahtevanega odzivnega časa, saj so vlečna vozila posameznega izvajalca razporejena po terenu in na dislociranih lokacijah, enako pa je tudi lokacija odvoza različna, saj je odvisna od kraja dogodka. Kot zatrjuje izbrani ponudnik, skupna najnižja ponudbena cena v konkretnem primeru ni predstavljala ekonomsko najugodnejše ponudbe. Naročnik je namreč točkoval posamezne postavke in na tej podlagi razvrstil prejete ponudbe. Vendar vlagatelj po zatrjevanju izbranega ponudnika naročniku ne očita napačnega točkovanja postavk, pač pa mu očita, da način točkovanja, kot ga je določil, ne vodi do izbire dejansko najugodnejšega ponudnika, s čimer pa je vlagatelj prekludiran. Vlagateljeve navedbe o usklajenem ravnanju ponudnikov v sklopu 1 temeljijo zgolj na njegovem ugibanju in so nedokazane. Upoštevaje navedeno zahtevku za revizijo po mnenju izbranega ponudnika ni mogoče ugoditi.

Naročnik je z dokumentom, št. 430-309/2/2020/5 (15131-04) z dne 25. 3. 2020, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Po zatrjevanju naročnika njegova ugotovitev v odločitvi o oddaji JN o tem, da mu vlagatelj preko portala e-JN naj ne bi posredoval ponudbenega predračuna, za vlagatelja ni imela nobenih posledic, zato je v tej zvezi podani očitek brezpredmeten. Dalje zatrjuje, da so morali ponudniki v skladu z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot dokazilo o zagotavljanju minimalnega št. vlečnih vozil predložiti »Prilogo št. 10«, v opombah katere je bilo navedeno, da morajo za območje celotnega sklopa zagotavljati zahtevani odzivni čas (ta je za sklop 1 znašal 45 min). V tej zvezi vlagatelj po mnenju naročnika zmotno enači oddaljenost med lokacijo (sedežem) izbranega ponudnika ter lokacijo naročnika – uporabnika (tj. lokacijo policijske postaje PMP Bistrica ob Sotli) z odzivnim časom. Odzivni čas, kot je opredeljen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je namreč čas od klica operaterja OKC do prihoda izvajalca na naročeno lokacijo izvedbe storitev, zato ga ni mogoče enačiti s časom, ki je potreben za prevoz od lokacije ponudnika do lokacije naročnika – uporabnika. Tudi iz same narave predmeta javnega naročila izhaja, da lokacija izvajanja storitve ni in ne more biti naslov uporabnika, posledično pa slednji za izvedbo storitve ni relevanten – storitev se namreč izvede na naročeni lokaciji, ki vnaprej ni znana (npr. kraj prometne nesreče, kraj zaseženega vozila) in – razen izjemoma – ni enaka lokaciji naročnika. Za presojo izpolnjenosti zahteve glede odzivnega časa je relevantna »Priloga št. 3«, v okviru katere je izbrani ponudnik izjavil, da ponujena storitev ustreza zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da bo spoštoval zahtevane odzivne čase. Po zatrjevanju naročnika ekonomsko najugodnejše ponudbe v konkretnem primeru ne predstavlja ponudba z najnižjo ponudbeno vrednostjo. Naročnik je namreč določil posebno formulo, po kateri se je za najugodnejšega izkazal izbrani ponudnik – v kolikor se vlagatelj s tako opredeljenim merilom ni strinjal, bi moral vložiti zahtevek za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik na koncu navaja še, da se ne more opredeljevati do vlagateljeve pavšalne navedbe o domnevno nedovoljenem sodelovanju ponudnikov, za katero vlagatelj ni predložil nobenih dokazov. Na podlagi navedenega zahtevku za revizijo po oceni naročnika ni mogoče ugoditi.

