018-030/2020 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-030/2020-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup razkužil in sredstev za nego kože«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KIMI, d. o. o., Planjava 1, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Timon Hren, Ajdovščina 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana, dne 12. 3. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo, ki ga je vlagatelj v sklopu 16 (losion za umivanje rok embalaža za stensko namestitev) vložil z vlogo z dne 23. 1. 2020, se ugodi tako, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila v sklopu 16, kot je razvidna iz dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila za 1., 3., 7., 13. in 16. sklop« št. 845080104-047-2019/24 z dne 10. 1. 2020.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti še stroške pravnega varstva v višini 437,30 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 5. 7. 2019 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN004761/2019-B01. Dne 6. 1. 2020 je naročnik na portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji naročila (dokument št. 845080104-047-2019/23 z dne 18. 12. 2019), iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo v sklopih 1 (razkužila za roke za higiensko in kirurško razkuževanje), 13 (razkužilo za roke za higiensko in kirurško razkuževanje) in 16 (losion za umivanje rok embalaža za stensko namestitev) dodelil vlagatelju. Dne 13. 1. 2020 je naročnik na portalu javnih naročil objavil spremembo odločitve o oddaji javnega naročila (dokument št. 845080104-047-2019/24 z dne 10. 1. 2020), iz katere je razvidno, da je predmetno naročilo v sklopih 1, 13 in 16 dodelil ponudniku IRIS, d. o. o., Cesta v Gorice 8, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz spremembe odločitve o oddaji javnega naročila je razvidno, da je naročnik po ponovnem pregledu ponudb ugotovil, da je imel izbrani ponudnik na dan 11. 9. 2019 pri Finančni upravi RS plačane vse do dne 10. 9. 2019 evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila, zaradi česar njegova ponudba izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Zoper navedeno odločitev v sklopih 1, 13 in 16 je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 23. 1. 2020, vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika v navedenih sklopih nedopustna. Vlagatelj v zahtevku zatrjuje naslednje kršitve:

- V sklopih 1 in 13 je izbrani ponudnik ponudil izdelek PhagoRub gel SPS. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo biti proizvodi v skladu z Zakonom o kemikalijah in Pravilniku o dajanju biocidov v promet. V skladu s temi predpisi oz. v skladu z veljavno Uredbo o izvajanju uredb (EU) o dostopnosti biocidnih proizvodov na trgu in njihovi uporabi morajo imeti biocidni pripravki dovoljenje urada in morajo biti vpisani v register. Na dan 11. 9. 2019 izdelek PhagoRub gel SPS ni bil vpisan v register biocidnih proizvodov, temveč je bil vpisan šele po roku za oddajo ponudbe, dne 25. 9. 2019. Izbrani ponudnik zato na dan oddaje ponudb ne bi smel tržiti izdelka, naročnik pa njegove ponudbe ne bi smel sprejeti kot dopustne.
- V sklopih 1, 13 in 16 je naročnik v prvotni odločitvi o oddaji naročila z dne 18. 12. 2019 ponudbo izbranega ponudnika zavrnil kot nedopustno, ker je ugotovil, da je iz e-Dosjeja razvidno, da ima zapadle neplačane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti. Naknadno je naročnik spremenil odločitev v sklopih 1, 13 in 16, ker je od Finančne uprave RS prejel potrdilo, iz katerega izhaja, da je imel izbrani ponudnik na dan 11. 9. 2019 plačane vse do dne 10. 9. 2019 evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. Naročnik je torej kot ustrezno sprejel potrdilo, ki je bilo izdano 11. 9. 2019 in je izkazovalo stanje do dne 10. 9. 2019, ne pa stanja na dan ponudbe, ki je bil v tem primeru 11. 9. 2019. Naročnik bi zato moral ponudbo zavrniti kot neustrezno, saj ne izkazuje stanja na dan oddaje ponudbe. Ob tem iz potrdila izhaja, da niso bili upoštevani vsi poslovni dogodki, ki bi jih bilo treba upoštevati. Naročnik namreč navaja le, da iz potrdila Finančne uprave RS izhaja, da je imel izbrani ponudnik do dne 10. 9. 2019 poravnane vse evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila, ne pa tudi, da je imel poravnane druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ. Prav tako iz potrdila ne izhaja, da je imel predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let od dne oddaje ponudbe. Iz e-Dosjeja je očitno izhajalo, da izbrani ponudnik na dan 11. 9. 2019 ne izpolnjuje pogoja v zvezi s plačanimi obveznostmi. Naročniku je napačno zavzel stališče, da je ugotovitev o obstoju izključitvenega razloga napačna, saj so podatki iz e-Dosjeja zanesljivi, običajno pa se izkaže, da so potrdila Finančne uprave RS neustrezna. Naročnikova dolžnost je, da preveri obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe, naročnik pa je to obveznost kršil, saj se je zanesel na dokument, ki je časovno in vsebinsko neustrezen, prezrl pa je podatke ki uradne evidence.
- Vlagatelj je naročnika dne 16. 1. 2020 prosil za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Že v zahtevi za vpogled je vlagatelj naročnika pozval, naj mu pripravi elektronski zapis zahtevane dokumentacije ter mu jo posreduje po elektronski pošti. Naročnik je določil datum in uro vpogleda, vendar se vlagatelj zaradi drugih obveznosti tega ni mogel udeležiti. O tem je pravočasno opozoril naročnika in ga ponovno zaprosil, naj mu želeno dokumentacijo pošlje v elektronski obliki na elektronski naslov, kot je to predvideno v postopkih javnega naročanja. Naročnik tudi tokrat vlagatelju ni poslal zahtevane dokumentacije po elektronski poti, ampak je vztrajal, da vlagatelj pride k njemu, čeprav je bil obveščen, da zaradi objektivnih razlogov to ni mogoče. S tem je naročnik kršil načelo transparentnosti in pravico do vpogleda v dokumentacijo, vlagatelju pa je onemogočil uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva.

