018-019/2020 Gasilska zveza Semič

Številka: 018-019/2020-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava intervencijskih zaščitnih oblek, čelad in rokavic za potrebe GZ SEMIČ«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Gamat Trgovsko podjetje, d.o.o., Dunajska cesta 116, Ljubljana, ki jo zastopa Tilen Tacol - Odvetnik, Mala ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Gasilska zveza Semič, Črnomaljska cesta 3, Semič (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 3. 2020

ODLOČILA


1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu, ki ga oddaja po postopku naročila male vrednosti, dne 3. 1. 2020, objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN000003/2020-W01, popravek pa dne 9. 1. 2020, pod št. objave JN000003/2020-K01.

Zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila je vlagatelj, dne 17. 1. 2020, pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik pogoje, zahteve in merila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil v očitnem nasprotju s temeljnimi načeli Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), predvsem načeli zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3), enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in sorazmernosti (8. člen ZJN-3). Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila je v pretežnem delu (pri določitvi pogojev, tehničnih zahtev in drugih meril) diskriminatorna in neupravičeno omejuje konkurenco (v izkaz opozorila na Portalu javnih naročil predlaga zaslišanje zakonitega zastopnika vlagatelja). Navaja, da naročnik zahteva, da se javno naročilo odda za vse tri različne produkte skupaj (gasilska intervencijska obleka, čelada in rokavice), kar pomeni, da ponudniki, ki na primer ne morejo ponuditi enega od treh tipov opreme, ali pa ta ne ustreza tehničnim zahtevam dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne morejo oddati ponudbe. Naročnik sicer dopušča možnost oddaje skupne ponudbe več ponudnikov, vendar je tovrstno sodelovanje na tako majhnem trgu kot je slovenski (kjer je s strani Gasilske zveze Slovenije (v nadaljevanju: GZS) tipiziranih le 8 proizvajalcev intervencijske gasilske obleke in 9 proizvajalcev čelad), objektivno nemogoče, poleg tega pa je rok za predložitev ponudb absolutno prekratek za vzpostavitev poslovnega stika, organizacijo skupnega nastopa in oblikovanje skupne cene. Zatrjuje, da zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne prinašajo nobenih tehničnih, praktičnih ali morda ekonomskih prednosti za naročnika, dokumentacija pa je pripravljena na način, ki dopušča izbiro enega samega, v naprej določenega ponudnika (družbo Rosenbauer). Navaja zahteve, ki niso jasne in zahteve, ki so nerazumljive ter opozarja, da so nekatere zahteve zelo podrobno opisane. Nadalje zatrjuje kršitev enakopravne obravnave in zagotavljanja konkurence med ponudniki zaradi zahtev, ki se nanašajo na: oznake velikosti in dolžine oblačil; različne standarde, ki niso relevantni; predložitev Thermoman testa oziroma tipizacijo opreme po GZS (pri čemer zatrjuje, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ta zahteva ne izhaja); integrirane svetilke v čeladi in možnost več velikosti glave (49-67) z eno velikostjo čelad, saj z navedenimi zahtevami naročnik dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila prilagodi opremi enega proizvajalca.