Naročnik je dne 26. 3. 2020 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo (31. člen ZPVPJN) ugotovila, da je vlagatelj k zahtevku priložil potrdilo o plačilu takse za predrevizijski in revizijski postopek, ki jo je (v skladu s pravnim poukom naročnika, podanim v dokumentu »Sklep o oddaji naročila«, št. 430-183/2019/28 (3A53-1) z dne 26. 2. 2020) plačal v prenizki višini, zato je vlagatelja z dopisom, št. 018-051/2020-4 z dne 6. 4. 2020, pozvala na doplačilo takse. Vlagatelj je Državni revizijski komisiji dne 7. 4. 2020 posredoval potrdilo o doplačilu takse v zahtevani višini.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da izbrani ponudnik v vlogi z dne 13. 3. 2020 izpostavlja vprašanje obstoja aktivne legitimacije vlagatelja kot ene od procesnih predpostavk, ki so v skladu s 26. ter 31. členom ZPVPJN potrebne za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo. Ker vlagatelj ni zagovornik javnega interesa (prim. drugi odstavek 6. člena ZPVPJN), je za razrešitev vprašanja o obstoju njegove aktivne legitimacije potrebno ugotoviti, ali sta kumulativno podana elementa iz prve alineje prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, to sta interes za dodelitev javnega naročila in možnost nastanka škode zaradi očitane kršitve naročniku.

Izbrani ponudnik vlagatelju ne oporeka interesa za dodelitev javnega naročila, pač pa zatrjuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati nastanka škode. Po zatrjevanju izbranega ponudnika vlagatelj namreč ne navaja, da bi moral naročnik predmetno javno naročilo oddati prav vlagatelju, temveč zahteva razveljavitev celotnega postopka javnega naročanja, za kar pa ne navede nikakršnih prepričljivih razlogov.

Iz naročnikovega dokumenta »Sklep o oddaji naročila«, št. 430-183/2019/28 (3A53-1) z dne 26. 2. 2020, (med drugim) izhaja, da je naročnik v sklopu 1 kot dopustno ocenil ponudbo izbranega ponudnika, medtem ko se o dopustnosti ponudb preostalih petih ponudnikov ni izrekel, niti ni teh ponudb – razen ponudbe izbranega ponudnika – med seboj razvrstil po vrstnem redu glede na merilo. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je njegova ponudba dejansko ekonomsko najugodnejša, poleg tega pa z navedbami o neizpolnjevanju zahteve glede odzivnega časa izbranega ponudnika napada naročnikovo oceno o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, je s tem po oceni Državne revizijske komisije v dani zadevi izkazana realna stopnja verjetnosti nastanka škode (ali vsaj možnost nastanka škode) vlagatelju. Tega zaključka ne morejo spremeniti trditve izbranega ponudnika o domnevno neprepričljivih in pavšalnih navedbah vlagatelja, saj je presoja teh navedb stvar meritorne obravnave in ne predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo.

Ker je Državna revizijska komisija na podlagi predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo, opravljenega v skladu z 31. členom ZPVPJN, ugotovila, da so – poleg aktivne legitimacije – izpolnjene tudi preostale procesne predpostavke iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je v nadaljevanju zahtevek za revizijo vsebinsko obravnavala.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika ter izbranega ponudnika in po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju ZJN-3) in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 1 ocenil kot dopustno ter mu oddal javno naročilo.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Prvi odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena navedenega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

