018-012/2020 Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor

Številka: 018-012/2020-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, Nine Velkavrh kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Upravljanje najemnih stanovanj in večstanovanjskih stavb za obdobje 1 leta«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Cestni inženiring, d. o. o., Mladinska ulica 54, Maribor, ki ga zastopa odvetnica Tina Šošter, Mladinska ulica 54, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, Grajski trg 1, Maribor, dne 3. 3. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 19. 12. 2019, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. JN 2010-97/2019 z dne 12. 12. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.983,17 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku naročila male vrednosti, dne 15. 11. 2019 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN007981/2019-W01. Dne 13. 12. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« (dokument št. JN 2010-97/2019 z dne 12. 12. 2019), iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo dodelil ponudniku Staninvest, družba za upravljanje z nepremičninami, d. o. o., Gregorčičeva ulica 19, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 19. 12. 2019, vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik nepravilno ocenil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, saj ponudnik ni izkazal, da izpolnjuje tehnično sposobnost za izvedbo naročila, zaradi česar bi moral biti izločen iz postopka. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudnik izkaže, da je v obdobju od 1. 1. 2015 do 30. 11. 2019 upravljal z vsaj 200 najemnimi stanovanji, pri čemer je moral s posameznim stanovanjem upravljati vsaj eno leto znotraj tega obdobja, posamezno stanovanje pa se v opredeljenem obdobju upošteva le enkrat. Prav tako je zahteval, da ponudnik izkaže, da je v obdobju od 1. 1. 2015 do 30. 11. 2019 upravljal z vsaj 20 večstanovanjskimi stavbami, pri čemur je moral s posamezno stavbo upravljati vsaj eno leto znotraj tega obdobja, posamezna stavba pa se v opredeljenem obdobju upošteva le enkrat. Izbrani ponudnik je v referenčni tabeli naštel 200 enot, po pregledu katerih je vlagatelj ugotovil, da v nekaterih primerih dejansko ne gre za najemno stanovanje, da v nekaj primerih ni navedena pravilna številka enote, v dveh primerih pa številka enote oz. stanovanja sploh ni navedena. Vlagatelj je tudi ugotovil, da izbrani ponudnik ni predložil pogodbe oz. drugega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da izpolnjuje zahtevano referenco glede tehnične sposobnosti oz. da je v navedenem obdobju dejansko upravljal z enotami, ki jih je navedel v referenčni tabeli. To pomeni, da naročnik sploh ni preveril, ali vse navedene enote predstavljajo najemna stanovanja oz. ali je izbrani ponudnik v navedenem obdobju res upravljal z njimi. Naročnik bi moral s strani lastnika najemnih stanovanj ali izbranega ponudnika pridobiti sklenjeno pogodbo o upravljanju ali pa bi moral pridobiti vsaj izjavo lastnika posameznih delov, da je izbrani ponudnik v referenčnem obdobju dejansko upravljal z zahtevanim številom najemnih stanovanj. Vlagatelj v nadaljevanju specificira, pri katerih zaporednih številkah je odkril nepravilnosti in kakšne so te bile, ter navaja, da so reference zaradi manjkajočih stanovanj, neustreznih nepremičnin in manjkajočih številk neustrezne, ponudba izbranega ponudnika pa je nedopustna. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ponudbe v tem delu ne bi smel dopolniti oz. da ga naročnik ne bi smel pozvati k dopolnitvi ali pojasnilu referenc, temveč bi moral njegovo ponudbo izločiti iz postopka. Vlagatelj navaja tudi, da izbrani ponudnik ni pravilno izpolnil vzorca pogodbe, saj bi moral izpolniti vsa prazna polja. Izbrani ponudnik ni izpolnil 8. člena vzorca pogodbe, saj ni vpisal celotne cene za obdobje enega leta in mesečnega zneska oz. sorazmernega deleža. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 9. 1. 2020 opredelil do revizijskih navedb vlagatelja. Izbrani ponudnik se opredeljuje do posameznih vlagateljevih argumentov in navaja, da so neutemeljeni, zaradi česar predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 16. 1. 2020 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik glede revizijskih navedb, da se številke stanovanj iz Obrazca 1 ne skladajo z javno dostopnimi podatki iz Prostorskega portala RS in zemljiške knjige, navaja, da ni zahteval, da so podatki oz. številke stanovanj skladni s temi oznakami. Ponudniki so morali v Obrazcu 1 navesti le lastnika najemnega stanovanja ter številko in naslov najemnega stanovanja, v Obrazcu 2 pa naslov večstanovanjske stavbe. Naročnik ni zahteval, da morajo biti ti podatki usklajeni s kakršnokoli javno dostopno evidenco, je pa navedel, da bo ponudnika po potrebi pozval k predložitvi dokazil oz. da bo reference preveril sam. Naročnik ve, da oznake stanovanj niso vedno usklajene med javno dostopnimi evidencami oz. da stanje javno dostopnih evidenc velikokrat ne ustreza dejanskemu stanju. Ob tako velikem številu stanovanj je življenjsko izkustveno, da vsak gospodarski subjekt razpolaga s svojimi evidencami. Naročnik zato meni, da je izbrani ponudnik oba obrazca izpolnil pravilno, na podlagi njemu lastne evidence, naročnik pa v izpolnjevanje referenčnega pogoja ni podvomil. Naročnik dodaja, da mu je znano, da izbrani ponudnik upravlja še z vsaj 115 stanovanji, ki jih ni navedel v tabeli. Glede očitka, da izbrani ponudnik ni predložil pogodbe ali drugega dokazila, iz katerega bi bilo mogoče ugotoviti referenčni pogoj, naročnik pojasnjuje, da mu zakonske določbe ne nalagajo, da bi moral preveriti vsebino navedb v ponudbi, če vanje ne podvomi. Naročnik navaja, da so vse navedbe izbranega ponudnika preverljive na podlagi dokumentov, ki so bili predloženi k njegovi izjasnitvi. Iz njih je razvidno, da je Obrazec 1 izpolnjen na podlagi lastne evidence izbranega ponudnika oz. lastnika stanovanj. Naročnik meni, da napaka v evidencah, ki jo vodi lastnik stanovanj in se tiče napačne navedbe občine in drugačne oznake stanovanj, ne more pomeniti izločitve ponudbe. Če bi naročnik podvomil v resničnost podatkov, bi izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi, saj se vse očitane pomanjkljivosti nanašajo na take elemente ponudbe, katerih obstoj je mogoče objektivno preveriti. V zvezi z neizpolnitvijo vzorca pogodbe pa naročnik navaja, da gre za podatke, ki so razvidni iz drugih delov ponudbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 16. 1. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 1. 2020 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno in jo izbral kot najugodnejšo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izkazal tehnične in strokovne usposobljenosti, saj naj ne bi izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja, poleg tega pa naj bi tudi nepopolno izpolnil vzorec pogodbe, zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti iz postopka.

Naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila izvaja po postopku naročila male vrednosti. Gre za postopek, ki ga lahko naročnik glede na prvi odstavek 47. člena ZJN-3 uporabi v primeru naročila storitev, za katerega glede na vrednost v zvezi z njim ni treba poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije. V skladu z drugim odstavkom 47. člena ZJN-3 lahko naročnik v postopek naročila male vrednosti vključi pogajanja, tretji odstavek 47. člena ZJN-3 pa določa, da lahko naročnik v postopku naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD ali drugo lastno izjavo, pri čemer naročniku ne glede na drugi odstavek 89. člena ZJN-3 ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav v ESPD.

Revizijske navedbe, ki se nanašajo na vprašanje izkazovanja ustrezne tehnične in strokovne usposobljenosti izbranega ponudnika, je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, če ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3). V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v razpisni dokumentaciji, da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, in da ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila ta določena.

Naročnik lahko gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katera je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo gradenj, storitev ali inštalacijskih del oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz. seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci. Naročnik mora torej, ob upoštevanju predmeta naročila, v razpisni dokumentaciji določiti vsebinske kriterije, ki jih mora izpolnjevati referenčni posel za presojo primerljivosti del, da lahko ponudnik z izkazovanjem njegove uspešne izvedbe dokaže strokovno in kadrovsko usposobljenost za izvedbo naročila, ter način dokazovanja, ki ga mora ponudnik upoštevati pri izkazovanju ustreznosti referenc.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik pogoje za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti določil v 6. točki Navodil ponudnikom (Preverjanje sposobnosti), kjer je v poglavju »Tehnična sposobnost« zapisal:

»Gospodarski subjekt je:

- v obdobju od 01.01.2015 do 30.11.2019 upravljal z vsaj 200 najemnimi stanovanji, pri čemer je s posameznim stanovanjem upravljal vsaj 1 leto znotraj tega obdobja (01.01.2015 do 30.11.2019); posamezno stanovanje se v opredeljenem obdobju upošteva zgolj enkrat;
- v obdobju od 01.01.2015 do 30.11.2019 upravljal z vsaj 20 večstanovanjskimi stavbami, pri čemer je s posamezno večstanovanjsko stavbo upravljal vsaj 1 leto znotraj tega obdobja (01.01.2015 do 30.11.2019); posamezno večstanovanjska stavba se v opredeljenem obdobju upošteva zgolj enkrat.

(v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo partnerji skupaj; sklicevanje na zmogljivosti drugih subjektov ni dopustno).«

