018-010/2020 Občina Trzin

Številka: 018-010/2020-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje konzultantskih storitev pri pripravi prostorskega akta za umeščanje obvoznice Trzin, I. etapa priključne ceste Trzin - Domžale - priključek Študa« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Trzin, Mengeška cesta 22, Trzin (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 2. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Izvajanje konzultantskih storitev pri pripravi prostorskega akta za umeščanje obvoznice Trzin, I. etapa priključne ceste Trzin - Domžale - priključek Študa«, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 18. 10. 2019, pod številko objave JN 007327/2019-W01.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.983,54 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila dne 18. 10. 2019 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 007327/2019-W01.

Naročnik je z Odločitvijo o oddaji naročila št. 430-0024/2019-34, z dne 12. 12. 2019, oba sodelujoča ponudnika obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o., Kotnikova ulica 40, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba izločena kot nedopustna, ker je s pojasnilom ponudbe dopolnil oziroma popravil informacije o nominiranem kadru na način, da je dopolnil oziroma popravil tiste elemente ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe. Zato je bila izbrana dopustna ponudba izbranega ponudnika.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 19. 12. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da ponudbe ni dopolnjeval s podatki, ki imajo vpliv na njeno razvrstitev. Pojasnjuje, da je v ponudbi nominiral štiri strokovnjake za prostorsko dokumentacijo - osebe J. S., M. L. K., dr. B. Š. in dr. P. V. N. ter dva strokovnjaka za projektno dokumentacijo - osebi T. B. in dr. J. Z. V okviru dopolnitve ponudbe (ki je bila skladna z naročnikovim pozivom) je pojasnil, na katerega od nominiranih kadrov se nanašajo referenčna dela. Pojasnilo sicer ni bilo potrebno, saj je že iz ponudbe (iz obrazcev 3.5) razvidno, kateri kadri so nominirani, na obrazcih pa so navedena tudi njihova referenčna dela. Vlagatelj zatrjuje, da je dodatno predložil le dopolnjena referenčna potrdila in da so tudi v podanem pojasnilu še vedno nominirani isti kadri kot v ponudbi. Navaja, da sta bili v obravnavanem primeru določeni dve merili za ocenjevanje ponudb - Cena in Izobrazba osebja, ki bo izvedlo javno naročilo. V okviru drugega merila je navedeno, da je relevanten seštevek stopnje izobrazbe vseh kadrov, ki so nominirani v projektno skupino iz obrazca 3.5. Ker so tako v ponudbi, kakor tudi v njeni dopolnitvi nominirani isti kadri (z isto izobrazbo), je očitek naročnika, da naj bi dopolnil informacije o dejansko nominiranem kadru (in o njihovi izobrazbi), s čimer bi lahko vplival na razvrstitev ponudb glede na merila, neutemeljeni. Vlagatelj citira naročnikov poziv k dopolnitvi ponudbe in zatrjuje, da mu je v celoti sledil, pri čemer se nominirani kadri in nivo izobrazbe niso spremenili. Vlagatelj še navaja, da mora naročnik ravnati v skladu z merili, ki jih je sam določil, naročnik pa očitno ni razumel lastnih določb, ki se nanašajo na merila, saj ni bil sposoben ugotoviti, koliko točk mu pripada. Glede na skopo in vsebinsko napačno obrazložitev odločitve o oddaji (naročnik je navedel, da je vlagatelj pojasnjeval nejasnosti, ki se nanašajo na nominacije več kadrov za posamezno mesto in na njihove drugačne nivoje izobrazbe), ni razumljivo, kaj je imel v mislih naročnik. Če je naročnik skušal navesti, da so bili v projektno skupino nominirani več kot trije kadri, in je imel morda namen določiti, da projektno skupino sestavljajo le trije kadri, pa vlagatelj opozarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni omejil števila nominiranega kadra. Naročnik je navedel le, da lahko ena oseba prevzame le eno funkcijo, kar pa ne pomeni, da ene funkcije ne more opravljati več oseb. Tudi iz postavljenega merila je razvidno, da naročnik spodbuja imenovanje čim večjega števila kadrov v projektno skupino, saj je kot relevanten določen seštevek stopnje izobrazbe vseh kadrov, ki so nominirani v projektno skupino. Slednje je tudi smiselno in v korist naročnika, saj bo na ta način lažje in pravočasno realizirana izvedba vseh storitev. Vlagatelj še zatrjuje, da si je določbe razpisne dokumentacije razlagal na način, ki bi ga naročnik lahko pričakoval in je povsem mogoč, zaradi česar ni sprejemljivo, da bi naročnik te določbe interpretiral v njegovo škodo.

