018-043/2020 Občina Duplek

Številka: 018-043/2020-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba GOI del za projekt odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – Občina Duplek; Dograditev kanalizacijskega omrežja na območju aglomeracije ID 16458 Zg. Duplek«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika VGP Drava Ptuj, d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 11, Ptuj, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Duplek, Trg slovenske osamosvojitve 1, Spodnji Duplek (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 3. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 4303-0008/2019-75 z dne 11. 2. 2020.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 27.225,28 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 15. 11. 2019, pod št. objave JN007975/2019.

Naročnik je dne 11. 2. 2020 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 4303-0008/2019-75 z dne 11. 2. 2020 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku KIT-AK, d.o.o., Kidričeva ulica 28, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je vlagateljevo ponudbo (ki jo je vlagatelj v vlogi vodilnega partnerja oddal skupaj s partnerjema Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota, in Komunala Slovenske Gorice, d.o.o., Kidričeva ulica 26, Lenart v Slovenskih goricah), ki se je glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, zavrnil kot nedopustno. Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil, ker vlagatelj pri izpolnjevanju ponudbenega predračuna ni upošteval navodil naročnika, saj je, v nasprotju z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v obrazcu rekapitulacija vpisal popust.

Vlagatelj je z vlogo z dne 20. 2. 2020 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj pojasnjuje, da je v obrazcu »Povzetek predračuna«, ki ne predstavlja tipskega obrazca in ki ga je vnaprej pripravil naročnik, pri postavki »Popust v procentih (%)« podal 7% popust, ta odstotek popusta pa se je avtomatično upošteval pri izračunu postavke »Skupaj s popustom«, ki predstavlja končno ponudbeno vrednost. Naročnikova navodila glede izpolnjevanja predračuna in vnaprej pripravljene obrazce je potrebno razlagati skupaj, in sicer jih je vlagatelj razumel na način, da v kolikor ponudnik ponuja popust v obrazcu »Povzetek predračuna«, ta popust velja za vse končne vrednosti posameznih postavk. Na enak način so navodila naročnika razumeli tudi drugi ponudniki, saj so trije ponudniki ta obrazec izpolnili na enak način kot vlagatelj, štirje so navedli popust 0 %, en ponudnik pa je to postavko zbrisal. Drugačna razlaga dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoča, saj je bilo mogoče vpisati popust le v povzetku predračuna, ne pa pri posamezni postavki predračuna. Če bi vlagatelj popust vključil le v končno ponudbeno vrednost posameznih postavk, se vrednost posameznih postavk ne bi ujemala z zmnožkom cene na enoto in količine (saj naročnik ni predvidel mesta za vpis popusta), posledično pa ne bi bilo jasno, kakšna je cena na enoto. Naročnik, ki je pripravil predračun, ne more in ne sme razlagati navodil na drugačen način, kot izhajajo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Če je možnih več razlag dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je potrebno upoštevati tisto, ki je za ponudnika ugodnejša, saj posledic slabo pripravljene dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne more nositi ponudnik. Ob pravilni razlagi navodil bi moral naročnik zaključiti, da je vlagatelj oddal najugodnejšo ponudbo, posledično pa bi moralo biti javno naročilo oddano njemu.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 26. 2. 2020, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navaja, da vlagatelj ni izpolnil povzetka predračuna v skladu z navodili naročnika, zato je naročnik njegovo ponudbo pravilno označil za nedopustno. Naročnikove zahteve je potrebno razlagati na način, da mora biti popust vsebovan v posameznih postavkah, in ne na način, kot ga ponuja vlagatelj. Izbrani ponudnik sklicujoč se na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-173/2019, in prakso naročnikov navaja, da popusti na predračunske vrednosti niso dovoljeni, zato da naročniki pridobijo podatke o končnih cenah na enoto mere, v katerih je popust že upoštevan, kar je praktično iz vidika, ker naročnik izvajalca plačuje na podlagi obračunov po enoti mere.