Naročnik je z odločitvijo o zahtevku za revizijo z dne 29. 1. 2020, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Poudarja, da je pred objavo predmetnega javnega naročila preučil svoje potrebe in raziskal trg možnih ponudnikov, o možnostih ponudbe pa se je pozanimal tudi pri drugih naročnikih, ki naročajo tovrstno opremo. Upošteval je specifično naravo naročnikove interventne dejavnosti, ki mnogokrat poteka v ekstremnih in nepredvidljivih situacijah ter varnost in udobje gasilcev. Navaja, da je spoštoval vsa temeljna načela javnega naročanja in zavrača vse očitke vlagatelja. Zatrjuje, da vlagatelj ne navaja konkretnih trditev o tem zakaj naročnik z določitvijo pogojev, meril in zahtev krši določila ZJN-3. Zahtevek je zgolj opisen in pavšalen, zaradi česar vlagatelj ni izpolnil trditvenega bremena skladno z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN, naročnik pa se o večjem delu njegovih trditev, zato ne more opredeliti. Zatrjuje tudi, da vlagatelj v zvezi z večino trditev o domnevnih kršitvah ni izpolnil procesne predpostavke iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, skladno s katerim se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek Portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil (pri tem se sklicuje tudi na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-205/2018, 018-94/2018, 018-103/2018). Naročnik opozarja tudi, da ne spregleda niti zadev Državne revizijske komisije št. 018-94/2018 in 018-205/2018, skladno s katerimi je potrebno z namenom zagotovitve pravnega varstva široko razlagati določbo tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN in kot opozorila upoštevati tudi vprašanja, ki se vsaj vsebinsko nanašajo na očitke iz zahtevka za revizijo, vendar v obravnavanem primeru vlagatelj očitke razen vprašanja, ki se nanaša na Thermoman test, prvič izpostavlja šele v zahtevku za revizijo. Naročnik je navedeno zahtevo po testu Thermoman pojasnil že na Portalu javnih naročil in dodaja, da je test zahtevan s strani GZS, kot obvezna priloga za zagotovitev tipizirane obleke. Ker se želi naročnik z opremo, kupljeno preko predmetnega javnega naročila prijaviti na razpis za sofinanciranje opreme, mora biti oprema skladna s tipizacijo GZS. Navedeno pojasnilo in zahteva glede tipizacije je objavljena na Portalu javnih naročil, zato skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 šteje za del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Izpostavlja neresničnost vlagateljevih navedb glede omejevanja konkurence in navaja, da očitek glede tipizacije, ki naj bi omejeval krog potencialnih ponudnikov, ni resničen in ni skladen niti z navedbami vlagatelja o 9 tipiziranih proizvajalcih gasilskih intervencijskih oblek. Dalje zatrjuje, da ne držijo vlagateljeve navedbe glede nezmožnosti sodelovanja tujih podjetjih pri predmetnem javnem naročilu, saj mora vsak ponudnik zaščitne opreme poznati zahteve tega prostora in v tem okviru zadostiti zahtevam GZS; v zvezi z navedbami glede sodelovanja tujih ponudnikov vlagatelj niti nima pravnega interesa, saj gre za slovenskega ponudnika, ki prodaja tipizirane obleke. Naročnik se kljub določbi tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN iz previdnosti opredeli do drugih očitkov iz zahtevka za revizijo in navaja, da vlagatelj glede kumulacije treh vrst blaga v enotno javno naročilo niti ne pojasni v čem naj bi bila naročnikova kršitev, takšne predmete na trgu ponuja več ponudnikov, zatrjuje pa tudi prednost enotnega javnega naročila iz gospodarnega in učinkovitega vidika. Nadalje navaja, da vlagatelj glede nejasnih in nerazumljivih zahtev ne pojasni kateri deli so nerazumljivi, izrazi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila so proizvajalcem zaščitnih oblek in stroki s tega področja znani; glede navedb v zvezi z natančno opisanimi zahtevami, vlagatelj ne navaja v čem je naročnik z njimi kršil načela javno naročniške zakonodaje. V zvezi z oznakami velikosti in dolžine oblek pojasnjuje, da je že na Portalu javnih naročil spremenil dokumentacijo in dopustil tudi drugačne oznake, zaradi česar so te navedbe brezpredmetne. Izpostavlja tudi pavšalnost vlagateljevih navedb v zvezi s »takšnimi in drugačnimi« standardi, saj vlagatelj ne pojasni katere standarde oziroma certifikate ima v mislih. Glede navedb, ki se nanašajo na čelado pa pojasni, da zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnjuje več proizvajalcev, kar delno izhaja tudi iz vlagateljevih trditev.

Naročnik je dne 31. 1. 2020 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku. Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 5. 2. 2020, skladno s četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, naročnika pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije, naročnik je dopolnitev odstopil dne 12. 2. 2020.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 2. 2020 opredelil o navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo in vztraja pri svojih revizijskih navedbah. Dodaja, da je pogoj iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN izpolnjen že v primeru, kadar so preko Portala javnih naročil v kakršni koli obliki postavljena vprašanja, predlogi ali pripombe, ki se vsebinsko nanašajo na očitke iz zahtevka za revizijo in ta predstavljajo tiho, konkludentno vendar vseeno jasno opozorilo na očitane kršitve (pri čemer se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-409/2013, 018-036/2015 in 018-94/2018). V vprašanju, ki je na Portalu javnih naročil objavljeno dne 11. 1 2020, je že v uvodu svojega zapisa podal temeljno pripombo, ki obenem predstavlja jedro zahtevka, in sicer: »Ne vem, kje naj začnem, ker tole ni javni razpis ampak že kar naročilo Rosenbauerju za obleke Fire flex, čelado Heros Titan, ter rokavice Safe grip 3«, s tem je opozoril, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila pripravljena tako, da je mogoče vnaprej določiti ponudnika pa tudi konkretno znamko in tip blaga, ki bo izbrano v postopku predmetnega javnega naročila. V vprašanju je izpostavil tudi, da so zelo natančno opisane dizajnerske lastnosti, s čimer je konkretno in določno opozoril naročnika, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma pogoji in tehnične zahteve v njej niso objektivno opravičljive oziroma favorizirajo točno določenega proizvajalca. Dodaja, da bi morale tehnične zahteve obsegati neke minimalne zahteve oziroma merila, ne pa navajati eksaktnih koeficientov; da je z vidika namena javnega naročila edini relevanten standard EN 469 (ki zadošča tudi za druge enote), vsi ostali npr. EN 20811:1992 in EN ISO 6330:2001 so s tega vidika nepomembni; da skupna ponudba v danem primeru sploh ne bi bila mogoča, ker edini, ki ponuja tehničnim zahtevam ustrezno opremo, za to ne bi bil zainteresiran; da odsotnost meril nakazuje na to, da je bilo pričakovano, da bo tehnične specifikacije izpolnjeval le en ponudnik; da naročnik kupuje opremo kakršnokoli hoče, razpis GZS za sofinanciranje v letu 2020 pa še sploh ni bil objavljen, zato so naročnikove navedbe v zvezi z zahtevami razpisa za sofinanciranje zgolj špekulacije; da je pogoj za uporabo opreme standard in ne tipizacija; da je tipizirana dejansko le ena obleka; da se komisija za tipizacijo sestaja največ štirikrat na leto, ponudniki, ki nimajo tipizirane in vnaprej pripravljene obleke, pa bi za pridobitev standarda EN 496 in testa Thermoman potrebovali daljši čas in ne 15 dni. Ne nazadnje povzame, da težava ni v tipizaciji temveč v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki določa specifične detajle, ki nimajo nobene zveze s tipizacijo in standardom.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je bila objavljena na Portalu javnih naročil. Vlagatelj v zahtevku za revizijo oporeka oblikovanju javnega naročila na enotno javno naročilo ter tehničnim specifikacijam, ki naj bi bile določene v nasprotju z načeli enakopravne obravnave, zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelom sorazmernosti. V zvezi s tehničnimi specifikacijami v zahtevku za revizijo navaja, da:
- zahteve, ki se nanašajo na: sesalno/vlažno pregrado, vidnost, odsevno površino suknjiča, fluoroscentno površino jopiča, hlače odsevne površine, hlače flouroscenčne površne, niso nejasne, jasna pa ni niti praktična oziroma uporabna korist ali prednost teh zahtev;
- so nerazumljivi deli, ki se nanašajo na: »Prekrivalo za prešite odeje iz dvoslojne podlage in werft Nm 60/5«, »Prednjih distančnikov iz PU ali silikona se ne sme uporabljati« ali »Možno je sušenje tumble pri zmanjšani toplotni obremenitvi«;
- je zelo podroben opis zahtev, ki se nanašajo na: koeficient prenosa toplote, zahtevo po toplotno odpornem krčenju pri novih oblekah po 25 pranjih, opis membrane, debelino vezenja zunanjega materiala, število niti sukanca, težo celotne materialne sestave oblačila, specifično barvno zahtevo, ki se razlikuje v predelu ovratnika/ ramen od ostalega dela oblačila, oznako proizvajalca na vidnem mestu;
- »taki in drugačni« standardi oziroma certifikati v okviru zahtev zaščitne obleke niso relevantni in omejujejo konkurenco, edini relevanten pa je standard EN 469;
- zahteva po tipizaciji in Thermoman testu, konkurenco zoži na enega ponudnika.

