018-038/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – Tržni inšpektorat Republike Slovenije

Številka: 018-038/2020-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve stacionarne (IP) telefonije«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 3. 2020

ODLOČILA



1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15. 10. 2019 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 5. 11. 2019, pod št. objave JN007706/2019-W01.

Naročnik je na portalu javnih naročil (pod št. objave JN007706/2019-ODL01) dne 4. 2. 2020 objavil »Odločitev o oddaji naročila«, s katero je naročilo male vrednosti oddal ponudniku KRON TELEKOM, d.o.o., Koroška cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik ocenil po merilu najugodnejšo ponudbo izbranega ponudnika kot dopustno.

Vlagatelj dne 4. 2. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Sumi in zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje tehničnih specifikacij naročila ter drugih zahtev naročnika; tak dvom naj bi se očitno pojavil že naročniku, saj je ugotovil, da je ponudba neobičajno nizka, pred izborom ponudbe pa pri izbranem ponudniku opravil vpogled oz. sestanek, na katerem je moral izbrani ponudnik predložiti dokazilo o izpolnjevanju tehničnih zahtev. Vlagatelj je prepričan, da izbrani ponudnik s tako nizko in nestroškovno ceno ne more izpolniti pogojev, dokazil o izpolnjevanju le-teh pa naročnik ni pridobil oz. preverjal. Vlagatelj nadalje navaja, da mu je naročnik vpogled v ponudbo izbranega ponudnika omogočil prepozno, s čimer je bilo vlagatelju bistveno oteženo izvrševanje pravice do učinkovitega pravnega varstva; izpostavlja še, da mu vpogled ni bil omogočen v pojasnilo izbranega ponudnika glede izpolnjevanja pogojev ter neobičajno nizke cene, prav tako pa tudi ne v dele ponudbe, iz katerih bi izhajalo izpolnjevanje zahtev glede stikal ter avtomatskega posredovalnika, za kar je oboje izbrani ponudnik vpisal ceno 0 EUR in česar naj (zato) sploh ne bi ponujal. Vlagatelj končno še zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna še zaradi tega, ker izbrani ponudnik ni upošteval zahtev naročnika glede izpolnjevanja ponudbenega predračuna s tem, ko je vse postavke zaokroževal na pet decimalnih mest in ne na največ dve decimalni mesti. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 17. 2. 2020 in vlagateljeve revizijske navedbe zavrnil.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil s sklepom z dne 27. 2. 2020. Pojasnjuje, da izvaja naročilo male vrednosti, zato ni bil dolžan preveriti vsebine in obstoja navedb v ponudbi izbranega ponudnika, je pa pozval tega ponudnika k pojasnilu in utemeljitvi cene ter k predložitvi ene reference. Glede na prejeta pojasnila je bil naročniku ovržen vsakršen dvom glede neobičajno nizke cene. Vlagatelju vpogled ni bil omogočen le v dele dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke ali poslovne skrivnosti (o strukturi ponudbene cene in kalkulativne elemente), zato vlagatelju ni bila kršena pravica do vpogleda. Naročnik dalje navaja, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse zahteve naročnika. V razpisni dokumentaciji je bilo jasno navedeno, da v kolikor ponudnik v posamezno vrstico vpiše ceno nič (0) EUR, se šteje, da postavko ponuja brezplačno. Dodatno pojasnjuje, da je z namenom preveritve izpolnjevanja zahtev iz tehnične specifikacije od izbranega ponudnika zahteval predstavitev izpolnjevanja tehničnih zahtev tudi v živo, kar je izbrani ponudnik storil – navedeno je naročnik povzel v uradnem zaznamku z dne 10. 1. 2020, katerega tehnična priloga so tudi opisi tehničnih lastnosti za (nad)standardni telefon; vpogled v te dokumente je bil vlagatelju omogočen. Zaradi odsotnosti vodje postopka predmetnega javnega naročila je bil vpogled vlagatelju omogočen tretji delovni dan po prejemu zahteve; naročnik meni, da zgolj enodnevna prekoračitev roka ni mogla imeti takšnega vpliva, da bi lahko bistveno otežila izvrševanje pravice do pravnega sredstva, zahtevek za revizijo je bil vložen pravočasno. V zvezi z očitkom o številu decimalnih mest na ponudbenem predračunu izbranega ponudnika naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji obstajalo neskladje med navodili za pripravo ponudbe in obrazcem ponudbe (kar tudi podrobneje opisuje); meni, da zaradi tega očitana pomanjkljivost izbrane ponudbe ne pomeni takšne pomanjkljivosti, da bi bila ponudba zaradi tega nedopustna.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 2. 3. 2020. V celoti vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo, pri čemer se dodatno opredeljuje do navedb naročnika v zvezi z (ne)dopustnostjo ponudbe izbranega ponudnika iz razloga nepravilne izpolnitve predračuna in meni, da so ponudniki ob pripravi ponudbe strogo vezani na navodila naročnika, ta pa so predvidevala vpis na dve decimalni mesti natančno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 3. 3. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala utemeljenost vlagateljevih revizijskih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija opozarja, da ugotovitev kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ne bi bila podlaga za razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti, saj se je ta kršitev lahko najprej zgodila šele po tem, ko je naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila male vrednosti in zato ugotovitev nezakonitosti kasnejšega dejanja ne bi pomenila, da je nezakonito tudi prejšnje dejanje (tj. sprejem odločitve o oddaji naročila male vrednosti). Kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo tako ni v vzročni zvezi z vprašanjem zakonitosti sprejema odločitve o oddaji naročila male vrednosti. Vlagatelj primarno tudi nima interesa, da bi le dosegel vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, temveč je treba njegov interes poiskati v možnosti pridobiti naročilo male vrednosti v izvedbo. Državna revizijska komisija je to upoštevala pri reševanju obravnavane zadeve.