Naročnik je s sklepom z dne 5. 3. 2020 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za vračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik zatrjuje, da so bila navodila glede popusta jasna, in sicer da ponudniki popust vključijo v vrednost posamezne postavke, zato bi moral vlagatelj popust upoštevati pri oblikovanju ponudbene vrednosti posamezne postavke, in ne v povzetku predračuna. Končna ponudbena vrednost posamezne postavke je vrednost, ki vključuje potrebne stroške, in je izračunljiva le, če ponudnik vse stroške upošteva že v ceni na enoto. Vlagateljevo razlaga je zmotna, saj tiskana verzija ne bi mogla izkazovati pravilnega zmnožka, ker ročen izračun cene na enoto in količine ne bi ustrezal izračunu vrednosti posamezne postavke. Če bi naročnik pripravil predračun na način, da bi se v povzetku predračuna naveden popust upošteval pri vseh postavkah predračuna, bi naročnik ponudnike prisilil, da za vse postavke predračuna ponudijo enak popust. Ponudbeni predračun, ki je tipski obrazec, je omogočal vnos popusta, vendar pa vnesene funkcije omogočajo izračun končne ponudbene vrednosti tudi brez vnosa popusta, zato bi lahko vlagatelj, ob upoštevanju navodil naročnika, to postavko pustil neizpolnjeno. Naročnik navaja, da tudi iz jasnih navodil v predračunu ne izhaja, da bi lahko ponudnik vnesel popust v predračun. Vlagatelj ni izkazal potrebne skrbnosti pri izpolnjevanju ponudbenega predračuna in je na naročnika prestavil nalogo, da ugotavlja vlagateljevo voljo glede ponudbenih cen in izračunava ponudnikovo ceno na enoto, kar je nedopustno. Če so bila vlagatelju navodila nejasna, bi lahko naročniku preko Portala javnih naročil zastavil vprašanje oz. zahteval pojasnilo, vendar vlagatelj te možnosti ni izkoristil. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne more zatrjevati kršitev, če naročnika predhodno ni opozoril na njih. Napake v vlagateljevi ponudbi ni mogoče odpraviti. V obravnavanem primeru bi bilo nemogoče ugotoviti kako oz. na kakšen način in kdaj bi se ponujeni popust upošteval pri plačilu razpisanih del.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 5. 3. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 11. 3. 2020, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je vlagateljevo ponudbo potrebno razumeti na način, da je za vsako posamezno delo, vpisano pod zaporedno številko posamezne postavke, ponudil popust v enaki višini, in sicer 7%, ki se je avtomatično obračunal od končne ponudbene vrednosti. V to ga je z vnaprej pripravljenim obrazcem »prisilil« naročnik. Napačna je argumentacija naročnika, da bi lahko ponudnik postavko »Popust v procentih« pustil neizpolnjeno ali pa bi navedel 0%, saj bi to pomenilo, da vlagatelj popusta ni ponudil. Poleg tega so bili ponudniki dolžni izpolniti vse pozicije (postavke), torej tudi postavko »Popust v procentih«.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil iz razloga, ker je vlagatelj vpisal popust v obrazec Povzetek predračuna, namesto da bi ga vključil v končno ponudbeno vrednost posameznih postavk.

Med vlagateljem in naročnikom je nesporno, kar je potrjeno tudi z vpogledom v vlagateljevo ponudbo, da je vlagatelj v obrazcu Povzetek predračuna vpisal popust (v višini 7%). Sporno med strankama pa je, ali je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila prepovedovala vpis popusta v obrazcu Povzetek predračuna. Naročnik na eni strani zatrjuje, da je zahteval, da ponudniki morebiti ponujeni popust vključijo in upoštevajo pri končni ponudbeni vrednosti posameznih postavk (in ne pri skupni ponudbeni vrednosti), medtem ko vlagatelj na drugi strani zatrjuje, da je ravnal skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da vnos popusta na drugačen način ni bil možen.

Iz navedb strank izhaja, da je med njima sporna razlaga naročnikovih zahtev glede izpolnjevanja predračuna oz. naročnikovih zahtev glede (morebiti) ponujenega popusta. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje nezakonitosti naročnikovih zahtev glede izpolnjevanja predračuna, pač pa zatrjuje, da naročnik presoje dopustnosti ponudb ni izvedel ob upoštevanju zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Revizijski očitki se tako po vsebini nanašajo na vprašanje, ali je naročnik dopustnost vlagateljeve ponudbe presojal ob upoštevanju določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročil, in ne na vsebino objave, povabila k oddaji ponudb ali na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, zato omejitev zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN ni podana. Na kakšen način naročnik razlaga zahteve glede ponujenega popusta (in s tem povezane zatrjevane kršitve naročnika) vlagatelju ni bilo oz. mu ni moglo biti znano pred potekom roka za predložitev ponudb, zato vlagateljevih navedb tudi ni mogoče obravnavati kot prepoznih z vidika tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN, saj ne gre za ugovore zoper vsebino določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč za ugovore zoper ravnanje naročnika pri presoji dopustnosti vlagateljeve ponudbe.

Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. odločitve, št. 018-73/2018, 018-122/2018, 018-02/2019), da mora naročnik, skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, pri pregledu in ocenjevanju ponudb pa mora ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Pri presoji dopustnosti ponudb mora naročnik tako upoštevati tiste zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bile zapisane. Zahtevo, ki je jasna, je potrebno razlagati tako, kot je zapisana. Če pa je zahteva zapisana splošno in ohlapno ali tako, da dopušča več možnih razlag, je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. odločitve, št. 018-195/2017, 018-23/2018, 018-132/2018), da je ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika, ki je zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnil v mejah, ki jo razlaga take zahteve še dopušča.

V obravnavanem primeru je naročnik v XXII. poglavju »Vsebina ponudbene dokumentacije« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ponudniki v ponudbeno dokumentacijo predložijo izpolnjen predračun (v .pdf in excel obliki) in obrazec Povzetek predračuna, v zvezi s katerima je naročnik v 2. točki tega poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zapisal:
»Ponudnik mora v Predračunu ponujati vse pozicije, ob upoštevanju tehničnih specifikacij, ki so del razpisne dokumentacije.
Cene v ponudbi morajo biti izražene v evrih (EUR) in morajo vključevati vse stroške, davke in morebitne popuste tako, da naročnika ne bremenijo kakršni koli drugi stroški, povezani s predmetom javnega naročila. […]
V kolikor ponudnik ponuja popust, ga mora vključiti v končno ponudbeno vrednost posameznih postavk. V primeru, da ponudnik pred rokom za predložitev ponudb spreminja že oddano ponudbo v delu, ki se nanaša na ponudbene cene, morajo predložiti tudi nove popise del z vključenimi morebitnimi popusti na posamezne postavke. V kolikor bo ponudnik v nasprotju s temi navodili ponudil zgolj popust na skupno ponudbeno vrednost, bo takšna ponudba zavrnjena, saj ponudbe v času po roku za predložitev ponudb ni več mogoče spreminjati v delu, ki se nanaša na vrednost posameznih postavk.
Ponudnik mora ponuditi cene za vse postavke v predračunu. […]
Ponudnik ne sme spreminjati vsebine predračuna.
V obrazec Povzetek predračuna in Predračun se vpiše končno ponudbeno vrednost z vključenim morebitnim popustom.
Ponudnik mora ponuditi ceno za vse postavke predračuna. […]
Ponudnik skladno z zgornjimi zahtevami izpolni tudi Povzetek predračuna (rekapitulacija). […]«.

Del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je (ponudbeni) predračun, ki ga je vnaprej pripravil naročnik v excelovi obliki. Naročnik je v zavihku »Splošno« navedel, da ponudniki izpolnijo predračun tako, da vnesejo: cene na enoto, izračunano skupno ceno postavke, izdelano rekapitulacijo vseh del, izkazano skupno vrednost vseh del (brez in z DDV). V predračunu je naročnik (v posameznih zavihkih) po postavkah opredelil predvidena dela (oz. predvidene vrste del) in količine teh del, ponudniki pa so vpisali ceno na enoto za posamezne postavke, program pa je samodejno izračunal vrednost posamezne postavke. Del predračuna je tudi zavihek »SKUPNA REKAPIT Z NEUP STROŠKI«, ki predstavlja obrazec Povzetek predračuna. V tem obrazcu je naročnik oblikoval tabelo z več postavkami, v katere je program samodejno prenesel (samodejno) izračunane skupne vrednosti posameznih postavk predračuna. V tej tabeli je naročnik oblikoval tudi postavke »Skupaj z nepredvidenimi deli in nadzori« (v kateri je program samodejno izračunal vsoto vseh postavk), »Popust v procentih %« in »Skupaj s popustom«. Vrednost slednje postavke, ki predstavlja končno ponudbeno vrednost, program samodejno izračuna ob upoštevanju postavk »Skupaj z nepredvidenimi deli in nadzori« in »Popust v procentih %«.

Izpostavljeni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila potrjuje navedbe naročnika, da je zahteval, da ponudniki vključijo popust v končno ponudbeno vrednost posameznih postavk. Vendar, kot to opozarja tudi vlagatelj, ponudniki te zahteve niso mogli dosledno upoštevati, saj je excelov program končno ponudbeno vrednost posameznih postavk (torej zmnožek ponujene cene na enoto in količine) samodejno izračunal, posledično pa je bil ponudnikom poseg v končno ponudbeno vrednost posamezne postavke onemogočen. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je popust vključen v končno ponudbeno vrednost posamezne postavke tudi, če je ta vključen v ceno na enoto posamezne postavke, gre naročnikovo zahtevo razumeti na način, da je zahteval, da ponudniki vključijo popust v ceno na enoto. Takšno interpretacijo naročnikove zahteve potrjuje tudi naročnikov zapis, da bo ponudba zavrnjena, če bo ponudnik v »nasprotju s temi navodili ponudil zgolj popust na skupno ponudbeno vrednost«, v kolikor ga je potrebno razumeti na način, da je naročnik prepovedal popust na skupno ponudbeno vrednost, čeprav je ta zapis, glede na uporabo besede »zgolj«, mogoče razlagati tudi na način, da ponudniki lahko ponudijo popust tudi na skupno ponudbeno vrednost, vendar le v primeru (»zgolj«), če so ga ponudili (oz. vključili) na ceno na enoto.