Naročnik pred obravnavo navedenih očitkov zatrjuje, da vlagatelj v zvezi s temi ni izpolnil procesne predpostavke iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, saj naročnika v zvezi z navedenimi očitki iz zahtevka za revizijo (razen očitka, ki se nanaša na Thermoman test) ni opozoril na Portalu javnih naročil.

Vlagatelj z vlogo z dne 6. 2. 2020 poudarja, da je v vprašanju z dne 11. 1. 2020 opozoril, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila pripravljena tako, da je mogoče vnaprej določiti ponudnika in konkretno znamko ter tip blaga. Izpostavil je tudi, da so zelo natančno opisane dizajnerske lastnosti, s čimer je konkretno in določno opozoril naročnika, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma pogoji in tehnične zahteve v njej niso objektivno opravičljive oziroma favorizirajo točno določenega proizvajalca.

Glede na navedeno, je med strankama sporno ali so bili na Portalu javnih naročil objavljeni komentarji, opozorila oziroma pripombe in ali je objavljena vprašanja mogoče razumeti kot opozorila na kršitve iz zahtevka za revizijo.

Skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek Portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek Portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na Portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZPVPJN natančne oziroma minimalne vsebine opozorila ne določa. Z namenom zagotovitve pravnega varstva je Državna revizijska komisija (po vsebini podobno) določbo, ki je bila pred uveljavitvijo novele ZPVPJN-B določena v petem odstavku 5. člena ZPVPJN, razlagala ekstenzivno in je tako večkrat ugotovila (prim. odločitve št. 018-409/2013, 018-004/2014 ter 018-164/2014), da je pogoj opozorila izpolnjen že v primeru, če so bila naročniku preko Portala javnih naročil v kakršnikoli obliki postavljena vprašanja, ki se vsebinsko nanašajo na očitke iz revizijskega zahtevka oziroma da je bistveno, da vprašanje (predlog ali pripomba) po vsebini predstavlja opozorilo na očitane kršitve. Za presojo vprašanja, ali je mogoče posamezno objavo gospodarskega subjekta na Portalu javnih naročil šteti za opozorilo na kršitve ali ne, je odločilna vsebina objave. Navedeno gre upoštevati tudi pri presoji dejanskega stanja po tretjem odstavku 16. člena ZPVPJN (po uveljavitvi novele ZPVPJN-B), saj je ta določba po vsebini smiselno podobna določbi petega odstavka 5. člena ZPVPJN pred uveljavitvijo novele ZPVPJN-B (prim. odločitev Državne revizijske komisije št. 018-178/2017).

Iz pregleda na Portalu javnih naročil objavljenih vprašanj gospodarskih subjektov in naročnikovih odgovorov v zvezi s predmetnim naročilom je razvidno, da je bilo, dne 11. 1. 2020 ob 12:14 uri, objavljeno vprašanje gospodarskega subjekta, ki po vsebini navede kršitve naročnika pri določitvi za točno določenega proizvajalca z določenimi karakteristikami in opozorila, ki se nanašajo na predložitev vzorcev, dobavni rok, reference, velikostne sete, oznake velikosti in dolžin oblek, standarde proizvajalca, Thermoman test, trakove 3m in membrane.