Predmet javnega naročila v sklopu 1 je prevoz vozil in predmetov do 3500 kg na območju PU Celje, kar zajema prevoz zaseženih in poškodovanih vozil, prevoz službenih vozil v okvari ter prevoz najdenih ali zaseženih predmetov, in sicer za obdobje 24 mesecev. Navedene storitve vključujejo tudi nakladanje in razkladanje vozil, motornih koles ter delov vozil in najdenih ali zaseženih predmetov z uporabo avtodvigala, vozička ali drugih pripomočkov ter reševanje vozil izven cestišč (prim. določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v II. delu z naslovom »Opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika«, točka »1. Predmet javnega naročila«).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da ne drži ugotovitev naročnika iz odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1 o tem, da pri oddaji ponudbe preko portala e-JN ni posredoval ponudbenega predračuna (»Priloga št. 4«), ki omogoča javni vpogled ostalim ponudnikom. Čeprav Državna revizijska komisija na eni strani ugotavlja, da je naročnik navedeno ugotovitev v odločitvi o oddaji javnega naročila za sklop 1 res zapisal, pa na drugi strani na podlagi vpogleda v omenjeno odločitev obenem ugotavlja tudi, da naročnik, kot utemeljeno zatrjuje že sam, v tej odločitvi hkrati nikjer ni zapisal, da ponudbo vlagatelja iz tega razloga šteje za nedopustno in jo kot tako zavrača. Iz izpodbijane odločitve tudi ne izhaja, da bi naročnik vlagatelja izključil iz postopka oddaje javnega naročila, prav nasprotno – naročnik je slednjega kljub navedeni ugotovitvi povabil na pogajanja o ceni. Ker obravnavana ugotovitev naročnika, četudi zmotna, za vlagatelja pravnih posledic torej ni imela, niti ni kako drugače vplivala na sam postopek javnega naročanja ali na sprejeto odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1, vlagatelj z njenim uveljavljanjem ne more doseči razveljavitve te odločitve.

V nadaljevanju je med strankama spor o tem, ali izbrani ponudnik izpolnjuje zahtevo naročnika glede odzivnega časa za izvedbo storitev v sklopu 1.

Za presojo navedenega vprašanja je relevantna točka »3. Izvajanje storitev« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je naročnik v podtočki »3.1 Rok izvedbe storitve« določil:

»Storitve predmetnega javnega naročila bo ponudnik – izvajalec izvajal na podlagi telefonskega naročila predstavnika naročnika.

Odzivni čas za izvedbo storitev je največ 45 minut pri prevozu vozil in predmetov do 3500 kg in največ 90 minut pri prevozu vozil in predmetov nad 3500 kg. Odzivni čas je čas od klica operaterja OKC do prihoda izvajalca na naročeno lokacijo izvedbe storitev.«

Da mora ponudnik (sam ali s podizvajalcem) zagotavljati zahtevani odzivni čas za območje celotnega sklopa, za katerega oddaja ponudbo, je naročnik med drugim navedel na obrazcu »Podatki o lokaciji, iz katere se bodo izvajale storitve in o številu razpoložljivih vlečnih vozil« (»Priloga št. 10«) pod razdelkom »Opombe«. Na navedenem obrazcu je naročnik zapisal še, da se oddaljenost od lokacije naročnika – uporabnika »/…/izračuna s pomočjo javno dostopnega spletnega orodja na naslovu https://www.google.si/maps/, funkcija iskanje poti, izbira najhitrejša pot z avtom, za pripeljano vozilo pa se priznava nakladanje in razkladanje./…/«.

V točki »2. Ustreznost ponujene storitve« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik določil, da mora »ponujena storitev v celoti ustrezati vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije«, kot dokazilo o ustreznosti ponujene storitve pa je predpisal »izjavo ponudnika, da ponujena storitev ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, ki jo ponudnik poda na obrazcu iz Priloge št. 2« (pravilno: na obrazcu »Priloga št. 3«; op. p. Državna revizijska komisija).

Med strankama ni sporno, izhaja pa tudi iz citiranih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da je naročnik za celotno območje sklopa 1 (tj. Celjska regija), kamor sodi tudi PMP Bistrica ob Sotli, določil odzivni čas v trajanju največ 45 min. Med strankama pa je spor o tem, ali sta lokacija sedeža naročnika – uporabnika PMP Bistrica ob Sotli ter lokacija sedeža izbranega ponudnika relevantni za presojo izpolnjenosti zahteve glede dolžine odzivnega časa ali ne. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je preko spletne strani https://google.si/maps preveril lokacijo izbranega ponudnika, kot jo je ta navedel na obrazcu »Priloga št. 10« (tj. Oplotniška cesta 2, Slovenske Konjice), ter ugotovil, da je najhitrejša pot do lokacije naročnika na območju PMP Bistrica ob Sotli (tj. na naslovu Polje pri Bistrici 12a, Bistrica ob Sotli) z osebnim vozilom prevozna v 55 min in ne v največ 45 min, kakor je to zahteval naročnik, medtem ko je vlečno vozilo po njegovem mnenju še počasnejše. Ob upoštevanju navedenega je po zatrjevanju vlagatelja jasno, da izbrani ponudnik zahteve v zvezi z odzivnim časom za območje sklopa 1 ne izpolnjuje. Na drugi strani naročnik, nasprotno, meni, da navedeni lokaciji sedežev naročnika – uporabnika PMP Bistrica ob Sotli ter izbranega ponudnika za presojo izpolnjenosti zahteve glede odzivnega časa nista relevantni. Po zatrjevanju naročnika je izbrani ponudnik izpolnjevanje navedene zahteve izkazal z izjavo na obrazcu »Priloga št. 3«.