Izbrani ponudnik se o zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je z dokumentom št. 430-0024/2019-41, z dne 16. 1. 2020, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Uvodoma zavrača očitke, ki se nanašajo na nejasno obrazložitev izpodbijane odločitve. Navaja, da so vlagateljeve navedbe pavšalne, neobrazložene ter vsebinsko neutemeljene. Zatrjuje, da je v celoti izpolnil obveznosti, ki mu jih nalaga tretji odstavek 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3). Navedel je podatke o značilnostih in prednostih izbrane ponudbe (edina dopustna ponudba) ter o razlogih za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Jasno je navedel tako vlagateljevo kršitev, kakor tudi ustrezno zakonsko podlago za izločitev, zato je odločitev ustrezno obrazložena in omogoča učinkovito pravno varstvo, kar je razvidno tudi iz vsebine zahtevka za revizijo. Naročnik zavrača tudi vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na nejasno razpisno dokumentacijo. Zatrjuje, da so določila razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na sestavo projektne skupine in na merila, jasna in nedvoumna ter ne dopuščajo vlagateljeve interpretacije. Opozarja, da razpisna dokumentacija v poglavju 2.12.4 izrecno določa, da mora biti projektna skupina zasnovana tako, da ena oseba prevzame zgolj eno funkcijo. Dikcija zahteve je z vidika jezikoslovne razlage jasna in nedvoumna, saj na vseh mestih za strokovnjake uporablja ednino, zaradi česar je (ob izrecni omejitvi ene osebe na eno funkcijo) vlagateljeva ugotovitev o tem, da vsebina razpisne dokumentacije dopušča imenovanje večjega števila kadrov na posamezno mesto v projektni skupini, absurdna, arbitrarna in neutemeljena. Enako neutemeljeni so tudi vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na merilo. Merilo namreč določa, da je za točkovanje relevanten seštevek stopnje izobrazbe vseh kadrov, nominiranih v projektno skupino iz obrazca 3.5. Poleg predhodno določene omejitve ene osebe na eno funkcijo, se vsebina merila sklicuje na obrazec 3.5, ki število kadrov v projektni skupini omejuje zgolj na tri funkcije (1. - strokovnjak za prostorsko dokumentacijo - S-01, 2. strokovnjak za projektno dokumentacijo - S-02 in 3. strokovnjak za javna naročila - S-03). Ob navedenem je neutemeljena tudi vlagateljeva trditev o tem, da ponudbene dokumentacije ni dopolnjeval s podatki, ki imajo vpliv na razvrstitev ponudbe glede na merila. Naročnik zatrjuje, da mu je vlagatelj v okviru dopolnitve ponudbe posredoval informacije, ki jih osnovna ponudba ni vsebovala, in sicer informacijo o tem, kateri dve osebi izmed oseb, ki so navedene v ponudbi, sta dejansko nominirani v projektno skupino kot strokovnjak za prostorsko dokumentacijo (S-01) in kot strokovnjak za projektno dokumentacijo (S-02). Ker je vlagatelj v ponudbi za posamezno funkcijo nominiral več oseb, ki so imele različne nivoje izobrazbe, je z dopolnitvijo ponudbe dopolnil oziroma popravil tiste elemente ponudbe, ki vplivajo na merila. Navedeno je storil šele po javnem odpiranju ponudb, ko se je že seznanil s ponudbeno vsebino konkurenčnega (izbranega) ponudnika. Vlagatelj je z dopolnitvijo ponudbe na funkciji strokovnjaka za prostorsko dokumentacijo in strokovnjaka za projektno dokumentacijo nominiral osebi z nižjo izobrazbo, saj nominacija kadrov z najvišjo izobrazbo (glede na to, da je oddal cenovno ugodnejšo ponudbo) ni bila več potrebna. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljem, da so bila pojasnila in dopolnitve ponudbe nepotrebni. Navaja, da iz vlagateljeve ponudbe ni bilo jasno, na katerega izmed nominiranih kadrov se referenčna dela nanašajo, poleg tega iz referenčnih potrdil niso bili razvidni vsi elementi referenčnega pogoja (referenčna vrednost, uporabna dovoljenja, ali gre za izdelavo projektne dokumentacije, itd.), nekatera referenčna potrdila pa tudi niso bila ustrezno podpisana in žigosana.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 22. 1. 2020, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da se je šele s sklepom, s katerim je naročnik zavrnil njegov zahtevek za revizijo, seznanil z dejanskim razlogom za zavrnitev njegove ponudbe - to je z dejstvom, da je v projektno skupino nominiral več kot tri kadre. Vlagatelj zato vztraja, da je naročnikova obrazložitev odločitve nejasna, neobrazložena in neskladna z njegovim razumevanjem razpisne dokumentacije. Vlagatelj se ne strinja z naročnikovo ugotovitvijo, da razpisna dokumentacija ne dopušča njegove interpretacije. Zavrača tudi naročnikove navedbe, ki se nanašajo na dopolnjevanje ponudbe. Zatrjuje, da je naročnikova trditev posledica njegovega nerazumevanja lastnih določil razpisne dokumentacije, saj naročnik ne razlikuje med vsebino pogoja in merila. Z dopolnitvijo, opozarja vlagatelj, se niso spremenili nominirani kadri in nivo izobrazbe, v okviru dopolnitve pa tudi ni predložil referenčnih potrdil za drug kader. Vlagatelj navaja, da so bila določila razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na merila, jasna (iz njih ne izhaja, da bi morala ponudba vsebovati le tri kadre), vendar tudi v primeru, če bi se štelo, da je razpisna dokumentacija v tem delu nejasna ali dvoumna, ne more nositi škodljivih posledic.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelju očita naročniku, da je naročnikova obrazložitev skopa in vsebinsko nepravilna. Zatrjuje tudi, da s pojasnili ni spreminjal svoje ponudbe v okviru meril, saj je že iz ponudbe razvidno, kateri kadri in s kakšno izobrazbo so nominirani za posamezno funkcijo, prav tako pa so že v ponudbi navedene tudi njihove reference. Opozarja tudi, da naročnik z razpisno dokumentacijo ni omejil števila ponujenih strokovnjakov.