Državna revizijska komisija na tem mestu pripominja, da je bilo poleg navedenega vprašanja, dne 12. 1. 2020 ob 20:06 uri, objavljeno tudi vprašanje, ki se nanaša na S-bon obrazec, ki pa za predmetno zadevo ni relevantno, drugih vprašanj pa na Portalu javnih naročil ni bilo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja nejasnost pojmov (konkretno: sesalno/vlažna pregrada, opis vidnosti, odsevna površina suknjiča, fluoroscentna površina jopiča, hlače odsevne površine, hlače flouroscenčne površne) in nerazumljivost zahtev (konkretno: »Prekrivalo za prešite odeje iz dvoslojne podlage in werft Nm 60/5«, »Prednjih distančnikov iz PU ali silikona se ne sme uporabljati« ali »Možno je sušenje tumble pri zmanjšani toplotni obremenitvi«).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vprašanja izhajajo opozorila v zvezi z različnimi deli dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (10. točk opozoril, ki se nanašajo na predložitev vzorcev, dobavni rok, reference, velikostne sete, oznake velikosti in dolžin oblek, standarde proizvajalca, Thermoman test, trakove 3m, membrane), vendar iz nobenega dela vprašanja in nobene točke konkretnih opozoril ne izhaja pripomba, ki bi se kakorkoli vsebinsko nanašala na vprašanje jasnosti ali razumljivosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, še manj pa na konkretne zahteve, ki jih kot nejasne in nerazumljive vlagatelj prvič navaja v zahtevku za revizijo. Glede na dejstvo, da iz vsebine vprašanj ni mogoče razbrati očitka, pripombe ali kakršnega koli komentarja, ki bi se vsebinsko nanašal na nejasnost ali nerazumljivost katerega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam vlagatelja, da v zvezi z navedenimi očitki o nejasnih in nerazumljivih terminih ne obstoji omejitev zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN.

Vlagatelj je nadalje v zahtevku za revizijo izpostavil zelo podrobno in natančno opisan del dokumentacije (konkretno: koeficient prenosa toplote; zahteva po toplotno odpornem krčenju pri novih oblekah po 25 pranjih; opis membrane; zahteve glede debeline vezenja zunanjega materiala in število niti sukanca; zahteve glede teže celotne materialne sestave oblačila in specifične barvne zahteve, ki se razlikuje v predelu ovratnika/ramen od ostalega dela oblačila; oznaka proizvajalca na vidnem mestu).

Državna revizijska komisija je po preučitvi vsebine citiranih vprašanj ugotovila, da iz vprašanja z dne 11. 1. 2020 izhaja opozorilo, ki se vsebinsko nanaša na podroben opis membrane in oznake proizvajalca na vidnem mestu, glede preostalih v zahtevku za revizijo navedenih delov tehničnih specifikacij, za katere vlagatelja navaja, da so opisani podrobno in natančno, pa ni mogoče slediti njegovim navedbam v zvezi z izpolnjeno procesno predpostavko iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN. Razen očitka v zvezi s podrobnim opisom membrane in oznako proizvajalca na vidnem mestu (ki ju Državna revizijska komisija obravnava v nadaljevanju), iz nobenega dela vprašanj namreč ni mogoče ugotoviti očitkov ali pripomb, ki bi se vsebinsko nanašali na preostale konkretno izpostavljene zahteve tehničnih specifikacij iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, za katere vlagatelj očita podroben in natančen opis.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja tudi nerelevantnost »takih in drugačnih« standardov oziroma certifikatov, ki jih naročnik zahteva v okviru tehničnih specifikacij za zaščitno obleko in zatrjuje, da z navedenimi zahtevami naročnik omejuje konkurenco.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vprašanja z dne 11. 1. 2020 (v delu: »Zakaj mora ponudnik razpolagati s standardoma ISO 9001 in ISO 14001, če pa je v Sloveniji velika večina ponudnikov »samo« posrednikov?«) izhaja poizvedovanje potencialnega ponudnika - zakaj mora z navedenima certifikatoma ISO 9001 (Sistemi vodenja kakovosti - Zahteve ) in ISO 14001 (Sistemi ravnanja z okoljem - Zahteve z navodili za uporabo ), razpolagati ponudnik, če jih je v Sloveniji večina le posrednikov.

Iz vpogleda na Portal javnih naročil izhaja odgovor naročnika, ki se nanaša na izpostavljeni del vprašanja (z dne 11. 1. 2020 ob 12.14 uri): »Naročnik popravlja razpisno dokumentacijo tako, da se zahteva navedeno ISO standarda za proizvajalca oblek.«.