Pri razlagi naročnikovih zahtev glede popusta ni mogoče upoštevati zgolj izpostavljenih zahtev naročnika, pač pa je potrebno, tako kot to utemeljeno opozarja tudi vlagatelj, upoštevati celotno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Tako ne gre spregledati, da je naročnik vnaprej pripravil obrazec Povzetek predračuna, v katerem je (naročnik) oblikoval postavko popust, ki je omogočala vnos podatkov, vneseni podatki v tej postavki pa so, ob upoštevanju vnaprej pripravljene formule naročnika, samodejno vplivali na izračunan končne ponudbene vrednosti. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tako na eni strani izhaja naročnikova zahteva, da ponudniki upoštevajo popust v okviru končne ponudbene vrednosti posamezne postavke (oz. pri ceni na enoto), na drugi strani pa je naročnik oblikoval obrazec, ki omogoča vpis popusta, ki vpliva na (le) izračun skupne ponudbene vrednosti.

Ob tako pripravljeni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pa je mogoče sprejeti razlago naročnikovih zahtev, ki jo ponuja vlagatelj, in sicer, da je naročnik dopustil, da ponudniki morebitni ponujeni popust predstavijo na mestu, ki ga je predvidel naročnik, in sicer v obrazcu Povzetek predračunu, pri čemer se ta popust nanaša na končno ponudbeno vrednost vsake posamezne postavke oz. na vsako ceno na enoto. Naročnikove zahteve, da ponudniki vključijo popust v končno ponudbeno vrednost posameznih postavk in da ponudniki ne smejo ponuditi zgolj popusta na skupno ponudbeno vrednost, je ob upoštevanju vnaprej pripravljenega obrazca tako mogoče razumeti tudi na način, da je naročnik predvidel, da v kolikor bodo ponudniki v obrazcu Povzetek predračuna vpisali popust, se ta ne bo nanašal zgolj na skupno ponudbeno vrednost, pač pa na vsako končno ponudbeno vrednosti posamezne postavke oz. na vsako ceno na enoto. Čeprav to ni ključno za odločitev v predmetni zadevi gre še dodati, da vpogled v ponudbe ostalih sodelujočih ponudnikov pokaže, da sta poleg vlagatelja še dva ponudnika (od skupno osmih) sporne naročnikove zahteve očitno razumela na enak način kot vlagatelj, saj sta v obrazcu Povzetek predračuna vpisala stopnjo ponujenega popusta (medtem ko so štirje ponudniki vpisali popust v višini 0%, eden izmed ponudnikov pa sporne vrstice ni izpolnil).

Naročnik ne more uspeti z navedbami, da je obrazec Povzetek predračuna tipski obrazec, saj je naročnik oblikoval oz. pripravil izpostavljeni obrazec. Predračun in obrazec Povzetek predračuna sta pripravljena zgolj za predmetno javno naročilo, saj je v njima naročnik opredelil storitve, ki so potrebne za izvedbo zadevnega javnega naročila. Čeprav gre sicer pritrditi naročniku, da je obrazec Povzetek predračuna izračunal končno ponudbeno vrednost tudi v primeru, če ponudniki v tem obrazcu niso izpolnili vrstice popust oz. če so v tej vrstici vpisali 0%, pa po presoji Državne revizijske komisije ni vzdržna naročnikova razlaga, da je naročnik oblikoval obrazec, ki omogoča vpis popusta, istočasno pa je ponudnikom prepovedal izpolnitev tega obrazca oz. vpis popusta. Že ob upoštevanju dejstva, da je bil vpis popusta v ta obrazec omogočen in ta je program samodejno izračunal končno ponudbeno vrednost ob upoštevanju vpisanega popusta, so lahko ponudniki (med njimi tudi vlagatelj) upravičeno sklepali, da naročnik dopušča vpis popusta v ta obrazec.