Merila za oddajo javnega naročila so urejena v 83. in 84. členu ZJN-3. Prvi odstavek 84. člena ZJN-3 določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. V skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJN-3, se ekonomsko najugodnejšo ponudbo ugotovi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ta zakon in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost ter okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Merila za oddajo javnega naročila morajo biti nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila (peti odstavek 84. člena ZJN-3). Merila za oddajo tudi ne smejo biti določena tako, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svoboda pri izbiri najugodnejše ponudbe (šesti odstavek 84. člena ZJN-3). Navedeno pomeni, da morajo biti merila za izbiro (in z njimi povezana metoda vrednotenja ponudb) določena na način, ki omogoča objektivno primerjavo in ocenjevanje ponudb, kakor tudi naknadno preverjanje rezultatov ocenjevanja, ki ga je izvedel naročnik. Iz tega razloga je v zakonu izrecno določeno, da morajo merila za izbiro zagotoviti možnost učinkovite konkurence ter da jih morajo spremljati podrobni opisi, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih ponudniki predložijo z namenom, da se oceni, kako njihova ponudba izpolnjuje posamezno merilo za oddajo javnega naročila. Iz istega razloga ZJN-3 (v sedmem odstavku 84. člena) tudi določa, da mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi le na podlagi cene. Navedene uteži se lahko opredelijo z določitvijo razpona z ustrezno največjo razliko. Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, naročnik navede merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.

Namen zahteve po vnaprejšnji (objektivni) določitvi meril je torej preprečiti naročnikovo subjektivno oziroma arbitrarno ocenjevanje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na izbiro najugodnejše ponudbe. Le na ta način lahko pripravijo tudi konkurenčno ponudbo, ki jo bodo lahko primerjali s ponudbami drugih ponudnikov.

Merila predstavljajo element za vrednotenje in medsebojno primerjavo ponudb. Gre za razlikovalne znake med ponudbami, katerih izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Merilo je torej vnaprej podan razlikovalni znak, na podlagi katerega naročnik razvršča ponudbe od najbolj do najmanj ugodne. V tem smislu je potrebno razlikovati med pogoji za ugotavljanje sposobnosti posameznih ponudnikov in merili za izbiro najugodnejše ponudbe. Pogoji predstavljajo kvalifikacijski prag, ki jih mora ponudnik v celoti izpolniti, če hoče konkurirati za pridobitev naročila. Medtem ko so torej pogoji absolutni in kot takšni izločitvene narave, so merila relativna, saj se lahko na njihovi podlagi vsak posamezni ponudnik v primerjavi z ostalimi konkurenti bolj ali manj približa pričakovanim koristim, ki jih naročnik zasleduje z izvedbo javnega naročila.