V zvezi z navedenima certifikatoma, ki izhajata iz objavljenega vprašanja na Portalu javnih naročil (ISO 9001 in ISO 14001), Državna revizijska komisija ugotavlja, da ju je naročnik zahteval v okviru izkazovanja pogojev za sodelovanje (13. točka poglavja Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik). Navedena standarda oziroma certifikata se nanašata na Sisteme vodenja kakovosti in Sisteme ravnanja z okoljem. Naročnik je s citiranim delom odgovora na Portalu javnih naročil spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v tem delu (13. točka Pogojev, ki jih mora izpolnjevati ponudnik) tako, da je sledil pripombi potencialnega ponudnika in certifikata zahteval le za proizvajalca in ne ponudnika. Državna revizijska komisija pa nadalje ugotavlja, da se vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo nanašajo na »take in drugačne« standarde oziroma certifikate, ki jih naročnik zahteva v okviru tehničnih zahtev za intervencijsko zaščitno obleko. Upoštevaje dejstvo, da je bilo na Portalu javnih naročil postavljeno vprašanje oziroma pripomba, ki se nanaša na standarde, ki jih mora izpolnjevati proizvajalec pri ravnanju z okoljem in zagotavljanju sistema kakovosti (ki ji je naročnik tudi ugodil), očitek revizijskega zahtevka pa se nanaša na (ne konkretizirane) standarde in certifikate, glede lastnosti zaščitne obleke, ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, da je iz vprašanja na Portalu javnih naročil razvidno opozorilo, ki bi se vsebinsko nanašalo na navedeni očitek v zahtevku za revizijo, zato tudi v tem delu ni mogoče slediti njegovi navedbi, da je izpolnil predpostavko, ki izhaja iz tretjega odstavka 16. člen ZPVPJN.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi kršitev, zaradi oblikovanja enotnega javnega naročila in zahtev, ki se nanašajo na čelado (možnost integriranja svetilke in prilagoditve velikosti za različne obsege glave z eno velikostjo čelade), s katerimi naj bi naročnik kršil načeli enakopravne obravnave in zagotavljanja konkurence med ponudniki. Državna revizijska komisija tudi v zvezi s slednjimi očitki ugotavlja, da iz vprašanj na Portalu javnih naročil v nobenem delu ne izhaja opozorilo, pripomba ali kakršna koli vsebinska navedba, ki bi kakorkoli nakazovala na izpostavljena očitka v zahtevku za revizijo (glede oblikovanja javnega naročila, sklopov, produktov ali glede zahtev, ki jih naročnik določa za čelado), zato tudi v zvezi z navedenima očitkoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, da je v zvezi s slednjimi očitki pogoj iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN izpolnjen.

Državna revizijska komisija v obravnavanem delu ne more slediti niti navedbam vlagatelja, da že iz splošnega komentarja: »Ne vem, kje naj začnem, ker tole ni javni razpis ampak že kar javno naročilo Rosenbauerju za obleke Fire flex, čelado Heros Titan, ter rokavice Safe grip 3« izhaja konkretno in določno opozorilo na predhodno obravnavane kršitve, ki jih vlagatelj zatrjuje v zahtevku za revizijo. Splošno opozorilo brez vsebinskih opredelitev, ki bi kakorkoli nakazovale na morebitno sporne dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč v konkretnem primeru ni mogoče šteti kot opozorila, ki bi se nanašala na navedene očitke iz zahtevka za revizijo.

Navedenega ne more spremeniti sklicevanje vlagatelja na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-409/2013, št. 018-036/2015 in 018-094/2018, saj je bilo dejansko stanje v navedenih zadevah bistveno drugačno od dejanskega stanja v tokratni zadevi in s tokratno zadevo ni primerljivo. V zadevi št. 018-409/2013 je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno vprašanje, ki se vsebinsko nedvoumno nanaša na natančno predstavljene zahteve in pomanjkljivosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v zvezi s katerimi je bil vložen zahtevek za revizijo. Tudi v zadevi št. 018-036/2015 je na Portalu javnih naročil postavljeno vprašaje, ki se vsebinsko nedoumno nanaša na očitke v zvezi z vodjo del, ki so izpostavljeni tudi v zahtevku za revizijo. Enako je mogoče ugotoviti tudi iz zadeve št. 018-094/2018, pri kateri je bilo prav tako na Portalu javnih naročil postavljeno vprašanje v zvezi z zahtevo po predložitvi bonitetne ocene, v zvezi z navedeno zahtevo pa nato tudi vložen zahtevek za revizijo. Iz navedenih zadev na katere se sklicuje vlagatelj torej izhaja, da je bilo pri vseh, na Portalu javnih naročil, postavljeno vprašanje, ki se je vsebinsko nanašalo na v zahtevku za revizijo zatrjevane očitke. Ker v predmetni zadevi kot navedeno ni mogoče ugotoviti nedvoumne vsebinske povezave z vprašanji, komentarji in pripombami s Portala javnih naročil (z dne 11. 1. 2020 in dne 12. 1. 2020) in očitki v zahtevku za revizijo (glede oblikovanja enotnega javnega naročila, nejasnih in nerazumljivih ter podrobno opisanih tehničnih zahtev ter (ne)relevantnih certifikatov, ki se nanašajo na zaščitno opremo in zahtev z zvezi s čelado) Državna revizijska komisija teh očitkov, skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN, vsebinsko ni obravnavala.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo v zvezi s katerimi je ugotovila, da ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da sta tehnični zahtevi glede velikostne oznake zaščitne obleke in velikostne oznake dolžine obleke prilagojeni točno določenemu proizvajalcu, ter da zahteva po tipizaciji in podrobni opisi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanašajo na opis membrane in zahteve po oznaki proizvajalca na vidnem mestu, kažejo na to, da so tehnične specifikacije oblikovane tako, da neupravičeno preferirajo točno določenega proizvajalca opreme in omejujejo konkurenco.