Vlagateljeve revizijske navedbe v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je potrebno presojati z vidika 6. člena in 35. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Iz določbe 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) izhaja, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar se zagotavlja z objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Medtem, ko se to načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in postopek odpiranja ponudb, pa ima ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika drugačen status, saj zanjo veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so varovani v skladu z zakonom. Naročnik skladno s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače, in mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke. Ponudniku, ki je zahteval vpogled mora omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, upoštevaje predhodno navedene omejitve – v postopku oddaje naročila male vrednosti lahko ponudnik zahteva vpogled v dveh delovnih dnevih od objave odločitve, naročnik pa dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najpozneje v dveh delovnih dnevih od prejema zahteve (peti odstavek 35. člena ZJN-3).

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Iz prvega odstavka 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/2019; v nadaljevanju: ZPosS) izhaja, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
- ima tržno vrednost;
- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz citirane tretje alineje izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (drugi odstavek 2. člena ZPosS). Skladno s tretjim odstavkom istega člena se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

V postopkih javnega naročanja so podatki, ki so po zakonu javni in jih ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost, določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Ta določa, da so ne glede na prvi odstavek 35. člena ZJN-3 javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Splošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije ter posledično z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je, da je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti. Če ponudnik določi kot poslovno skrivnost podatke, ki so po zakonu javni (torej med drugim podatke, določene v drugem odstavku 35. člena ZJN-3) mora naročnik oznako o poslovni skrivnosti v tem delu spregledati in ponudniku omogočiti vpogled v (javne) podatke.

Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj dne 4. 2. 2020 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik je to zahtevo za vpogled prejel dne 5. 2. 2020, vpogled pa je vlagatelju omogočil dne 10. 2. 2020 in o njem vodil zapisnik, iz katerega izhaja, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, referenčno potrdilo ter v uradni zaznamek glede predstavitve izpolnjevanja zahtev iz tehnične dokumentacije. V zvezi s pripombo vlagatelja na zapisnik je še navedeno, da je bil izbrani ponudnik pozvan k pojasnitvi neobičajno nizke cene, pojasnilo pa je bilo označeno kot poslovna skrivnost.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da mu vpogled ni bil omogočen v roku, ki ga določa zakon, saj mu je bil omogočen tretji delovni dan po tem, ko je naročnik prejel zahtevo za vpogled, vendar pa vlagatelj v navezavi na navedeno ni dokazal, da mu je bilo »[…] bistveno oteženo izvrševanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva […]« – vlagatelj pri tem namreč ne zatrjuje ali navaja, kako naj bi navedeno naročnikovo ravnanje vplivalo na njegov položaj, s tem v zvezi ne predlaga ničesar konkretnega; zahtevek za revizijo je vložil pravočasno, morebitnih novih kršitev ali dejstev (ki bi bila lahko relevantna glede na naročnikovo ravnanje v zvezi z vpogledom) pa ne navaja niti v vlogi z dne 2. 3. 2020.