Ker je naročnik v obravnavanem primeru določil, da predstavljajo nominirani strokovnjaki (in njihova izobrazba) merilo in pogoj, Državna revizijska komisija v nadaljevanju povzema vse relevantne dele razpisne dokumentacije.

Naročnik je v točki 2.9 (Razlogi za izključitev in pogoji) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe postavil tudi zahteve, ki se nanašajo na kadre. Naročnik je zahteval od ponudnikov, da zagotovijo naslednji kader:

»Vodja projekta - strokovnjak za prostorsko dokumentacijo (S-01), ki izpolnjuje naslednje zahteve:
a. vsaj 7 raven izobrazbe po slovenskem ogrodju kvalifikacij s področja arhitekture (KLASIUS 581),
b. vsaj 5 let delovne dobe od pridobljene zahtevane izobrazbe,
c. aktivno znanje slovenskega jezika na ravni B2,
d. v zadnjih desetih letih pred objavo tega naročila na Portalu javnih naročil je sodeloval pri izvedbi vsaj treh (3) referenčnih del pri pripravi prostorskega akta, pri čemer mora biti od tega vsaj eno referenčno delo za umestitev objekta v prostor prometne infrastrukture klasifikacije CC-SI 211.

Strokovnjak za projektno dokumentacijo (S-02), ki izpolnjuje naslednje zahteve:
a. vsaj 7 raven izobrazbe po slovenskem ogrodju kvalifikacij s področja gradbeništva (KLASIUS 582),
b. vsaj 5 let delovne dobe od pridobljene zahtevane izobrazbe,
c. v zadnjih desetih letih pred objavo tega naročila na Portalu javnih naročil je sodeloval pri izvedbi vsaj treh (3) referenčnih del za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo objektov v skupni investicijski vrednosti vsaj 5.000.000,00 EUR z DDV, za katere je že pridobljeno uporabno dovoljenje (oziroma dovoljenje za uporabo ceste), pri čemer minimalna vrednost referenčnega dela ne sme biti manjša kot 500.000 EUR z DDV. Pri tem mora biti vsaj eno referenčno delo za objekt projektne infrastrukture klasifikacije CC-SOI 211.

Strokovnjak za javna naročila (S-03), ki izpolnjuje naslednje zahteve:
a. vsaj 8 raven izobrazbe po slovenskem ogrodju kvalifikacij s področja pravnih ved (KLASIUS 380) ali ekonomije (KLASIUS 314),
b. vsaj 5 let delovne dobe od pridobljene zahtevane izobrazbe,
c. v zadnjih desetih letih pred objavo tega naročila na Portalu javnih naročil je sodeloval pri izvedbi vsaj treh (3) referenčnih del, ki zajemajo izvedbo storitev pravnega svetovanja pri izvedbi javnih naročil (priprava osnutkov dokumentacije za izvedbo javnega naročila, ocenjevanje ponudb) v skupni investicijski vrednosti vsaj 10.000.000,00 EUTR z DDV, pri čemer minimalna vrednost posameznega referenčnega dela ne sme biti manjša kot 500.000,00 EUR z DDV. Kot ustrezna referenčna dela bodo upoštevana tista javna naročila, ki so bila pravnomočno zaključena.

Ponudnik izpolnjevanje pogoja dokazuje z izpolnitvijo obrazcev Podatki o kadrovskih zmogljivostih, Podatki o referenčnem delu ter predložitvijo ustreznih Referenčnih potrdil. Naročnik ima pravico preveriti podatke pri potrjevalcih predloženih referenčnih potrdil, ki so osnova za presojanje ustreznosti reference, ali od ponudnika zahtevati predložitev dodatnih dokazil (npr. projektna dokumentacija, gradbeno ali uporabno dovoljenje, itd.).

V primeru partnerskih ponudb ali ponudb s podizvajalci, subjekti pogoj izpolnijo kumulativno.«

Naročnik je merila za izbor najugodnejše ponudbe navedel v točki 2.10 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, in sicer:

»Cena - Relevantna je skupna cena iz obrazca Ponudba brez DDV. Upošteva se cena na dve decimalni mesti natančno. Ponudnik, ki bo ponudil najnižjo ceno, prejme 95 točk, ostale ponudbe dobijo točke po formuli: število točk = (najnižja ponujena cena/ponujena cena) x 95.