Kot dokazilo za izpolnjevanje citiranih zahtev je naročnik v podtočkah 3 in 4 točke 3 Navodil ponudnikom predvidel predložitev izpolnjenega, podpisanega in žigosanega obrazca 1 »Referenčna tabela za najemna stanovanja« ter predložitev izpolnjenega, podpisanega in žigosanega obrazca 2 »Referenčna tabela za večstanovanjske stavbe«. V obrazcu 1 je bila vsebovana tabela, v kateri so bili trije stolpci: v prvem je bila zaporedna številka, v drugega so morali ponudniki vpisati lastnika najemnega stanovanja, v tretjega pa številko in naslov najemnega stanovanja. V opombi obrazca 1 je naročnik določil, da bo ponudnika po potrebi pozval k predložitvi dokazil glede izpolnjevanja referenc, kot so npr. kopije pogodb o upravljanju z najemnimi stanovanji. V obrazcu 2 je bila vsebovana tabela, v kateri sta bila dva stolpca: v prvem je bila zaporedna številka, v drugega so morali ponudniki vpisati naslov večstanovanjske stavbe. V opombi obrazca 2 si je naročnik pridržal pravico, da seznam po potrebi preveri v registru upravnikov stavb pri pristojnem organu.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je predložil tabelo na obrazcu 1, v katero je vpisal 200 najemnih stanovanj, ter tabelo na obrazcu 2, v katero je vpisal 20 večstanovanjskih stavb.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da izbrani ponudnik v ponudbo ni predložil pogodbe ali drugega objektivno preverljivega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da izkazuje tehnično sposobnost oz. da je v referenčnem obdobju dejansko upravljal z najemnimi stanovanji, ki jih je navedel v tabeli, oz. da naročnik sploh ni preveril, ali vse navedene enote sploh predstavljajo najemna stanovanja in ali je izbrani ponudniki z njimi dejansko upravljal v določenem obdobju, je treba najprej ugotoviti, da naročnik v predmetni razpisni dokumentaciji ni zahteval predložitve posebnih potrdil ali dokazov o referenčnih stanovanjih. Kot je razvidno iz citiranih določil razpisne dokumentacije, je naročnik od ponudnikov kot dokaz za izpolnjevanje referenčnih zahtev zahteval izključno predložitev izpolnjenih lastnih tabel na obrazcih 1 in 2, podpisanih in žigosanih s strani ponudnika, medtem ko drugih dokazil (npr. potrdil lastnikov stanovanj ali pogodb) ni zahteval. Naročnik si je v razpisni dokumentaciji le pridržal pravico, da bo ponudnika po potrebi pozval k predložitvi dokazil glede izpolnjevanja referenc (npr. kopije pogodb o upravljanju z najemnimi stanovanji) oz. da bo seznam večstanovanjskih stavb v upravljanju po potrebi preveril v registru upravnikov stavb pri pristojnem organu. Tudi sicer je treba pojasniti, da naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila male vrednosti, v katerem mu, v skladu s tretjim odstavkom 47. člena ZJN-3, ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav. Iz navedenega izhaja, da na eni strani izbranemu ponudniku ni mogoče očitati, da ni predložil vseh zahtevanih dokazil, saj razpisna dokumentacija od njega ni zahtevala ničesar drugega razen predložitve izpolnjenih in podpisanih obrazcev 1 in 2, kar je ta tudi storil. Na drugi strani pa naročniku ni mogoče očitati, da ni preveril podatkov v ponudbi izbranega ponudnika, saj je to v predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti tako glede na določila razpisne dokumentacije kot tudi glede na tretji odstavek 47. člena