018-027/2020 Javni holding Ljubljana, d.o.o.,

Številka: 018-027/2020-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevoz in prevzem pepela in žlindre«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Vaukan, d.o.o., Poljana 1, Prevalje, ki ga zastopa odvetnik Davor Ozmec, Ljubljanska ulica 9, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 3. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po postopku naročila male vrednosti, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 16. 12. 2019, pod št. objave JN008690/2019.

Naročnik je dne 23. 1. 2020 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. JHL-214-116/2019-007 z dne 23. 1. 2020 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je odločil, da se:
– ponudniku ML Surovine, d.o.o., Agrokombinatska cesta 61A, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik ML Surovine, d.o.o., Ljubljana) odda v izvedbo prevzem in prevoz 3.800 t pepela in žlindre na deponijo ponudnika ter prevzem in prevoz 200 t žlindre na deponijo naročnika,
– vlagatelju odda v izvedbo prevzem in prevoz (preostalih) 1.900 t pepela in žlindre na deponijo ponudnika ter prevzem in prevoz (preostalih) 100 t žlindre na deponijo naročnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 27. 1. 2020 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev naročnika, da kot ekonomsko najugodnejšemu ponudniku odda del javnega naročila izbranemu ponudniku ML Surovine, d.o.o., Ljubljana. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predvidel, da bo naročilo oddal ponudniku oz. ponudnikom z ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Pri ocenjevanju ponudb je naročnik seštel ponudbeno ceno za prevzem in prevoz pepela in žlindre na lokacijo ponudnika ter ponudbeno ceno za prevzem in prevoz žlindre na lokacijo naročnika in na podlagi takšnega izračuna oddal del javnega naročila izbranemu ponudniku ML Surovine, d.o.o., Ljubljana, v celotnem obsegu njegove ponudbe. Naročnikov izračun bi vodil do ekonomsko najugodnejše ponudbe le, če bi bili ponudba za prevzem in prevoz pepela in žlindre na lokacijo ponudnika ter ponudba za prevzem in prevoz žlindre na lokacijo naročnika predvideni v enakem razmerju (50:50), ne pa tudi v primeru, ko sta (skladno z zahtevami naročnika) ponudba za prevzem in prevoz pepela in žlindre na lokacijo ponudnika ter ponudba za prevzem in prevoz žlindre na lokacijo naročnika dani v razmerju 19:1. To razmerje bi moral naročnik upoštevati tudi pri ponudbenih cenah, saj se je zavezal, da bo oddal javno naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku. Glede na ponudbene cene izbranega ponudnika ML Surovine, d.o.o., Ljubljana, in vlagatelja, bo naročnik za količino, oddano izbranemu ponudniku ML Surovine, d.o.o., Ljubljana, plačal več, kot bi za isto količino plačal vlagatelju. Naročnik je izbral dražjega ponudnika, kar je v nasprotju z merili za izbiro ponudnika. Če bi naročnik pravilno in zakonito postopal, bi bilo javno naročilo v celotnem obsegu oddano vlagatelju.

Naročnik je izbranega ponudnika ML Surovine, d.o.o., Ljubljana, z dopisom z dne 29. 1. 2020, ki ga je ta prejel dne 4. 2. 2020 (razvidno iz vročilnice), obvestil o vložitvi zahtevka za revizijo in ga seznanil s pravico do opredelitve do revizijskih navedb. Izbrani ponudnik ML Surovine, d.o.o., Ljubljana, se do revizijskih navedb do sprejema predmetne odločitve Državne revizijske komisije ni opredelil.