Izobrazba osebja, ki bo izvedlo javno naročilo - Relevanten je seštevek stopnje izobrazbe (ravni SOK) vseh kadrov, nominiranih v projektno skupino iz obrazca 3.5. Ponudnik, ki bi ponudil največjo skupno stopnjo izobrazbe kadrov prejme 5 točk, ostale ponudbe dobijo točke po formuli: število točk 0 (ponujena skupna stopnja izobrazbe nominiranih kadrov/najvišja skupna stopnja izobrazbe nominiranih kadrov) x 5.

Maksimalno skupno število točk je 100.«

Naročnik je v točki 2.12.4 (Izhodišča za izvedbo projekta) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe med drugim opozoril ponudnike, »da mora biti projektna skupina zasnovana tako, da ena oseba prevzame zgolj eno funkcijo«.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil tri obrazce št. 3.5. Prvi se nanaša na strokovnjaka za prostorsko dokumentacijo (S-01), drugi na strokovnjaka za projektno dokumentacijo (S-02) in tretji na strokovnjaka za javna naročila (S-03). Vanje so morali ponudniki vpisati ime in priimek kadra, njegovo izobrazbo in delovne izkušnje, informacijo o tem, ali obvladajo znanje slovenskega jezika (raven B2) ter reference.

Kot že izhaja iz obrazložitve tega sklepa, je bila vlagateljeva ponudba izločena kot nedopustna, ker je s pojasnilom ponudbe dopolnil oziroma popravil informacije o nominiranem kadru na način, da je dopolnil oziroma popravil tiste elemente ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe.

Vlagatelj se z navedeno ugotovitvijo naročnika ne strinja in zatrjuje, da so v njegovi ponudbi, kakor tudi v njeni dopolnitvi, nominirani isti kadri z isto stopnjo izobrazbe, ravno tako je že iz ponudbe razvidno tudi, na kateri kader se nanašajo posamezne reference. V primeru, če je naročnik v obrazložitvi skušal navesti, da v projektno skupino ne bi smeli biti nominirani več kot trije kadri (oziroma da je imel morda namen določiti, da projektno skupino lahko sestavljajo le trije kadri), pa opozarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni omejil števila nominiranih strokovnjakov.