Državna revizijska komisija najprej kot bistveno ugotavlja, da je naročnik v konkretnem primeru odzivni čas opredelil kot čas, ki je potreben od klica operaterja OKC do prihoda izvajalca na naročeno lokacijo izvedbe storitev (gl. podtočko »3.1 Rok izvedbe storitve« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Vlagatelj ne zanika v tej zvezi podane navedbe naročnika, da naročena lokacija izvedbe storitev pri posameznih naročilih praviloma ne bo sedež policijske postaje (npr. sedež PMP Bistrica ob Sotli), pač pa bo to – glede na predmet javnega naročila – kraj prometne nesreče, kraj zasega vozila ali predmetov ipd. Pri presoji spornega vprašanja tudi ne gre spregledati zahteve, določene v petem odstavku točke »6. Ostale zahteve naročnika« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v skladu s katero bo moral izbrani ponudnik praviloma zagotoviti, da bo na kraj izvedbe storitve poslal izvajalca/podizvajalca, ki bo v času telefonskega naročila najbližji lokaciji izvedbe storitve, tj. izvajalca/podizvajalca, ki bo v času telefonskega naročila najbližji lokaciji kraja prometne nesreče, kraja zasega vozila ali predmetov ipd.

Ker predmet javnega naročila obsega prevoz vozil ter predmetov, ki jih bodo na različnih, vnaprej neznanih lokacijah zasegli policisti, prevoz poškodovanih vozil s krajev prometnih nesreč ipd., izbrani ponudnik pa bo moral na lokacijo izvedbe storitve poslati izvajalca, ki bo v času telefonskega naročila najbližje tej lokaciji (torej kraju prometne nesreče, kraju zasega vozila ipd.), se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da za presojo izpolnjenosti zahteve glede odzivnega časa ne more biti relevanten čas, ki je potreben za prevoz od sedeža izbranega ponudnika do sedeža PMP Bistrica ob Sotli (in obratno). Kot po vsebini smiselno zatrjuje že naročnik, bo namreč za presojo izpolnjenosti zahteve glede odzivnega časa v posameznem primeru relevanten čas, ki ga bo potrebovalo vlečno vozilo, ki se bo v trenutku telefonskega naročila storitve nahajalo najbližje npr. kraju nesreče, da bo prispelo na ta kraj.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ne more slediti navedbi vlagatelja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve naročnika v zvezi z odzivnim časom, določenim za območje sklopa 1, ker naj bi bilo za prevoz od lokacije (sedeža) izbranega ponudnika do lokacije (sedeža) PMP Bistrica ob Sotli potrebnih 55 min. To še toliko bolj velja ob dejstvu, da je izbrani ponudnik (skladno z določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v točki »2. Ustreznost ponujene storitve«) v ponudbi predložil izjavo, s katero je potrdil ne samo, da ponujena storitev ustreza vsem zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč tudi, da bo spoštoval zahtevani odzivni čas (gl. obrazec »Priloga št. 3«, točka II.1 in točka II.2, zadnja alineja).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v zvezi z očitkom glede odzivnega časa zavrnila kot neutemeljene, je v nadaljevanju obravnavala med strankama nastali spor glede merila.