ZJN-3 njegova avtonomna odločitev oz. se naročnik za naknadno preverjanje navedb v ponudbi odloči le, če dvomi v resničnost podatkov, do česar pa v predmetnem postopku oddaje javnega naročila očitno ni prišlo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da pri nekaterih najemnih stanovanjih, ki jih je izbrani ponudnik navedel v tabeli obrazca 1, obstajajo pomanjkljivosti, zaradi katerih naj bi se postavilo vprašanje, ali je izbrani ponudnik sploh izkazal upravljanje z 200 najemniškimi stanovanji ter posledično ali je izkazal tehnično in strokovno usposobljenost v skladu z zahtevami naročnika. Pomanjkljivosti naj bi se pojavile pri stanovanjih pod zaporednimi številkami 18, 19, 22, 61, 130, 159, 160, 161, 182 in 183. Za stanovanja pod zaporednimi številkami 18, 19, 130, 159, 160 in 161 vlagatelj navaja, da je iz Prostorskega portala RS in zemljiške knjige razvidno, da stanovanja s številkami, ki jih je v tabeli navedel izbrani ponudnik, ne obstajajo. Za stanovanji pod zaporednima številkama 22 in 61 vlagatelj navaja, da je iz Prostorskega portala RS razvidno, da gre za nakupovalni center oz. poslovni prostor, ne pa za najemni stanovanji. Za stanovanji pod zaporednima številkama 182 in 183 pa vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik v tabeli sploh ni navedel številk stanovanj, zaradi česar naročnik teh stanovanj ne bi smel upoštevati.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da se številke stanovanj, ki jih je izbrani ponudnik vpisal pri navedenih stanovanjih, ne ujemajo s številkami iz Prostorskega portala RS in zemljiške knjige oz. da številk stanovanj, ki jih je izbrani ponudnik vpisal v referenčno tabelo, ni najti v evidencah Prostorskega portala RS, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponudniki v tabelo vpisati številke stanovanj iz točno določene evidence. Treba je pritrditi naročniku, ki navaja, da so morali ponudniki v tabeli navesti lastnika najemnega stanovanja, naslov in številko stanovanja, pri čemer ni bilo zahtevano, da so številke stanovanj usklajene z določeno javno evidenco stanovanj. Ker v razpisni dokumentaciji ni bilo izrecno zahtevano, da morajo ponudniki vpisati številke stanovanj iz točno določenih evidenc oz. da se morajo te ujemati z njimi, je mogoče zahteve naročnika razumeti tudi tako, kot jih je razumel izbrani ponudnik, ki je v referenčno tabelo vpisal številke iz lastnih evidenc, čeprav niso bile pri vseh stanovanjih usklajene z javno dostopnimi evidencami. Posledično to pomeni, da dejstvo, da številka določenega stanovanja, ki jo je izbrani ponudnik navedel v tabeli, ne obstaja v javni evidenci (ker gre npr. za podatke iz zasebne evidence ponudnika, ki niso v celoti usklajeni z javno evidenco, npr. Prostorskim portalom RS), v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne more pomeniti razloga za ugotovitev o nedopustnosti njegove ponudbe. Z vidika vsebine referenčnega pogoja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in z vidika namena ugotavljanja tehnične in strokovne sposobnosti ponudnika ni bistveno, katere številke stanovanj ponudnik vnese v tabelo oz. ali so te usklajene s podatki iz javnih evidenc, temveč je bistvena okoliščina, ali stanovanje obstaja in ali je ponudnik z njim dejansko upravljal v zahtevanem obdobju, kot je bilo opredeljeno v 6. točki Navodil ponudnikom.