Vlagatelj v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda navaja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v pojasnilo izbranega ponudnika z dne 19. 12. 2019 (»Pojasnilo glede izpolnjevanja pogojev in neobičajno nizke cene«). Kot izhaja iz naročnikovega poziva z dne 19. 12. 2019, je naročnik za ponudbo izbranega ponudnika menil, da je neobičajno nizka, zato je skladno s 86. členom ZJN 3 tega ponudnika pozval na pojasnilo. Pojasnilo izbranega ponudnika z dne 19. 12. 2019 se po vsebini nanaša na strukturo ponudbene cene in druge dejavnike v zvezi s poslovanjem oz. poslovnim modelom, s čimer se je izbrani ponudnik odzval na naročnikov dvom o možnosti izpolnitve naročila. Ker pojasnilo izbranega ponudnika z dne 19. 12. 2019, označeno kot poslovna skrivnost, ne predstavlja specifikacije predmeta naročila in s tem javnega podatka v smislu drugega odstavka 35. člena ZJN-3 (kot to trdi vlagatelj), ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3 s tem, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v to pojasnilo.

Vlagatelj sicer še zatrjuje, da mu ni bil omogočen vpogled v dele ponudbe izbranega ponudnika, »iz katerih bi izhajalo izpolnjevanje zahtev glede stikal ter avtomatskega posredovalnika, ki so bili predmet naročila kot taki opredeljeni tudi v ponudbenem predračunu«, čemur pa ni mogoče pritrditi – Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ponudba izbranega ponudnika navedenega ni vsebovala, zato ni mogoče ugotoviti s tem povezanih naročnikovih kršitev ZJN-3.

Med vlagateljem in naročnikom je v predmetnem postopku pravnega varstva spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in lastnimi zahtevami, ko je za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je dopustna, temu ponudniku pa nato javno naročilo tudi oddal.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Skladno s tretjim odstavkom 47. člena ZJN-3 lahko naročnik v postopku naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD ali drugo lastno izjavo. Ne glede na drugi odstavek 89. člena tega zakona naročniku v postopku naročila male vrednosti ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav v ESPD.

Naročnik od ponudnikov v zvezi s tehničnimi specifikacijami ni zahteval predložitve dokazil, ampak (upoštevaje pri tem tudi vsebino obrazca »Predračun«) zgolj izjavo v naslednji vsebini:
»Ponujamo zagotavljanje storitev stacionarne (IP) telefonije, ki vključuje storitev uporabe centrale in komunikacijske infrastrukture znotraj HKOM omrežja, storitev najema IP opreme (telefonskih aparatov) in storitve klicanja ter prenos podatkov za potrebe govorne telefonije (IP) za obdobje šestintrideset (36) mesecev, oziroma do pričetka veljavnosti krovne pogodbe, sklenjene na podlagi skupnega javnega naročila, in sicer v skaldu s pogoji iz dokumentacije javnega naročila z nazivom " Storitve stacionarne (IP) telefonije" z oznako "TIRS-IPTEL 2020-2022, št. NMV 4301-8/2019«; navedena izjava je tudi del ponudbe izbranega ponudnika. Glede na navedeno in ob upoštevanju, da iz odstopljene dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik dvomil o resničnosti izjav(e) izbranega ponudnika, zato po presoji Državne revizijske komisije naročniku ni mogoče očitati, da je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ravnal v nasprotju ¬z ZJN-3 s tem, ko ni pridobil oz. preveril (vseh) dokazil glede izpolnjevanja tehničnih specifikacij.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da izbrani ponudnik ne ponuja dveh postavk ponudbenega predračuna (»avtomatski posredovalec« in »Klici med uporabniki IP telefonije preko omrežja HKOM«) zaradi tega, ker je za ti postavki vpisal ceno 0 EUR, pa Državna revizijska komisija opozarja na določilo podpoglavja 10.2.3 dokumenta »RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA ODDAJO JAVNEGA NAROČILA […]«:
»V kolikor ponudnik cene v posamezno postavko ne vpiše, se šteje, da predmetne postavke ne ponuja in tako ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika iz predmetne razpisne dokumentacije.
V kolikor ponudnik vpiše v posamezno vrstico ceno nič (0) EUR, se šteje, da ponuja postavko
brezplačno.«
Upoštevaje navedeno je torej potrebno pritrditi naročniku (in izbranemu ponudniku) v tem, da cena posamezne postavke 0 EUR v konkretnem primeru pomeni to, da je ponujena postavka brezplačna, ne pa tega, da ponudnik predmetne postavke ne ponuja; vlagatelj ne navaja ničesar drugega, kar bi kazalo na to, da sporni vpis pomeni kaj drugega kot to, da je postavka ponujena brezplačno, prav tako pa tudi ne ničesar glede morebitne neustreznosti ponujenih rešitev. Državna revizijska komisija pripominja, da je tudi vlagatelj za (kar) deset postavk ponudbenega predračuna vnesel ceno 0 EUR. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN), čeprav je trditveno in dokazno breme na njem, ni dokazal svojega zatrjevanja, da izbrani ponudnik ne ponuja spornih postavk oz. da ponujena rešitev ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika.