Naročnik s tehničnimi specifikacijami v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oziroma opiše predmet javnega naročila tako, da točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oziroma specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Tehnične zahteve mora določiti ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki določa, da morajo biti te navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga, ki se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3). Tehnične specifikacije morajo vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci (četrti odstavek 68. člena ZJN-3). Naročnik jih lahko določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oz. tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov (peti odstavek 68. člena ZJN-3). V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, razen če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«.

Naročnik je pri oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Pravila javnega naročanja ga pri tem zavezujejo, da tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3), hkrati pa mora zahteve določiti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (8. člen ZJN-3).

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat ugotovila (prim. npr. sklepe št. 018-164/2013, 018-205/2013, 018-412/2013, 018-416/2013, 018-63/2016 itd.), zahteva po enakopravni obravnavi ne pomeni, da mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj v postopku oddaje javnega naročila. Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil sicer varuje enakopravnost ponudnikov in zagotavljanje konkurence pri ponujanju predmeta javnega naročila, vendar pa enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne. Enakopravnost namreč ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročala ekonomsko ali dejansko enakost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zato zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da je takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi same zahteve je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot dopustno (takšno, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika), ter tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Takšno razlikovanje oziroma izločanje ponudnikov pa mora biti objektivno opravičljivo, saj ni dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen ponudnik bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi. Takšno stališče izhaja tudi iz sodb Sodišča EU, npr. iz zadeve C-513/99 Concordia Bus Finland Oy Ab (primerjaj odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-163/2019).

Predmet konkretnega javnega naročila je izdelava in nakup intervencijskih zaščitnih oblek, čelad in rokavic za potrebe Gasilske zveze Semič. Posamezna zaščitna obleka je sestavljena iz gasilske zaščitne jakne ter gasilskih zaščitnih hlač. Naročnik je tehnične specifikacije predmetnega javnega naročila določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer v poglavju Tehnične zahteve, ki je razdeljeno na podpoglavja Zaščitna obleka, Čelada in Rokavice.

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik z zahtevami po oznaki velikostnih številk oblek (s številkami) in oznaki dolžine zaščitne obleke (od A do E) krši načeli enakopravne obravnave in zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Naročnik v zvezi z navedenim očitkom poudarja, da je na Portalu javnih naročil, dne 11. 1. 2020 z odgovorom ob 12:14 uri, spremenil navedene zahteve tako, da je dopustil tudi drugačne oznake velikosti in dolžin zaščitne obleke, zaradi česar so navedeni očitki brezpredmetni.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v točki Velikosti podpoglavja Zaščitna obleka med drugim zahteval:
- »Oblačilo mora biti na voljo v velikostih 40-42 do 64-66 in v petih dolžinah od A do E. Tudi najmanjša velikost mora ustrezati Prilogi B k EN 469: 2005 (jakna in hlače skupaj)«.

Na Portalu javnih naročil je naročnik v okviru odgovora objavljenega, dne 11.01.2020 ob 12:14, v zvezi z opozorilom, ki se nanaša na velikostne oznake odgovoril: »Naročnik dopušča tudi drugačno označitev velikosti, pri čemer je pomembno, da ima pri obleki na voljo vsaj 30 različnih velikosti.« in »Naročnik uvodoma poudarja, da ima tovrsten sistem označevanja dolžin (od A do E) več ponudnikov na trgu. Kljub tem pa popravlja razpisno dokumentacijo tako, da mora ponudnik razpolagati z različnimi velikostmi oblek, ki pokrijejo višine uporabnikov od vsaj 160 cm do vsaj 195 cm. Obseg prsi od vsaj 80 cm do vsaj 135 cm, obseg pasu od vsaj 70 cm do vsaj 120 cm. Za vse navedeno mora ponudnik zagotoviti vsaj 30 različnih številk jopičev in vsaj 30 različnih številk hlač.«

Glede na citirana odgovora, s katerima je naročnik spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila na način, da v delu velikostnih oznak in oznak dolžine obleke sledi pripombi in dopušča tudi drugačno označitev velikosti oziroma način izkaza dolžine obleke (za velikost od 160cm do 195cm), zahtevi, ki jima oporeka vlagatelj ne obstajata več. Vsled navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta vlagateljeva očitka, ki se nanašata na zahtevi oznak velikosti in dolžine oblek (ki ne obstajata več), brezpredmetna.

Nadalje vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje podroben in natančen opis membrane in določitev oznake proizvajalca na vidnem mestu, s čimer naročniku očita ravnanje, ki je v nasprotju z načeli enakopravne obravnave in zagotavljanja konkurence med ponudniki. Zatrjuje, da bi morale tehnične zahteve obsegati minimalne zahteve ne pa navajati eksaktnih koeficientov, ki jih ureja že standard EN 469.