Na podlagi navedenega vlagatelj primarno predlaga, da se mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in dokumentacijo naročnika v sklopih 1, 13 in 16 ter dopolnitev zahtevka za revizijo, podrejeno pa v sklopih 1, 13 in 16 predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 3. 2. 2020 opredelil do revizijskih navedb vlagatelja. Izbrani ponudnik se opredeljuje do posameznih vlagateljevih argumentov in navaja, da so neutemeljeni, zaradi česar predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 12. 2. 2020 zahtevku za revizijo v sklopih 1 in 13 ugodil in v teh delih razveljavil odločitev o oddaji naročila z dne 10. 1. 2020, v sklopu 16 pa je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne revizijske navedbe:

- V zvezi s svojo odločitvijo o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 1 in 13 naročnik navaja, da je po vpogledu v register biocidnih proizvodov ugotovil, da je bil izdelek PhagoRub gel SPS, ki ga je izbrani ponudnik ponudil v sklopih 1 in 13, v register vpisan šele po datumu oddaje ponudbe, zato bi morala biti njegova ponudba v teh dveh sklopih izločena kot nedopustna.
- V zvezi z navedbami, da naj bi pri ponudbi izbranega ponudnika obstajal izključitveni razlog neplačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, naročnik navaja, da je v spremembi odločitve o oddaji naročila z dne 10. 1. 2020 pomotoma napačno povzel podatke iz potrdila Finančne uprave RS, ki ga je predložil izbrani ponudnik. Potrdilo ne potrjuje, da je imel izbrani ponudnik na dan 11. 9. 2019 plačane vse obveznosti do dne 10. 9. 2019, temveč da je imel plačane vse obveznosti do dne 11. 9. 2019, to je na dan oddaje ponudbe.
- V zvezi s trditvami o kršitvi pravice do vpogleda naročnik navaja, da je vlagatelj nanj dne 16. 1. 2020 naslovil zahtevo za vpogled, pri čemer je navedel, naj mu vpogled omogoči najkasneje do 21. 1. 2020 do 12:00 ure, pri čemer naj ga pravočasno obvesti o datumu, uri in kraju vpogleda. naročnik je vlagatelju dne 17. 1. 2020 posredoval dopis, v katerem je za termin vpogleda določil 21. 1. 2020 ob 9:00 uri v prostorih naročnika. Na vpogled je naročnik povabil tudi izbranega ponudnika, da bi lahko varoval svoje interese. Vlagatelj je istega dne naročniku posredoval nov dopis, v katerem je zahteval, da mu naročnik pripravi elektronski zapis celotne zahtevane dokumentacije in mu ga pošlje po elektronski pošti, saj naj bi se vpogleda zaradi objektivnih razlogov (vnaprej planiranih in bolniških odsotnosti zaposlenih) ne mogel udeležiti, pri čemer v svoji vlogi z dne 16. 1. 2020 ni omenjal, da se vpogleda ne bo mogel udeležiti. Naročnik je zato vlagatelja in izbranega ponudnika dne 20. 1. 2020 ponovno obvestil o novem terminu za vpogled, ki je bil določen na 22. 1. 2020 ob 10:00 uri, vendar je vlagatelj v dopisu z dne 20. 2. 2020 vztrajal pri tem, da se mu zahtevana dokumentacija posreduje po elektronski pošti. Vpogleda na dan 22. 1. 2020 se vlagatelj ni udeležil, udeležil pa se ga je izbrani ponudnik, ki je izrecno nasprotoval, da se njegova ponudbena dokumentacija vlagatelju pošlje po elektronski pošti. Naročnik je tako storil vse potrebno, da bi vlagatelju omogočil vpogled v zakonskem roku. Če bi vlagatelj res želel vpogledati v dokumentacijo, bi za to lahko pooblastil tudi odvetnika, če so res obstajale okoliščine, ki so mu onemogočale prihod na vpogled v prostore naročnika. Tudi sicer v zakonu ni predvideno, da bi moral naročnik vlagatelju posredovati dokumentacijo po elektronski pošti, temveč le, da lahko naročnik za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zaračuna materialne stroške – gre za obliko posredovane informacije, ne pa za način njenega posredovanja.