V zvezi z vlagateljevimi revizijskimi navedbami o načinu izpolnjevanja ponudbenega predračuna (izpolnjevanje postavk na pet decimalk namesto na največ dve decimalki) Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj sklicuje na določbo v podpoglavju 10.2.3 dokumenta »RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA ODDAJO JAVNEGA NAROČILA […]«:
»Ponudnik izpolni vse postavke v Predračunu, in sicer na največ dve decimalni mesti.« Naročnik je v istem podpoglavju navedel še:
»Ponudnik ne sme spreminjati vsebine predračuna.«.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika sicer potrjuje vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik za nekatere od postavk v stolpcu »Cena najema za kos v EUR z DDV/mesec« res navedel cene na tri ali štiri decimalna mesta natančno. Vendar pa je pri presoji obravnavane zadeve poleg že citirane določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila potrebno upoštevati tudi vsebino obrazca »Predračun«, kot ga je pripravil naročnik in kot ga je bilo potrebno izpolniti skladno z navodili. Upoštevajoč vsebino tega obrazca pa je potrebno pritrditi naročniku (in izbranemu ponudniku) v tem, da je naročnik v spornem stolpcu predvidel vpis cen na enoto na do pet decimalk natančno (nastavljen je bil namreč prikaz na pet decimalnih mest natančno). Opisana vsebina obrazca »Ponudba« torej ni skladna z navodilom naročnika iz podpoglavja 10.2.3, zato se ob tem, da ponudniki skladno z navodili niti niso smeli spreminjati vsebine predračuna, zastavlja vprašanje o tem, na kakšen način tolmačiti naročnikove zahteve. V primeru več možnih tolmačenj je ustaljena praksa Državne revizijske komisije, da je mogoče zahtevo, katere avtor je naročnik (ZJN-3 namreč v tem smislu ne ureja načina izpolnjevanja ponudbenega predračuna), tolmačiti na način, ki je manj omejujoč za zadevni gospodarski subjekt. V obravnavanem primeru tako zaradi opisanega neskladja med navodili naročnika in ustrezajočim obrazcem načina izpolnitve predračuna v ponudbi izbranega ponudnika ni mogoče šteti kot napačnega ter na tej podlagi ugotoviti nedopustnosti ponudbe. Državna revizijska komisija pri tem še dodaja, da vlagatelj niti ni navedel, kako naj bi omenjena kršitev (v primeru, če bi bila ugotovljena) vplivala na njegov položaj v postopku oddaje zadevnega naročila; prav tako ne zatrjuje, da bi bile skupne cene za celotno obdobje (kot zmnožek spornih postavk z okvirno količino) morebiti napačno izračunane – Državna revizijska komisija pristavlja, da so zmnožki in vsote tudi sicer pravilni.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 24. 3. 2020

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
– TELEKOM SLOVENIJE, d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana,
– KRON TELEKOM, d.o.o., Koroška cesta 20, 4000 Kranj,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.