Naročnik je s sklepom z dne 11. 2. 2020 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik uvodoma opozarja na tretji odstavek 16. člena in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik jasno določil, da je merilo za izbiro ekonomsko najugodnejšega ponudnika najnižja vsota ponudbene cene na enoto mere v EUR brez DDV za prevzem in prevoz pepela in žlindre na lokacijo ponudnika ter ponudbene cene na enoto mere v EUR brez DDV za prevoz žlindre na deponijo naročnika. Vsakemu povprečno skrbnemu ponudniku je zato že pred potekom roka za predložitev ponudb moralo biti znano, da naročnik v okviru merila ne bo upošteval ponderjev/količnikov v razmerju 19:1. Po poteku roka za predložitev ponudb naročnik meril ne more prilagajati določenemu ponudniku, pač pa mora uporabiti vnaprej določena merila, kar je v predmetnem postopku naročnik tudi storil. Naročnik še dodaja, da se vlagateljev izračun, ob upoštevanju, da so ponudniki sami opredelili količino pepela in žlindre, ki jo lahko prevzamejo, v nekaterih drugih primerih (drugačna prevzeta količina odpadkov in drugačne cene na enoto), ne bi izšel.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 13. 2. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ki mu je bila vročena dne 12. 2. 2020 (razvidno iz poštne povratnice), do sprejema predmetne odločitve Državne revizijske komisije ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja z namenom sklenitve okvirnega sporazuma z enim ali več ponudniki za obdobje petih mesecev. Predmet javnega naročila je prevzem in prevoz (okvirno) 6.000 t pepela in žlindre, pri čemer je naročnik predvidel, da bo del teh odpadkov odpeljan na lokacijo ponudnika, del pa na lokacijo (deponijo) naročnika, in sicer v razmerju 19:1. Naročnik ni zahteval, da ponudniki ponudijo prevzem in prevoz celotne predvidene količine pepela in žlindre, pač pa je dopustil, da ponudniki ponudijo prevzem manjše količine odpadkov, pri čemer pa so bili ponudniki dolžni upoštevati izpostavljeno razmerje med količino odpadkov, odpeljano na lokacijo ponudnika, in količino odpadkov, odpeljano na deponijo naročnika.

Naročnik je do poteka roka za predložitev ponudb prejel tri ponudbe, pri čemer je izbrani ponudnik ponudil prevzem in prevoz 4.000 t pepela in žlindre, vlagatelj pa prevzem in prevoz celotne razpisne količine pepela in žlindre. Po pregledu in ocenjevanju ponudb je naročnik izbranemu ponudniku ML Surovine, d.o.o., Ljubljana, oddal javno naročilo v celotnem ponujenem obsegu, prevzem in prevoz preostale količine pepela in žlindre pa je oddal v izvedbo vlagatelju.

Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitve pri ocenjevanju ponudb in zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ML Surovine, d.o.o., Ljubljana, ni ekonomsko najugodnejša ponudba, posledično pa naročnik ni imel podlage za dodelitev dela javnega naročila temu ponudniku.

Med strankama ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ML Surovine, d.o.o., Ljubljana, in v vlagateljevo ponudbo, da je izbrani ponudnik ML Surovine, d.o.o., Ljubljana, po izvedenih pogajanjih za prevzem in prevoz (3.800 t) pepela in žlindre na lokacijo ponudnika ponudil ceno 42,80 EUR na tono, za prevoz (200 t) žlindre na deponijo naročnika pa ceno 2,00 EUR na tono, medtem ko je vlagatelj po izvedenih pogajanjih za prevzem in prevoz (5.700 t) pepela in žlindre na lokacijo ponudnika ponudil ceno 41,00 EUR na tono ter za prevoz (200 t) žlindre na deponijo naročnika pa ceno 4,00 EUR na tono.

Med strankama nadalje ni sporno, kar je potrjeno tudi z vpogledom v spisovno dokumentacijo, da je naročnik v okviru ocenjevanja ponudb prejete ponudbe razvrstil glede na vsoto ponudbene cena za prevzem in prevoz pepela in žlindre na lokacijo ponudnika ter ponudbene cene za prevoz žlindre na deponijo naročnika, pri čemer vsota ponudbenih cen izbranega ponudnika ML Surovine, d.o.o., Ljubljana, znaša 44,80 EUR, medtem ko vsota vlagateljevih ponudbenih cen znaša 45,00 EUR. Med strankama tudi ni sporno, da je naročnik na podlagi izpostavljenega izračuna ocenil ponudbo izbranega ponudnika ML Surovine, d.o.o., Ljubljana, za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in posledično temu ponudnika oddal del javnega naročila.

Med strankama pa je sporno, ali je ponudba izbranega ponudnika ML Surovine, d.o.o., Ljubljana, ekonomsko najugodnejša ponudba. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik pri oddaji javnega naročila ne bi smel upoštevati zgolj vsote ponudbenih cen, pač pa bi moral upoštevati, da je razmerje med količino prevzetega in odpeljanega pepela in žlindre na lokacijo ponudnika in količino prevzete in odpeljane žlindre na deponijo naročnika 19:1. To razmerje bi moral naročnik upoštevati tudi pri ponudbenih cenah oz. naročnik bi moral ponudbeno ceno za prevzem in prevoz pepela in žlindre na lokacijo ponudnika utežiti s 95 % ponderjem, ponudbeno ceno za prevoz žlindre na deponijo naročnika pa s 5% ponderjem, kar ustreza razmerju 19:1. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da je pri oddaji javnega naročila upošteval vnaprej določeno merilo za oddajo javnega naročila.

Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika prvega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Merila za oddajo javnega naročila so urejena v 84. členu ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, slednja pa se v skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3 določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno ter kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi le na podlagi cene (sedmi odstavek 84. člena ZJN-3).

Iz načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) izhaja naročnikova dolžnost, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (med drugim) vnaprej določi pogoje za sodelovanje ter opiše in ovrednoti posamezna merila za oddajo javnega naročila. Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi meril za oddajo javnega naročila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je, kot to navaja tudi naročnik, preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Iz načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načela transparentnosti javnega naročanja nadalje izhaja, da mora naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Pritrditi gre zato naročniku, da lahko pri ocenjevanju ponudb uporabi le tista merila za oddajo javnega naročila, ki so bila navedena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bila opisana in ovrednotena.

Ker je vlagatelj (po poteku roka za predložitev ponudb) vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila, predmet tega postopka pravnega varstva ne more biti vprašanje, ali je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila oblikoval merilo za oddajo javnega naročila skladno z določbami ZJN-3. Takšno vprašanje bi lahko bilo predmet presoje le, če bi bil zahtevek za revizijo vložen pred potekom roka za predložitev ponudb (tretji odstavek 16. člena ZPVPJN in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN). V predmetnem postopku pravnega varstva je glede na fazo vložitve zahtevka za revizijo (tj. po sprejemu odločitve o oddaji naročila) tako možna le presoja, ali je naročnik prejete ponudbe ocenjeval na način, kot ga je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

V obravnavanem primeru je naročnik v 6. točki »Merila za izbiro ponudnika/ponudnikov« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zapisal:
»Naročnik bo izbral ponudnika oziroma ponudnike, ki bo/bodo oddali ekonomsko najugodnejšo in dopustno ponudbo, do zapolnitve razpisane skupne okvirne količine 6.000 ton. […]
Naročnik bo javno naročilo za prevzem pepela in žlindre oddal kot sledi:
– ponudniku, katerega ponudbena vsota ponudbene cene na enoto mere v EUR brez DDV za prevzem in prevoz pepela in žlindre na deponijo ponudnika in ponudbene cene na enoto mere v EUR brez DDV za prevoz žlindre na deponijo naročnika bo najnižja, bo naročnik oddal naročilo za prevzem količine pepela in žlindre, ki jo je sposoben ta ponudnik prevzeti (tj. količina pepela in žlindre, ki jo je ponudnik podal v Prilogi 2),
– če ekonomsko najugodnejši ponudnik ne bo sposoben prevzeti skupne razpisane količine pepela in žlindre, bo za preostanek naročnik oddal naročilo drugemu ekonomsko najugodnejšemu ponudniku (vsoto ponudbene cene na enoto mere v EUR brez DDV za prevzem in prevoz pepela in žlindre na deponijo ponudnika in ponudbene cene na enoto mere v EUR brez DDV za prevoz žlindre na deponijo naročnika), vendar le za količino pepela in žlindre, ki bo enaka razliki med količino pepela in žlindre ekonomsko najugodnejšega ponudnika in skupno razpisano količino pepela in žlindre,
– če niti drugi ekonomsko najugodnejši ponudnik ne bo sposoben prevzeti take količine pepela in žlindre, da bi skupaj s prvim ekonomsko najugodnejšim ponudnikom prevzel celotno količino pepela in žlindre, bo za razliko naročnik sklenil okvirni sporazum z naslednjim najugodnejšim ponudnikom in tako dalje, vse dokler ne bo naročnik oddal naročila za prevzem celotne razpisane količine pepela in žlindre (tj. 6.000 ton).

Merilo za izbiro ekonomsko najugodnejšega ponudnika za predmetno javno naročilo je najnižja vsota ponudbene cene na enoto mere v EUR brez DDV za prevzem in prevoz pepela in žlindre na lokacijo ponudnika in ponudbene cene na enoto mere v EUR brez DDV za prevoz žlindre na deponijo naročnika«.

Ob upoštevanju izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila gre pritrditi vlagatelju, da je naročnik navedel, da bo izbral ponudnika oz. ponudnike, ki bo oz. bodo oddal(i) ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Vendar pa iz citiranega dela dokumentacije jasno in nedvoumno izhaja tudi, da bo naročnik ekonomsko najugodnejšo ponudbo določil na podlagi vsote ponudbene cene za prevzem in prevoz pepela in žlindre na lokacijo ponudnika in ponudbene cene za prevoz žlindre na deponijo naročnika. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno določil, da je merilo za oddajo za oddajo javnega naročila vsota ponudbenih cen oz. da bo javno naročilo oddal ponudniku z najnižjo vsoto ponudbenih cen.