Naročnik je dne 18. 2. 2020 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj je z vlogo z dne 25. 2. 2020 predlagal začetek revizijskega postopka v delu, v katerem je naročnik zavrnil njegov zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da v delu zahtevka za revizijo, v katerem ga je naročnik zavrnil, vztraja pri svojih navedbah, dejstvih, dokazih in kršitvah, o katerih naj odloči Državna revizijska komisija.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je, potem ko je naročnik zahtevku za revizijo v sklopih 1 in 13 že ugodil ter v teh delih razveljavil odločitev o oddaji naročila, spor glede zakonitosti odločitve o oddaji naročila v sklopu 16. Konkretno je v sklopu 16 najprej spor glede vprašanja, ali je naročnik po prejemu potrdila Finančne uprave RS pravilno ocenil, da pri izbranem ponudniku ne obstaja izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3).

Ravnanje naročnika s ponudbo izbranega ponudnika je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Razloge za izključitev gospodarskih subjektov ureja ZJN-3 v 75. členu, ki v drugem odstavku določa, da mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če ugotovi, da ta ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 EUR ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje teh obveznosti tudi v primeru, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave. Osmi odstavek istega člena v prvi povedi določa, da naročnik iz postopka javnega naročanja kadar koli v postopku izključi gospodarski subjekt, če se izkaže, da je pred ali med postopkom javnega naročanja ta subjekt glede na storjena ali neizvedena dejanja v enem od položajev iz prvega, drugega ali četrtega odstavka 75. člena ZJN-3.

Kot je razvidno iz predmetne razpisne dokumentacije, je naročnik izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 vključil v 4. točko obrazca 1 za ugotavljanje sposobnosti, v kateri je določil dve alineji:

»Da ponudnik (in vsi nominirani podizvajalci) na dan, ko je bila oddana ponudba nimajo neplačanih zapadlih obveznosti in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z 2. odstavkom 75. člena ZJN-3.

Da je imel ponudnik (in vsi nominirani podizvajalci) na dan oddaje ponudbe predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let do dneva oddaje ponudbe.«

Za obe alineji je naročnik kot dokaz, da izključitveni razlogi niso podani, predvidel preverjanje preko aplikacije e-Dosje, hkrati pa je od ponudnikov kot predhodni dokaz zahteval tudi izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec ESPD v xml. obliki.