Vlagatelj torej zgolj s tem, ko zatrjuje, da pri posameznih stanovanjih v tabeli izbranega ponudnika navedene številke ne obstajajo v evidenci Prostorskega portala RS, dokazuje le neskladnost med evidenco izbranega ponudnika in javnimi evidencami, kar glede na določila predmetne razpisne dokumentacije ne more biti razlog za nedopustnost ponudbe v tem postopku. Neujemanje številk oz. okoliščina, da nekatere številke stanovanj, ki jih je izbrani ponudnik navedel v tabeli, ne obstajajo v evidenci Prostorskega portala RS, tudi ne more biti podlaga za ugotovitev, da stanovanja ne obstajajo in da izbrani ponudnik posledično ni izkazal, da upravlja z ustreznim številom stanovanj. Vendar pa je treba v predmetnem postopku pravnega varstva upoštevati, da vlagatelj v zahtevku za revizijo pri stanovanjih pod zaporednima številkama 22 in 61 zatrjuje tudi, da je iz Prostorskega portala RS razvidno, da na naslovu, ki ga ja v tabeli navedel izbrani ponudnik, ni stavb z najemnimi stanovanji, temveč sta nakupovalni center oz. poslovni prostor. V zvezi s temi navedbami izbrani ponudnik priznava, da je pri navedbi naslovov nekaterih stanovanj (pod zaporednimi številkami 18, 19 in 22) res prišlo do napake in da je v tabeli dejansko vpisan napačen naslov stanovanj. Izbrani ponudnik torej v vlogi z dne 9. 1. 2020, s katero se je opredelil do zahtevka za revizijo, priznava, da je v tabeli prišlo do napačnih navedb nekaterih stanovanj oz. da stanovanja, ki so navedena na določenem naslovu in s katerimi naj bi upravljal, dejansko obstajajo, vendar na drugem naslovu. Izbrani ponudnik sicer pojasnjuje, da je do napake prišlo, ker so napačni naslovi navedeni tudi v njegovi evidenci, vendar navedeno ne more vplivati na ugotovitev, da je izbrani ponudnik v referenčni tabeli stanovanj navedel stanovanja, ki na navedenem naslovu ne obstajajo.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je v predmetnem postopku pravnega varstva izkazalo, da v ponudbi izbranega ponudnika obstajajo napake pri določenih stanovanjih (vsaj pri stanovanjih pod zaporednimi številkami 18, 19 in 22, kjer je bil napisan napačen naslov, kar priznava tudi izbrani ponudnik). Poleg tega obstajajo napake tudi pri stanovanjih pod zaporednima številkama 182 in 183, pri katerih izbrani ponudnik v tabeli sploh ni navedel številk stanovanj, čeprav je predmetna razpisna dokumentacija to izrecno zahtevala. Zaradi navedenih napak v ponudbi izbranega ponudnika glede na obstoječo ponudbeno dokumentacijo ni mogoče sprejeti ocene o dopustnosti njegove ponudbe, saj navedba napačnega naslova pri določenih stanovanjih vzpostavlja dvom o resničnosti podatkov oz. naročniku preprečuje, da bi referenco ustrezno preveril. Naročniku se sicer v postopku oddaje javnega naročila pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ni pojavil dvom v resničnost izjav izbranega ponudnika (čeprav bi vsaj pri stanovanjih pod zaporednima številkama 182 in 183 lahko opazil, da ponudnik ni navedel številk, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji). Vendar pa je vlagatelju (ob upoštevanju navedb izbranega ponudnika) v tem postopku pravnega varstva uspelo izkazati, da v ponudbi izbranega ponudnika obstajajo napake pri navedbi naslovov nekaterih stanovanj, zaradi katerih ni mogoče v celoti ugotoviti, ali je izbrani ponudnik v zahtevanem obdobju upravljal z vsaj 200 najemniškimi stanovanji.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 9. 1. 2020 navaja, da za lastnika najemnih stanovanj, Stanovanjski sklad RS, samo na območju Celja upravlja z 224 stanovanji, za kar je predložil tudi izjavo Stanovanjskega sklada RS z dne 7. 1. 