Ker je torej naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila kot merilo za oddajo javnega naročila določil vsoto ponudbenih cen, ni mogoče pritrditi navedbam vlagatelja, da bi moral naročnik pri ocenjevanju ponudb upoštevati razmerje med količino odpeljanega pepela in žlindre na lokacijo ponudnika in količino odpeljane žlindre na deponijo naročnika ter da bi moral naročnik ponudbeno ceno za prevzem in prevoz pepela in žlindre na lokacijo ponudnika utežiti s 95 % ponderjem, ponudbeno ceno za prevoz žlindre na deponijo naročnika pa s 5% ponderjem. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je namreč jasno razvidno, da naročnik v okviru ocenjevanja ponudb ni predvidel pondiranja ponudbenih cen. Če bi naročnik pri vrednotenju ponudb dal ponudbeni ceni za prevzem in prevoz pepela in žlindre na lokacijo naročnika večjo utež kot ponudbeni ceni za prevoz žlindre na deponijo naročnika, kot to predlaga vlagatelj, bi naročnik kršil drugi odstavek 67. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Vlagatelj tudi ne more izkazati naročnikovih kršitev z izračunom, predstavljenim v zahtevku za revizijo, iz katerega izhaja, da je, ob upoštevanju ponudbenih cen, količine odpadkov, odpeljanih na lokacijo ponudnikov, in količine odpadkov, odpeljanih na deponijo naročnika, vlagateljeva ponudba cenejša od ponudbe izbranega ponudnika ML Surovine, d.o.o., Ljubljana. Ponoviti gre, da lahko naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabi le tista merila za oddajo javnega naročila, ki so bila navedena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bila opisana in ovrednotena. V obravnavanem primeru pa naročnik ni predvidel, da bo izvedel dejanski izračun ponudbene vrednosti oz. da bo, glede na ponujene cene in ponujene količine izračunal dejansko ponudbeno vrednost, pač pa je jasno in nedvoumno določil, da bo predmetno javno naročilo oddal na podlagi vsote ponudbenih cen.

Če bi bilo potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo razumeti na način, da vlagatelj naročniku očita kršitve pri oblikovanju merila za oddajo javnega naročila iz razloga, ker naročnik ni (po mnenju vlagatelja) ustrezno (tj. v razmerju 19:1) določil večje uteži ponudbeni ceni za prevzem in prevoz pepela in žlindre na lokacijo naročnika kot ponudbeni ceni za prevoz žlindre na deponijo naročnika oz. ker naročnik v okviru merila za oddajo javnega naročila ni predvidel izračuna dejanske ponudbene vrednosti, potem so takšne navedbe, kot to smiselno zatrjuje tudi naročnik, skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZPVPJN, prepozne. Vlagatelj bi moral zahtevek za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vložiti v rokih, kot izhajajo iz prvega in drugega odstavka 25. člena ZPVPJN. V zahtevku za revizijo, vloženim po poteku za predložitev ponudb, pa vlagatelj ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom roka za oddajo ponudb, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom (tretji odstavek 25. člena ZPVPJN). V obravnavanem primeru pa bi vlagatelj šele v zahtevku za revizijo, vloženem po poteku roka za predložitev ponudb, navajal (domnevne) kršitve naročnika pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so mu bile znane z objavo javnega naročila na Portalu javnih naročil. Takšnih prepozno očitanih (domnevnih) kršitev pa (naročnik in) Državna revizijska, skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZPVPJN, ne sme(ta) vsebinsko obravnavati.

Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb upošteval vsoto ponudbenih cen in da je vsota ponudbenih cen izbranega ponudnika ML Surovine, d.o.o., Ljubljana, nižja od vsote vlagateljevih ponudbenih cen, naročniku ni mogoče očitati kršitev določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določb ZJN-3, ko je izbranemu ponudniku ML Surovine, d.o.o., Ljubljana, oddal del predmetnega javnega naročila, in sicer v obsegu, ki ga je ta ponudnik ponudil.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri sprejemu izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 2. 3. 2020

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
– odvetnik Davor Ozmec, Ljubljanska ulica 9, 2000 Maribor,
– Javni holding Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana,
– ML Surovine, d.o.o., Agrokombinatska cesta 61A, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.