Naročnik glede navedenih očitkov o podrobno in natančno opisanih zahtevah zatrjuje, da iz vlagateljevih navedb ne izhaja v čem naj bi kršil javno naročniško zakonodajo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v podpoglavje Zaščitna oprema in ugotovila, da je naročnik lastnosti membrane res opredelil podrobno ne pa tudi eksaktno, saj je naročnik pri vseh določil možnosti odstopanja (npr.: krčenje toplotne odpornosti pri preizkusu - krčenje vzdolžno / prečno ≤ 3%; ali pa pri prenosu toplote – plamen npr.: koeficient pri jakni HTI24: ≥ 13,0 S in HTI24-HTI12: ≥ 4,0 S; pri hlačah pa HTI24: ≥ 13,0 S in HTI24 - HTI12: ≥ 4,0 S; podobno pri prenosu toplote – sevanje npr. pri jakni RHTI24: ≥ 18,0 S in RHTI24 - RHTI12: ≥ 4,0 S, pri hlačah pa RHTI24: ≥ 18,0 S in RHTI24 - RHTI12: ≥ 4,0 S). Vlagatelj v nobenem delu zahtevka za revizijo ne zatrjuje (niti ne dokazuje), da so tako opredeljene zahteve pri membrani določene na način, da mu onemogočajo ali otežujejo oddajo ponudbe.

Vlagatelj z vložitvijo zahtevka za revizijo varuje svoj pravni položaj, in sicer ko zatrjevane kršitve naročnika vplivajo na njegov pravni položaj v smislu, da bi mu bilo zaradi njih onemogočeno ali bistveno oteženo sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in s tem možnost pridobitve naročila. V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne glede na vprašanje ali je naročnik opis membrane in označitev oznake proizvajalca na vidnem mestu (za katerega Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz vpogleda v predložene posnetke zaslona vlagateljevih artiklov izhaja, da imajo tudi njegove obleke oznako proizvajalca na vidnem mestu) določil upoštevaje določbe ZJN-3, vlagatelj ne zatrjuje kako (domnevne) kršitve naročnika posegajo v njegov položaj ponudnika, da mu onemogočajo oziroma otežujejo sodelovanje v postopku. Zaradi navedenega vsebinske presoje izpostavljenih očitkov ni mogoče opraviti, Državna revizijska komisija pa ne more zaključiti, da je naročnik s podrobnimi opisi in z zahtevo po oznaki proizvajalca na vidnem mestu zahtevi oblikoval v nasprotju z določbami ZJN-3 oziroma načeli enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo navaja, da je naročnik z zahtevo po predložitvi Thermoman testa oziroma zahtevo po tipizaciji opreme omejil predmetno javno naročilo le na enega ponudnika oziroma proizvajalca. V zahtevku za revizijo izpostavlja, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sicer ni zahteve po tipizaciji opreme, hkrati pa navaja, da niso tipizirana po GZS vsa gasilska oblačila, pač pa je seznam kratek, skladno z zahtevo po tipizaciji pa ponudbe ne morejo oddati niti ponudniki iz tujine.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasnjuje, da je na Portalu javnih naročil, dne 11. 1. 2020, spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da je določil zahtevo po tipizaciji opreme (zaradi prijave na sofinanciranje opreme) in zavrača vlagateljeve navedbe glede omejevanja konkurence na zgolj enega proizvajalca. Navaja, da je po GZS tipiziranih 9 proizvajalcev gasilskih intervencijskih oblek. Vsak ponudnik, ki želi vstopiti na trg zaščitne opreme v Sloveniji in prodajati zaščitno opremo prostovoljnim gasilcem, pa mora najprej poznati zahteve slovenskega prostora in v okviru navadnega zadostiti tudi zahtevam GZS. Skladno z zahtevami in postopkom tipizacije oblek lahko potrdilo o tipizaciji pridobi vsak ponudnik – tudi ponudniki iz tujine, vendar pa v nadaljevanju naročnik poudarja, da vlagatelj v tem delu niti nima pravnega interesa, saj gre za slovenskega ponudnika, ki ponuja obleke, ki so tipizirane po GZS.

Vlagatelj z vlogo z dne 6. 2. 2020 oporeka naročnikovim navedbam glede tipizacije opreme in navaja, da razpis za sofinanciranje v letu 2020 še ni bil objavljen, poleg tega pa zatrjuje, da lahko naročniki kupujejo kakršnokoli opremo želijo, edini faktor pomemben pri opremi, pa je standardizacija in ne tipizacija. Dodaja, da ima vlagatelj pri GZS tipiziranih več oblek in tudi drugo zaščitno opremo in da težava ni v tipizaciji pač pa v specifičnih detajlih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Glede ponudnikov iz tujine pojasnjuje, da četudi ti lahko pridobijo tipizacijo GZS, le-to traja več časa kot je bil določen rok pri predmetnem javnem naročilu.

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je naročnik v podpoglavju Zaščitna oprema med drugim zahteval:
- »priložen rezultat testa Thermoman. Max. 5% opeklin 2. stopnje brez tercialnih opeklin«.

