018-035/2020 Splošna bolnišnica Celje

Številka: 018-035/2020-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 5. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava kozarcev iz lepenke za obdobje dveh (2) let«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj INTER KOOP družba za trgovino in proizvodnjo d.o.o., Zrkovska cesta 97, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 3. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem naročilu male vrednosti je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 16. 9. 2019, pod št. objave JN006416/2019-W01. Iz točke IV.1.3 Informacije o okvirnem sporazumu navedenega obvestila izhaja, da bo naročnik okvirni sporazum sklenil z več gospodarskimi subjekti, iz vzorca okvirnega sporazuma (OBR-6) pa izhaja še, da se okvirni sporazum sklene za obdobje dveh let in da bo naročnik med vsemi strankami okvirnih sporazumov za vsako leto izvedel konkurenco na način, da bo ponudnike pozval k predložitvi novega predračuna (prim. 1. in 3. člen vzorca okvirnega sporazuma (OBR-6).

Naročnik je dne 12. 11. 2019 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, ki je bila dne 13. 11. 2019 objavljena na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN006416/2019-ODL01. Iz nje izhaja, da bo okvirne sporazume za obdobje dveh let sklenil s štirimi ponudniki, tj. z vlagateljem ter tudi s preostalimi tremi ponudniki, ki so v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddali ponudbo (Vafra Commerce d.o.o., Griže; Sij d.o.o., Domžale; Ego-Team d.o.o., Ljubljana). Iz odločitve izhaja tudi, da bo naročnik za oddajo naročila za prvo obdobje izdal novo odločitev.

Naročnik je z vsakim od navedenih štirih ponudnikov sklenil Okvirni sporazum (dne 5. 12. 2019 z vlagateljem, dne 27. 11. 2019 z izbranim ponudnikom, dne 27. 11. 2019 oz. dne 29. 11. 2019 pa s preostalima dvema ponudnikoma). Dne 18. 12. 2019 so bili okvirni sporazumi objavljeni na Portalu javnih naročil, pod št. objave od JN006416/2019-Pog01 do JN006416/2019-Pog04. Istega dne je bilo na Portalu javnih naročil, pod št. JN006416/2019-X01, objavljeno tudi obvestilo o oddaji naročila male vrednosti.

Naročnik je dne 21. 1. 2020 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, ki je bila dne 22. 1. 2020 objavljena na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN006416/2019-ODL01. Iz nje izhaja, da je naročilo za prvo obdobje enega leta oddal ponudniku Vafra Commerce d.o.o., Griže (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je na pogajanjih ponudil najnižjo ceno.

Zoper odločitev o oddaji naročila z dne 21. 1. 2020 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 29. 1. 2020 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Zatrjuje, da je naročnik javno naročilo neupravičeno oddal izbranemu ponudniku, saj njegova ponudba ni dopustna, dopustni pa nista niti ponudbi preostalih dveh ponudnikov. Predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji naročila z dne 21. 1. 2020. Zahteva tudi povračilo stroškov pravnega varstva.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, v obrazcu predračun (OBR-5), določil, da morajo ponudniki postavke v predračunu izpolniti na največ dve decimalni mesti in da vsebine predračuna ni dovoljeno spreminjati. Teh zahtev ni upošteval niti izbrani ponudnik niti preostala dva ponudnika, ki sta v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tudi oddala svojo ponudbo, zaradi česar bi moral naročnik njihove ponudbe izključiti kot nedopustne.

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik in ponudnik Ego-Team d.o.o., Ljubljana nista upoštevala zahteve, da morajo biti vse postavke predračuna izpolnjene največ na dve decimalni mesti. Oba sta namreč postavke v stolpcu »Cena na kos brez DDV« zaokrožila na tri oz. štiri decimalna mesta. Da bi morala biti njuna ponudba iz navedenega razloga izključena iz postopka oddaje javnega naročila zatrjuje tudi ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-069/2018.

Vlagatelj zatrjuje, da tudi ponudnik Sij d.o.o., Domžale ni upošteval zahteve, da predračuna ni dovoljeno spreminjati. V njem je namreč izbrisal prve štiri vrstice tako, da je v ponudbi oddal le predračun, v katerem je bila navedena »skupna vrednost v EUR brez DDV«, »znesek DDV 22%« in »skupaj vrednost v EUR z DDV (za letno predvideno količino)«. Iz njegove ponudbe tako sploh ni razvidno, katero blago ponuja, ali ga ponuja v zahtevanih količinah in po kakšni ceni na enoto ponuja posamezno blago.