2020. Poleg tega izbrani ponudnik navaja, da upravlja še z več sto drugimi stanovanji, med drugim tudi s 115 stanovanji, na katerih ima pravico razpolaganja predmetni naročnik. V zvezi s temi navedbami je treba najprej ugotoviti, da je izbrani ponudnik tehnično in strokovno sposobnost dokazoval s predložitvijo tabele na obrazcu 1, v kateri je navedel natanko 200 stanovanj, katerih lastnik je Stanovanjski sklad RS. Glede na njegovo ponudbeno dokumentacijo je zato pri ugotavljanju tehnične in strokovne sposobnosti dopustno upoštevati le tista stanovanja, ki so bila navedena v tabeli, zato so navedbe o tem, da izbrani ponudnik upravlja tudi z drugimi stanovanji, v tem postopku brezpredmetne. Prav tako je treba ugotoviti, da predložena izjava Stanovanjskega sklada RS z dne 7. 1. 2020 izkazuje le, da izbrani ponudnik upravlja z 224 stanovanji, ne izkazuje pa, da se izjava nanaša na tista konkretna stanovanja, ki jih je izbrani ponudnik navedel v tabeli na obrazcu 1. Z drugimi besedami: izjava Stanovanjskega sklada RS ne izkazuje, da izbrani ponudnik upravlja tudi s stanovanji, ki so se v predmetnem postopku pravnega varstva izkazala kot sporna zaradi navedbe napačnega naslova.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da v ponudbi izbranega ponudnika obstajajo pomanjkljivosti pri navedbi podatkov o stanovanjih, zaradi katerih ni mogoče v celoti ugotoviti, ali je v obdobju od 1. 1. 2015 do 30. 11. 2019 upravljal z vsaj 200 najemnimi stanovanji. Gre za pomanjkljivost, ki se je izkazala v predmetnem postopku pravnega varstva in ki vzpostavlja dvom v resničnost navedb izbranega ponudnika, ta dvom pa je naročnik dolžan odpraviti v postopku oddaje javnega naročila, kot to določa tretji odstavek 47. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. JN 2010-97/2019 z dne 12. 12. 2019. Državna revizijska komisija ob tem, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, pojasnjuje, da bo moral naročnik v ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb, ob upoštevanju petega odstavka 89. člena ZJN-3, od izbranega ponudnika pridobiti pojasnila o spornih stanovanjih. Naročnik bo tako moral pridobiti dokumentacijo, iz katere bo izhajalo, da sporna stanovanja, ki so bila v tabeli na obrazcu 1 navedena in specificirana, dejansko obstajajo in da izbrani ponudnik z njimi upravlja ter da je prišlo le do napake v evidencah oz. do napake pri navedbi naslova. Takšno preverjanje je predvideno v tretjem odstavku 47. člena ZJN-3 oz. v drugem odstavku 89. člena ZJN-3 in ne bo nasprotovalo petemu odstavku 89. člena ZJN-3, če bo šlo zgolj za pojasnjevanje pravilnega naslova obstoječih stanovanj oz. za odpravo napak pri navedbi številk. Peti odstavek 89. člena ZJN-3 namreč določa, da lahko naročnik v primeru, če so informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oz. če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti, predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije pa se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, mogoče objektivno preveriti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da so napake v ponudbi izbranega ponudnika take, da njihova odprava ni mogoča, oz. da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da so spremembe ponudbe dovoljene le do roka za oddajo ponudb, kar naj bi pomenilo, da je po roku za oddajo ponudb izključil možnost spreminjanja ponudbe. V zvezi s temi navedbami je treba pojasniti, da so ugotovljene napake v ponudbi izbranega ponudnika takšne, da odprava takih napak s pojasnjevanjem pravilnega naslova ali številke v ponudbi že navedenega stanovanja ne bi kršila petega odstavka 89. člena ZJN-3, pod pogojem, da bo izkazano, da stanovanja, ki so bila v ponudbi navedena, dejansko obstajajo, da je izbrani ponudnik z njimi dejansko upravljal v zahtevanem obdobju, da napaka izvira le iz napačnih internih evidenc in da bo vse navedeno mogoče objektivno preveriti.