Z vpogledom na Portal javnih naročil Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v zvezi z vprašanjem zakaj potrebuje Thermoman test, dne 11. 1. 2020 ob 12:14 uri, objavil odgovor: »Thermoman test je zahtevan iz strani GZS in je obvezna priloga za zagotovitev tipizirane obleke. Kot navedeno, se naročnik želi z opremo, kupljeno preko tega javnega naročila, prijaviti na razpis za sofinanciranje, zaradi česar mora biti ponujena obleka skladna s tipizacijo GZS.«

Skladno z drugo povedjo drugega odstavka 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na Portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz vsebine citiranega naročnikovega odgovora izhaja, da je določil zahtevo, da mora biti ponujena oprema skladna s tipizacijo GZS, zato ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne zahteva tipizacije opreme.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da se lahko prostovoljna gasilska društva (v nadaljevanju: gasilske enote), skladno z določbami Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo in 23/19) povezujejo v gasilske zveze, najvišja oblika povezovanja gasilskih društev in njihovih zvez pa je GZS. Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (v nadaljevanju: Uredba, vključno s prilogo: Merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, v nadaljevanju: Priloga), ki ureja operativno organiziranost gasilskih enot, med drugim določa, da morajo biti oprema in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč enot, služb in drugih operativnih sestav društev ter drugih nevladnih organizacij, ki se kupujejo s sredstvi državnega proračuna in proračunov pokrajin in občin, tipizirana in ustrezati predpisanim standardom (tretji odstavek 31. člena Uredbe), iz Priloge pa izhaja, da mora imeti vsak gasilec osebno zaščitno opremo, ki mora biti tipizirana ter ustrezati predpisanim standardom. Iz navedenega izhaja, da morajo gasilske enote in gasilske zveze kupovati opremo in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč, ki je tipizirana in ki ustreza predpisanim standardom, ne glede na to ali gre za kupovanje od ponudnikov iz Slovenije ali tujih ponudnikov. Navedena zahteva velja, ne glede na vprašanje vsebine in objave razpisa GZS za sofinanciranje opreme (ki kot zatrjuje vlagatelj za leto 2020 še ni objavljen).

Vlagatelj v vlogi z dne 6. 2. 2020 sam navaja, da ima pri GZS tipiziranih več oblek in drugo zaščitno opremo, o čemer se je Državna revizijska komisija prepričala z vpogledom na veljaven seznam tipizirane zaščitne opreme . Iz veljavnega seznama tipizirane opreme namreč izhaja, da je skladno z GZS tipiziranih kar 11 proizvajalcev zaščitne opreme, od tega pa kar 52 vrst obleke, med katerimi je tudi 9 vrst obleke proizvajalca, katerega obleke, skladno z vpogledom na spletno stran vlagatelja in vpogledom v predložene posnetke zaslona vlagateljeve spletne strani, ponuja tudi sam vlagatelj. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da naročnik z zahtevo po tipizaciji oddajo javnega naročila omeji zgolj na enega ponudnika.

Upoštevaje navedeno vlagatelju pravnega interesa za vsebinsko presojo izpostavljenih domnevnih kršitev naročnika v zvezi z omejevanjem konkurence z zahtevo po tipizaciji ni mogoče priznati. Vlagatelj z vložitvijo zahtevka za revizijo kot že navedeno zgoraj varuje svoj pravni položaj, in ne more uveljavljati (domnevnih) naročnikovih kršitev pravil javnega naročanja, ki neposredno ne posegajo v položaj ponudnika v postopku oddaje javnega naročila tako, da mu onemogočajo oziroma otežujejo sodelovanje v postopku. V obravnavanem primeru vlagatelj ni dokazal, da domnevne kršitve naročnika, ki jih zatrjuje v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo, vplivajo na njegov pravni položaj v smislu, da bi mu bila zaradi njih onemogočena ali bistveno otežena oddaja dopustne in konkurenčne ponudbe. Ker naročnikova zahteva, da mora biti ponujena oprema tipizirana s strani GZS, ali zahteva po predložitvi Thermanovega testa (katerega presoja že GZS ob potrditvi tipizacije in velja, da ga tipizirane obleke imajo), vlagatelju ne onemogoča sodelovanja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali je naročnik izkazal objektivno opravičljive razloge za določitev te zahteve.

Vlagatelj v vlogi z dne 6. 2. 2020 očita odsotnost kakršnih koli meril v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in navaja, da je odsotnost meril pokazatelj, da je naročnik pričakoval, da bo zahteve izpolnil le en proizvajalec.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s temi navedbami in očitki prepozen, saj se lahko vlagatelj skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena ZPVPJN opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj v obravnavanem primeru ni niti zatrjeval niti dokazal, zakaj teh dejstev in kršitev ni uveljavljal že v zahtevku za revizijo, zato teh navedb Državna revizijska komisija vsebinsko ni obravnavala.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da je upoštevajoč očitke zahtevka za revizijo in vpogleda na Portal javnih naročil, dejansko stanje popolno ugotovljeno (vlagatelj pa tudi v zvezi z vprašanjem na Portalu javnih naročil z dne 11.1.2020 ne zatrjuje, da vprašanje ni bilo objavljeno v celoti), je vlagateljev dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika vlagatelja, zavrnila kot nepotrebnega.

Na podlagi zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ljubljani, dne 4. 3. 2020



Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Gasilska zveza Semič, Črnomaljska cesta 3, 8333 Semič;
- Odvetnik - Tilen Tacol, Mala ulica 5, 1000 Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:

- v spis zadeve, tu.