Vlagatelj v zaključku navaja, da je izmed vseh štirih ponudb edino dopustno v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddal on sam, zato bi javno naročilo moralo biti oddano njemu.

Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je naročnik kopijo zahtevka za revizijo dne 31. 1. 2020 posredoval izbranemu ponudniku. Da bi se izbrani ponudnik izjasnil o navedbah vlagatelja skladno s 27. členom ZPVPJN iz odstopljene dokumentacije ne izhaja.

Naročnik je dne 19. 2. 2020 sprejel Sklep (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil. Navaja, da ni preverjal vseh ponudb, temveč le ponudbo izbranega ponudnika, ki je na pogajanjih ponudil najnižjo ceno; da napačno zaokroževanje posameznih postavk na več kot dve decimalni mesti v konkretnem primeru ni imelo vpliva na končno razvrstitev med ponudniki in da gre pri končni ceni zgolj za računsko napako, ki je posledica napačnega seštevka posameznih postavk, ki jo naročnik lahko odpravi ali pa tudi ne.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 24. 2. 2020, dne 28. 2. 2020 in dne 3. 3. 2020, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 24. 2. 2020 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in nasprotuje naročnikovim navedbam. Naročnik mora dosledno upoštevati zahteve, ki jih določi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, tudi zahtevo po vpisu cen na dve decimalni mesti. Zahteva naročnika po pravilnem zaokroževanju decimalnih mest predstavlja element dopustnosti ponudbe, ki ji izbrani ponudnik ni sledil. V konkretnem primeru ne gre za (odpravljivo) računsko napako, dopolnjevanje ponudbe pa skladno s šestim odstavkom 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ni dovoljeno. V kolikor se v ponudbi pojavijo računske napake, jih je naročnik, v soglasju s ponudnikom, dolžan odpraviti. Vlagatelj je izpostavil dva primera preračunov, iz katerih izhaja, da končna ponudbena vrednost v primeru upoštevanja vrednosti posameznih postavk na dve oz. tri decimalna mesta ni enaka. V kolikor ponudniki ne sledijo zahtevi naročnika so zmnožki cen na enoto in količin napačni, napačna pa je tudi skupna ponudbena vrednost. Vlagatelj se v zvezi s svojimi navedbami sklicuje tudi na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-055/2017 in 018-001/2016.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je uvodoma ugotavljala, ali je v obravnavanem primeru vlagatelj upravičen zahtevati pravno varstvo svojih pravic v revizijskem postopku ter ali gre za spor, o katerem je Državna revizijska komisija sploh pristojna odločati. Dopustnost revizijskega postopka (oz. pristojnost Državne revizijske komisije za odločanje v sporu) je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti ves čas revizijskega postopka (prim. prvi odstavek 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-UPB s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Meje pristojnosti Državne revizijske komisija ureja 1. člen ZPVPJN, ki med drugim določa, da se z ZPVPJN ureja pravno varstvo ponudnikov in kandidatov, naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil. Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja je, skladno z 2. členom ZPVPJN, zagotovljeno v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom; v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo in v sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča.

Splošno pravilo iz prvega odstavka 5. člena ZPVPJN je, da se zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje ali ZPVPJN določa drugače. Poleg izjem, določenih v 4. členu ZPVPJN (izjeme in obseg pravnega varstva), ZPVPJN določa tudi nekatere vsebinske omejitve (prim. npr. 16. člen ZPVPJN (omejitev zahtevkov za revizijo)), časovne omejitve (prim. npr. prvi odstavek 25. člena ZPVPJN (roki za vložitev zahtevka za revizijo)), pa tudi omejitve, ki se nanašajo na izvajanje okvirnih sporazumov.
ZPVPJN v tretjem odstavku 5. člena namreč določa, da je v primeru, kadar se posamezno naročilo oddaja na podlagi okvirnega sporazuma, ki se sklene z večjim številom ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, ali v dinamičnem nabavnem sistemu in je vrednost posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, pravno varstvo zagotovljeno v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku. V drugih primerih posameznih naročil, ki se oddajajo na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu, je pravno varstvo zagotovljeno v sodnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.