Kot je razvidno iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, je izbrani ponudnik v ponudbo predložil ESPD obrazec, v katerem je v razdelku III.B potrdil, da ni kršil svojih obveznosti v zvezi s plačilom davkov v državi, v kateri ima sedež, in da ni kršil svojih obveznosti v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost v državi, v kateri ima sedež. Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je nadalje razvidno, da je naročnik vpogledal v e-Dosje in za izbranega ponudnika ugotovil, da so zanj podani izključitveni razlogi. Konkretno je naročnik iz 3. točke tabele e-Dosjeja ugotovil, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, da nima 50 eurov ali več zapadlih, neplačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, oz. da ima predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih 5 let. Zaradi navedene ugotovitve je naročnik dne 6. 1. 2020 objavil odločitev o oddaji naročila, s katero je ponudbo izbranega ponudnika v vseh sklopih izločil kot nedopustno. Po objavi navedene odločitve je izbrani ponudnik naročniku poslal vlogo, v kateri je zatrdil, da je naročnikova odločitev o obstoju izključitvenega razloga napačna. Izbrani ponudnik je vlogi priložil potrdilo Finančne uprave RS št. DT 42900-65458/2019-1 z dne 11. 9. 2019, v katerem je navedeno:

»Davčni zavezanec IRIS, mednarodna trgovina, d. o. o., Cesta v Gorice 8, 1000 Ljubljana, davčna številka 59219173, ima na dan 11. 9. 2019 pri Finančni upravi Republike Slovenije plačane vse do dne 11. 9. 2019 evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila.

Pri pripravi dokumenta v zvezi s plačanimi obveznimi dajatvami so bili vključeni vsi poslovni dogodki, ki so bili do izdaje tega dokumenta evidentirani v uradnih knjigovodskih evidencah Finančne uprave Republike Slovenije.«

Na podlagi prejetega potrdila je naročnik razveljavil svojo prvotno odločitev o oddaji naročila v sklopih 1, 13 in 16, ugotovil, da pri izbranem ponudniku ne obstaja izključitveni razlog, in naročilo v sklopih 1, 13 in 16 dodelil njemu.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da iz potrdila Finančne uprave RS št. DT 42900-65458/2019-1 z dne 11. 9. 2019 izhaja, da ima izbrani ponudnik plačane vse obveznosti na dan 10. 9. 2019, kar ni dan oddaje ponudbe, saj je izbrani ponudnik ponudbo oddal dne 11. 9. 2019, Državna revizijska komisija ugotavlja, da jim ni mogoče slediti. Iz potrdila je namreč razvidno, da je imel izbrani ponudnik »na dan 11. 9. 2019 pri Finančni upravi Republike Slovenije plačane vse do dne 11. 9. 2019 evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila«. Potrdilo torej potrjuje stanje na dan 11. 9. 2019, ko je bila oddana ponudba (kar je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 12. 9. 2019). Res je sicer, da je naročnik v spremembi odločitve o oddaji naročila z dne 10. 1. 2020 navedel, da je iz potrdila Finančne uprave RS ugotovil, da je imel izbrani ponudnik na dan 11. 9. 2019 pri Finančni upravi RS plačane vse do dne 10. 9. 2019 evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. Vendar pa gre za očitno pomoto pri navedbi datuma, saj, kot je bilo že pojasnjeno, potrdilo Finančne uprave RS, ki ga je predložil izbrani ponudnik, jasno potrjuje stanje na dan 11. 9. 2019, ko je bila njegova ponudba tudi dejansko oddana. Zgolj pomota, ki jo je naročnik storil v obrazložitvi spremembe odločitve o oddaji naročila, ko je napačno povzel datum iz potrdila, pa ob upoštevanju dejstva, da iz potrdila jasno izhaja pravilen datum 11. 9. 2019, ne more vplivati na oceno (ne)dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika (v delu, ki se nanaša na ustreznost datuma) in zato sama po sebi ne more biti razlog za razveljavitev odločitve o oddaji naročila.