Tudi sicer pa se ni mogoče strinjati z vlagateljem, da je naročnik v predmetni razpisni dokumentaciji izključil možnost spreminjanja in dopolnjevanja ponudb, saj se določba 5. točke Navodil ponudnikom, ki jo omenja vlagatelj, nanaša na ravnanja ponudnikov pred rokom za predložitev ponudb (do takrat lahko ponudnik s svojo ponudbo prosto razpolaga, jo spremeni ali umakne brez posledic). Naročnik pa v predmetni razpisni dokumentaciji ni določil nobenega pravila glede spreminjanja, pojasnjevanja in dopolnjevanja ponudb v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb, kar pomeni, da ga pri tem zavezuje določba petega odstavka 89. člena ZJN-3. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da bi naročnik, če bi izbranemu ponudniku omogočil dopolnjevanje oz. pojasnjevanje ponudbe, kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj v enem izmed prejšnjih postopkov vlagatelju ni omogočil dopolnitve ponudbe, pa je treba pojasniti, da ravnanje naročnika v drugih postopkih javnega naročanja ne more biti okoliščina, ki bi bila relevantna pri presoji spoštovanja načela enakopravne obravnave v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da izbrani ponudnik v vzorcu pogodbe ni izpolnil 8. člena, saj ni vpisal celotne cene za obdobje enega leta in mesečnega zneska oz. sorazmernega deleža, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v podtočkah 1 in 11 točke 3 Navodil ponudnikom določil, da morajo ponudniki v ponudbo med drugim predložiti izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec »Predračun«, ki je bil predviden za vpis ponudbene cene, ter vzorec pogodbe o opravljanju upravniških storitev za najemna stanovanja in večstanovanjske stavbe, za katerega je naročnik določil, da morajo ponudniki izpolniti prazna polja in parafirati vse strani pogodbe. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da ni izpolnil 8. člena vzorca pogodbe, ki je bil predviden za vpis ponudbene cene za eno leto ter mesečnega sorazmernega zneska, kar pomeni, da izbrani ponudnik ni sledil naročnikovim navodilom, v skladu s katerimi je moral izpolniti prazna polja vzorca pogodbe. Vendar pa je treba ugotoviti, da je izbrani ponudnik predložil v celoti izpolnjen obrazec »Predračun«, ki je bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila specifično predviden za vpis ponudbene cene. V ta obrazec je izbrani ponudnik vpisal vse zahtevane podatke o ponudbeni ceni, to pa so identični podatki, ki bi jih moral prepisati tudi v 8. člen vzorca pogodbe. Ponudba izbranega ponudnika torej vsebuje podatke o ponudbeni ceni za eno leto in mesečni sorazmerni vrednosti (skupaj z zneski DDV), zaradi česar je mogoče govoriti o manjkajočem podatku, ki pa je v celoti razviden že iz same ponudbe. Ker v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa je naročnik lahko podatke o ponudbeni ceni v celoti ugotovil iz predloženega obrazca »Predračun«, ni mogoče govoriti o napaki, ki je naročnik ne bi mogel odpraviti že sam in ki bi posledično lahko vplivala na dopustnost ponudbe izbranega ponudnika. Ob tem je treba pojasniti tudi, da vzorec pogodbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bil predviden niti za izkazovanje izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti ali drugih zahtev niti za izkazovanje neobstoja izključitvenih razlogov, temveč gre zgolj za dokument, ki predstavlja bodočo pogodbeno vsebino, ki bo zavezovala pogodbene stranke šele po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, ko bo pogodba v taki vsebini tudi sklenjena.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in kasnejših vlogah zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:

- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.310,57 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo),
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.100 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 660,00 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 100 točk) v višini 21 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 12,60 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 1.983,17 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala razlike do priglašenih stroškov za sestavo zahtevka za revizijo, saj za njeno priznanje ni pravne podlage. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ne priznava priglašenega stroška za sestavo vloge z dne 23. 1. 2020, s katero se je opredelil do sklepa naročnika o zahtevku za revizijo, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi z dne 23. 1. 2020, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 1.983,17 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 9. 1. 2020, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi revizije.

Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 3. 3. 2020


Predsednica senata
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:

- Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, Grajski trg 1, 2000 Maribor
- Odvetnica Tina Šošter, Mladinska ulica 54, 2000 Maribor
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve, tu.