Iz navedene zakonske določbe torej izhaja, da je pravno varstvo v predrevizijskem in revizijskem postopku zagotovljeno le pri izvajanju tistih okvirnih sporazumov, ki so sklenjeni z večjim številom ponudnikov in ki ne urejajo vseh sestavin bodočega posla o oddaji javnega naročila, pod pogojem, da je vrednost takšnega posameznega naročila enaka ali višja od vrednosti, od katere dalje je potrebno javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske Unije. Vsa ostala naročila, ki se oddajajo na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma, so po izrecni volji zakonodajalca izvzeta iz režima pravnega varstva, ki se zagotavlja v okviru predrevizijskega in revizijskega postopka. Pravno varstvo pri oddaji teh naročil je zagotovljeno le v sodnem postopku (v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja).

Okvirni sporazum je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino (drugi odstavek 48. člena ZJN-3). Naročnik lahko sklene okvirni sporazum, če uporabi enega od postopkov iz ZJN-3 (prvi odstavek 48. člena ZJN-3). Okvirni sporazum, ki se sklene z več gospodarskimi subjekti (kot v obravnavanem primeru) naročnik izvaja na enega od načinov, določenih v sedmem odstavku 48. člena ZJN-3: (a) na podlagi pogojev iz okvirnega sporazuma in brez ponovnega odpiranja konkurence; b) s ponovnim odpiranjem konkurence; c) deloma brez in deloma s ponovnim odpiranjem konkurence. Uporaba postopka iz omenjenih točk a) do c) je odvisna od tega, ali so v okvirnem sporazumu opredeljeni vsi pogoji, ki urejajo zagotavljanje gradenj, storitev ali blaga.

Po vpogledu v odstopljeno dokumentacijo in v objave na Portalu javnih naročil Državna revizijska komisija ugotavlja, kot že navedeno, da naročnik na Portalu javnih naročil dne 18. 12. 2019 objavil obvestilo o oddaji naročila male vrednosti vsem štirim ponudnikom, ki so v predmetnem postopku oddaje naročila oddali svoje ponudbe, pod št. objave JN006416/2019-X01. Z njimi je sklenil okvirne sporazume in jih dne 18. 12. 2019 objavil na Portalu javnih naročil; okvirni sporazum sklenjen z vlagateljem dne 5. 12. 2019 (5. 12. 2019 ga je podpisal vlagatelj, pred tem ga je 26. 11. 2019 podpisal naročnik) je bil objavljen pod št. objave JN006416/2019-Pog01, okvirni sporazum sklenjen z izbranim ponudnikom dne 27. 11. 2019 (27. 11. 2019 ga je podpisal vlagatelj, pred tem ga je 26. 11. 2019 podpisal naročnik) je bil objavljen pod št. objave JN006416/2019-Pog03. Dne 21. 1. 2020 je naročnik sprejel odločitev, da naročilo za prvo obdobje enega leta odda izbranemu ponudniku. Zoper to odločitev, ki je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 22. 1. 2020, pod št. objave JN006416/2019-ODL01, je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo.

Iz navedenega izhaja, da je naročnik z izpodbijano odločitvijo z dne 21. 1. 2020 izbranemu ponudniku oddal posamezno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega z večjim številom ponudnikov (gre za fazo izvrševanja okvirnega sporazuma, ne sklepanja okvirnega sporazuma). Čeprav je s tem izpolnjen prvi pogoj za dopustnost pravnega varstva iz prve povedi tretjega odstavka 5. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija ob upoštevanju vsebine odstopljene dokumentacije ugotavlja, da je vrednost konkretnega posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma, sklenjenega z večjim številom ponudnikov, nižja od vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije (prim. drugo alinejo a. točke drugega odstavka 22. člena ZJN-3 v povezavi s tretjim odstavkom 22. člena ZJN-3), zaradi česar je potrebno ugotoviti, da ni izpolnjen (tudi) drugi pogoj za dopustnost pravnega varstva iz prve povedi tretjega odstavka 5. člena ZPVPJN.

Ob navedenem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da v sporu med vlagateljem in naročnikom ni pristojna odločati. Predmetno javno naročilo je upoštevaje tretji odstavek 5. člena ZPVPJN izključeno iz režima pravnega varstva, ki se zagotavlja v revizijskem postopku, zato je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgla, ne da bi o njem vsebinsko odločala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrgla, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 26. 3. 2020



Predsednica senata
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje
- INTER KOOP družba za trgovino in proizvodnjo d.o.o., Zrkovska cesta 97, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Vafra Commerce trgovsko podjetje, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.