Vendar pa je treba vlagatelju pritrditi, da potrdilo Finančne uprave RS št. DT 42900-65458/2019-1 z dne 11. 9. 2019 ne potrjuje neobstoja izključitvenega razloga neplačanih obveznosti v celotnem obsegu, kot je opredeljen v drugem odstavku 75. člena ZJN-3. Kot je bilo že pojasnjeno, drugi odstavek 75. člena ZJN-3 kot izključitveni razlog določa neizpolnjevanje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe znaša 50 EUR ali več, in nepredložitev vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe. Drugi odstavek 75. člena ZJN-3 je torej sestavljen iz dveh povedi, ki določata dva različna izključitvena razloga: neporavnane obvezne dajatve in druge denarne nedavčnih obveznosti ter nepredložitev vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja. Na enak način je izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 razdeljen tudi v predmetni razpisni dokumentaciji (že citirana določba 4. točke obrazca 1 za ugotavljanje sposobnosti), v razdelku III.B ESPD obrazca ter v 3. točki tabele e-Dosje. Kot je Državna revizijska komisija že zapisala v zadevah št. 018-035/2019 in 018-3/2020, je namen določbe druge povedi drugega odstavka 75. člena ZJN-3, da v poslovna razmerja z državo vstopajo le tisti gospodarski subjekti, ki dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti, med katere sodi tudi redno izplačilo plač in redno oddajanje obrazcev REK-1.

Potrdilo Finančne uprave RS št. DT 42900-65458/2019-1 z dne 11. 9. 2019 potrjuje, da je imel izbrani ponudnik na dan 11. 9. 2019 plačane vse do dne 11. 9. 2019 evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. S tem je potrjen neobstoj izključitvenega razloga iz prve povedi drugega odstavka 75. člena ZJN-3 (poravnane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti), ni pa potrjen tudi neobstoj izključitvenega razloga iz druge povedi drugega odstavka 75. člena ZJN-3 (predložitev vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja). Glede na navedeno je treba v predmetnem postopku pravnega varstva ugotoviti, da je naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb pridobil podatke iz evidence e-Dosjeja, iz katerih izhaja, da za izbranega ponudnika obstaja izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, ter potrdilo Finančne uprave RS št. DT 42900-65458/2019-1 z dne 11. 9. 2019, iz katerega izhaja, da za izbranega ponudnika ne izhaja izključitveni razlog iz prve povedi drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Ker iz potrdila Finančne uprave RS ne izhaja, da za izbranega ponudnika ne obstaja izključitveni razlog iz druge povedi drugega odstavka 75. člena ZJN-3, to pomeni, da dejansko stanje, na podlagi katerega bi bilo mogoče ocenjevati obstoj celotnega izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, ni v celoti ugotovljeno. Z drugimi besedami: naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni ugotavljal, ali je razlog, da je v evidenci e-Dosjeja za izbranega ponudnika označen obstoj izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, morebiti v okoliščini, da izbrani ponudnik ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo v delu, v katerem mu ni ugodil že naročnik, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 16, kot izhaja iz dokumenta »Sprememba odločitve o oddaji naročila za 1., 3., 7., 13. in 16. sklop« št. 845080104-047-2019/24 z dne 10. 1. 2020. Državna revizijska komisija ob tem, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, naročniku nalaga, naj v morebitnem ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb, ob upoštevanju petega odstavka 89. člena ZJN-3, ugotovi, ali za izbranega ponudnika obstaja izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, kar vključuje tako okoliščine iz prve kot tudi okoliščine iz druge povedi te zakonske določbe.

Državna revizijska komisija pa ni obravnavala revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevanje kršitev pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, saj vsebinska presoja teh navedb ne bi bila več relevantna oz. ne bi mogla vplivati na odločitev, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in kasnejših vlogah zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:

- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 4.056,54 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo),
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.600 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 960,00 EUR,
- strošek odvetniške storitve za sestavo predloga za začetek revizijskega postopka v višini 400 točk (tretja točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 240,00 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 10 točk) v višini 30 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 18,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 5.274,54 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za sestavo vloge z dne 25. 2. 2020 v delu, v katerem se je opredelil do sklepa naročnika o zahtevku za revizijo, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi z dne 25. 2. 2020, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Ker je naročnik vlagatelju s sklepom z dne 12. 2. 2020, s katerim je ugodil zahtevku za revizijo v sklopih 1 in 13, že priznal stroške pravnega varstva v višini 4.837,24 EUR, mu je Državna revizijska komisija s tem sklepom naložila še povračilo razlike v višini 437,30 EUR. Naročnik je vlagatelju priznano razliko stroškov v višini 437,30 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.




V Ljubljani, dne 12. 3. 2020


Predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:

- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Timon Hren, Ajdovščina 1, 1000 Ljubljana
- IRIS, d. o. o., Cesta v Gorice 8, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve, tu.