Naročnik tudi ne more uspeti s sklicevanje na navodila v zvezi z izpolnjevanjem predračuna, dana v samem predračunu. Pritrditi gre sicer naročniku, da iz tega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da lahko ponudnik v predračun vpiše popust, vendar pa naročnik vključitve popusta oz. vpisa stopnje popusta tudi ni izrecno prepovedal. Poleg tega je na podlagi naročnikove zahteve, da ponudnik sestavi predračun tako, da (vnese cene na enoto in da) izdela rekapitulacijo, mogoče sklepati, da je naročnik zahteval izpolnitev postavke popust, saj je bil ponudnikom vnos drugih podatkov v ta obrazec onemogočen, ker je program samodejno izdelal preostali del obrazca Povzetek predračuna.

Ker je vlagatelj izpolnil ponudbeni predračun ob upoštevanju ene izmed možnih razlag dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročil, Državna revizijska komisija ne more pritrditi naročniku, da vlagatelj zaradi vpisa popusta v obrazcu Povzetek predračuna ni izkazal zadostne skrbnosti pri izpolnjevanju ponudbenega predračuna. Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbam naročnika, da v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, kako oz. na kakšen način in kdaj bi se popust, ki ga je ponudil vlagatelj, upošteval pri plačilu razpisanih del. Ob upoštevanju, da je naročnik predvidel način obračuna izvedenih del po klavzuli cena na enoto (glej obrazec Pogodba, člen 3), in ob upoštevanju, da iz vlagateljeve ponudbe jasno izhaja tako cena na enoto kot stopnja popusta, ponujena za vsako ceno na enoto, v obravnavanem primeru ne more biti dvoma, kakšna cena na enoto bi se upoštevala pri obračunu izvedenih del. V zvezi z navedbami naročnika, da je vlagatelj na naročnika prestavil nalogo, da po roku za oddajo ponudbe ugotavlja vlagateljevo voljo glede ponudbenih cen in da izračunava ceno na enoto, gre poudariti, da je naročnik pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila na način, ki omogoča razlago, da je dopustno predstaviti popust, ki se nanaša na vsako ceno na enoto, v obrazcu Povzetek predračuna, zato ne more posledic načina ponujenega popusta prevaliti na vlagatelja. Posledično tudi izbrani ponudnik ne more uspeti z navedbami o namenu vključitve popusta v ceno na enoto, kot tudi ne s sklicevanjem na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-173/2019, saj je v navedeni zadevi takratni naročnik jasno in nedvoumno prepovedal popust na predračunsko vrednost, medtem ko je v obravnavani zadevi naročnik z oblikovanim obrazcem Povzetek predračuna omogočil sklepanje, da lahko ponudniki predstavijo popust v tem obrazcu.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila razlagal na način, da ni dopusten vpis popusta v obrazcu Povzetek rekapitulacije, kršil drugi odstavek 67. člena ZJN-3 v povezavi z načeloma transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ter enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo uspel izkazati, da je pri ponujenem popustu ravnal v skladu z eno izmed možnih razlag dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ker je v fazi pregledovanja ponudb potrebno kot dopustno šteti vsako ponudbo, ki zahteve naročnika izpolnjuje po katerikoli od njenih možnih razlag, je vlagatelj posledično uspel izkazati, da naročnik zgolj zato, ker je vlagatelj v obrazcu Povzetek predračuna navedel popust, ni bil upravičen vlagateljeve ponudbe označiti za neskladno. Ob upoštevanju navedenega zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal skladno z določili lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili 89. člena ZJN-3 (v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ko je vlagateljevo ponudbo iz obravnavanega razloga zavrnil kot nedopustno. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 4303-0008/2019-75 z dne 11. 2. 2020.

Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015, s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22 % DDV znaša 2.196,00 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku (vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2.000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke (tj. 0,60 EUR) in 22% DDV znaša 29,28 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju za nobeno fazo postopka pravnega varstva ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za sestanek s stranko (po tar. št. 39/1 OT) ter za pregled listin in dokumentacije (po tar. št. 39/2 OT), saj teh storitev ni mogoče priznati kot samostojnih storitev, ki niso zajeta v drugih tarifnih številkah OT (glej tar. št. 39 OT). Sestava zahtevka za revizijo in opredelitve do navedb naročnika v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestanka s stranko in pregleda listin, zato gre šteti, da so ti priglašeni stroški že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo in za sestavo obrazložene vloge med postopkom (prim. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-83/2016, 018-221/2017, 018-11/2018). Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 11. 3. 2020), saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe vlagatelja v vlogi z dne 11. 3. 2020 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj za njihovo priznanje ni podlage v OT.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 27.225,28 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 25. 3. 2020


Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
- Občina Duplek, Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek,
- KIT-AK, gradnje, d. o. o., Kidričeva ulica 28, 3250 Rogaška Slatina,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.