Iz zgoraj citiranih delov razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik kot pogoj za sodelovanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila zahteval tri strokovnjake - strokovnjaka za prostorsko dokumentacijo, strokovnjaka za projektno dokumentacijo in strokovnjaka za javna naročila. Prvi strokovnjak je moral imeti vsaj sedmo raven izobrazbe po slovenskem ogrodju kvalifikacij s področja arhitekture, drugi vsaj sedmo raven izobrazbe po slovenskem ogrodju kvalifikacij s področja gradbeništva, tretji pa vsaj osmo raven izobrazbe po slovenskem ogrodju kvalifikacij s področja pravnih ved ali ekonomije. Vsi trije zahtevani kadri so morali imeti vsaj 5 let delovne dobe od pridobljene zahtevane izobrazbe, vsak izmed njih pa je moral izkazati vsaj tri referenčna dela iz relevantnih področij. Navedeno med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo. Naročnik pa je hkrati tudi določil, da se bo izobrazba kadra vrednotila v okviru enega izmed dveh meril za ocenjevanje ponudb - to je merila Izobrazba osebja, ki bo izvedlo javno naročilo, ki ga je ovrednotil s 5 % ponderjem.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da naročnik v delu, ki se nanaša na merilo (Izobrazba osebja, ki bo izvedlo javno naročilo), ni omejil števila strokovnjakov oziroma ni navedel, da se bodo v ocenjevanje uvrstili zgolj in samo tisti trije strokovnjaki, ki so bili zahtevani v okviru pogoja. Naročnik sicer pravilno ugotavlja, da je na vseh mestih razpisne dokumentacije, ki se nanaša na strokovnjake, uporabil ednino (kar naj bi po njegovem mnenju pomenilo, da so lahko ponudniki ponudili le tri strokovnjake). Vendar vlagatelj po drugi strani upravičeno opozarja, da je naročnik v točki 2.12.4 (Izhodišča za izvedbo projekta) v zvezi s tem tudi navedel, da lahko ena oseba prevzame le eno funkcijo, kar pa, kot pravilno ugotavlja, ne pomeni, da vloge posameznega strokovnjaka ne more opravljati več oseb. Da so ponudniki lahko ponudili več strokovnjakov za opravljanje iste funkcije pa je (vsaj posredno) mogoče razbrati tudi iz obrazcev, ki so jih morali ponudniki izpolniti s podatki o nominiranih kadrih. Naročnik je namreč, kot že izhaja iz te obrazložitve, za vsakega izmed treh zahtevanih strokovnjakov v razpisni dokumentaciji predložil svoj obrazec (Strokovnjak za prostorsko dokumentacijo (S-01), Strokovnjak za projektno dokumentacijo (S-02) in Strokovnjak za javna naročila (S-03)), na katere je zapisal, »da jih lahko ponudnik v primeru, če potrebuje več obrazcev, tudi razmnoži«. Če bi namreč ponudnik na vsako funkcijo lahko nominiral le enega strokovnjaka, takšno razmnoževanje ne bi bilo potrebno. Zlasti pa vlagatelj tudi pravilno opozarja, da je iz opisa merila razvidno, da naročnik spodbuja imenovanje čim večjega števila strokovnjakov, ki bodo vključeni v projektno skupino, saj je za prejem največjega števila točk (5 točk) »relevanten seštevek stopnje izobrazbe vseh kadrov, nominiranih v projektno skupino iz obrazca 3.5«. Vlagatelj je zato upravičeno domneval, da bo v primeru, če bo poleg treh strokovnjakov (ki jih je naročnik zahteval v okviru pogoja), nominiral še več takšnih ekspertov, njegova ponudba konkurenčnejša oziroma ocenjena z večjim številom točk. Takšna razlaga opisa merila pa je, kot pravilno ugotavlja vlagatelj, tudi sicer smiselna, saj bi bila izvedba razpisanih storitev z večjim številom strokovnjakov realizirana kvalitetneje in hitreje.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pri oblikovanju meril ni ravnal v skladu z šestim odstavkom 84. člena ZJN-3, saj enega izmed dveh meril ni določil dovolj jasno in nedvoumno, s čimer je povzročil nastalo situacijo, v kateri je mogoče merilo razumeti tudi na način, kot ga navaja vlagatelj. Takšno merilo ne omogoča objektivnega ocenjevanja po vnaprej znanih principih, kar potrjujeta tudi medsebojno neprimerljivi ponudbi. Naročnik je namreč v obravnavanem primeru prejel dve ponudbi, pri čemer je izbrani ponudnik v projektno skupino nominiral tri strokovnjake (strokovnjaka za prostorsko dokumentacijo, strokovnjaka za projektno dokumentacijo in strokovnjaka za javna naročila), vlagatelj pa sedem strokovnjakov (štiri strokovnjake za prostorsko dokumentacijo, dva strokovnjaka za projektno dokumentacijo in enega strokovnjaka za javna naročila).

Ob vsem navedenem je potrebno ugotoviti, da je naročnik z nejasnim in dvoumnim opisom merila za oddajo javnega naročila kršil 84. člen ZJN-3, takšno ravnanje pa posega tudi v načeli transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Ker na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ponudb ni mogoče objektivno oceniti, je Državna revizijska komisija skladno s pooblastilom iz drugega odstavka 39. člena ZPVPJN postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavila. Ugotovljenih kršitev, ki se nanašajo na nezmožnost objektivnega ocenjevanja prejetih ponudb, namreč ni mogoče odpraviti zgolj z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila, saj se bodo ponudniki le s pripravo nove razpisne dokumentacije oziroma na podlagi jasno oblikovanih meril za izbiro najugodnejše ponudbe, lahko enakopravno potegovali za izvedbo razpisanega posla.

Državna revizijska komisija, upoštevaje tretji odstavek 39. člena ZPVPJN, naročnika napotuje, da v kolikor se bo odločil za ponovno izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, le tega izvede skladno z določili ZJN-3 in z upoštevanjem ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, kot potrebne priznava vse priglašene stroške - to je stroške vplačane takse v višini 1.983,54 EUR.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ljubljani, dne 25. 2. 2020



Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Občina Trzin, Mengeška cesta 22, Trzin,
- Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova ulica 64, Ljubljana,
- DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o., Kotnikova ulica 40, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.



Vložiti:

- v spis zadeve, tu.