Naročnik je merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe v sklopu 1 opredelil v točki »8. Merila« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je med drugim določil:

»/…/Kot najugodnejši bo za posamezen sklop izbran ponudnik, ki bo dosegel najvišje skupno število točk po spodaj opredeljenih merilih in katerega ponudba bo popolna./…/

Skupno doseženo število točk po merilih je seštevek prejetih točk po posameznih merilih, in sicer:/…/ST – startnina (enotna za vsa vozila) – največ 30 točk; NK – nakladanje in razlaganje vozil do 3500 kg (skupna cena) – največ 20 točk; NKRZ – nakladanje in razlaganje motornega kolesa (skupna cena) – največ 5 točk; NKRD – nakladanje in razlaganje najdenih ali zaseženih predmetov – največ 5 točk; KM – prevoz vozil, motornih koles in predmetov do 3500 kg – največ 40 točk.

Merilo M(x) se izračuna s formulo:
M(x)=((STmin/STx)*30)+((NKmin/NKx)*20)+((NKRDmin/NKRDx)*5)+((KMmin/KMx)*40)/…/«.

Med strankama je nesporno, da je vlagatelj v zadnjem krogu pogajanj glede cene za sklop 1 podal nižjo ponudbeno vrednost kot izbrani ponudnik, kar je razvidno tudi iz »Priloge št. 4.2« (iz slednje je tako razbrati, da je vlagatelj podal ponudbeno vrednost v višini 96.880,00 EUR brez DDV, izbrani ponudnik pa ponudbeno vrednost v višini 99.960,10 EUR brez DDV). Med strankama tudi ni spora o tem, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila najnižje ponudbene vrednosti ni določil kot merila za ugotovitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, pač pa se je (večja ali manjša) ekonomska ugodnost ponudb v konkretnem primeru ocenjevala na podlagi vnaprej določene formule, po kateri se je za ekonomsko najugodnejšo izkazala ponudba izbranega ponudnika. V zvezi s tem vlagatelj očita naročniku, da merila, kot so bila določena v konkretnem primeru, ne vodijo do izbire dejansko ekonomsko najugodnejšega ponudnika, saj končna ponudbena cena nima nikakršnega vpliva na izbiro ponudnika.

Z izpostavljenimi revizijskimi navedbami vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije ne nasprotuje ugotovitvi, da se je na podlagi uporabe omenjene formule za ekonomsko najugodnejšo izkazala ponudba izbranega ponudnika, temveč nasprotuje merilu, kot ga je v konkretnem primeru določil naročnik, oziroma vsebini tega merila. Upoštevaje navedeno se zato Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da je vlagatelj z uveljavljenjem kršitve, ki se nanaša na vsebino merila, kot jo je naročnik opredelil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, v tej fazi postopka, ko je že bila sprejeta odločitev o oddaji javnega naročila, prepozen.

Na koncu vlagatelj zatrjuje še, da so se ponudniki (z izjemo vlagatelja) med seboj uskladili glede cen, ki so jih kasneje ponudili pri posameznih postavkah ponudbenega predračuna, kar naj bi bilo razvidno iz vzorca kombinacij glede postavk, pri katerih so ponudili ceno 0. Vendar vlagatelju zatrjevanega ne uspe izkazati – zgolj dejstvo, da so posamezni ponudniki pri določenih postavkah ponudbenega predračuna ponudili ceno 0, namreč še ne zadošča za zaključek o nedovoljenem dogovarjanju, še zlasti ne ob upoštevanju dejstva, da je tudi vlagatelj sam pri eni od postavk ponudil ceno 0.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da navedbam o kršitvah naročnika, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, ni mogoče slediti. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 30. 4. 2020

Predsednik senata:
Mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- AMZS družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu d.d., Dunajska cesta 128a, Ljubljana: preko portala e-Revizija,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Policijska uprava Celje, Ljubljanska cesta 12, Celje: preko portala e-Revizija,
- Avtovleka Kuk, d.o.o., Oplotniška cesta 2, Slovenske Konjice: preko portala e-Revizija,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana: preko portala e-Revizija.


Vložiti:
- v spis zadeve.