018-011/2020 Dom starejših občanov Trebnje

Številka: 018-011/2020-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika, kot člana senata, in Nine Velkavrh, kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava proizvodov za medicinsko uporabo in izdelkov za osebno nego«, v sklopu 5: »Sanitetni material«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SANOLABOR, d.d., Leskoškova cesta 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Blaž Vrečko, Povšetova ulica 29, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom starejših občanov Trebnje, Stari trg 63, Trebnje (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 2. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo zoper odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma v sklopu 5: »Sanitetni material«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma« z dne 24. 12. 2019, se ugodi in se navedena odločitev razveljavi.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 2.447,98 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek naročila male vrednosti z namenom sklenitve okvirnega sporazuma za obdobje 48 mesecev v petih sklopih, v sklopu 1: »Zaščitne rokavice«, sklopu 2: »Razkužila in dezinfekcijska sredstva«, sklopu 3: »Obloge za rane«, sklopu 4: »Negovalna kozmetika« in sklopu 5: »Sanitetni material«. Obvestilo o naročilu je bilo dne 15. 11. 2019 pod številko JN007983/2019 objavljeno na portalu javnih naročil, kjer je bil (med drugim) dne 24. 12. 2019 objavljen tudi naročnikov dokument »Odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma« z dne 24. 12. 2019. Iz navedenega dokumenta je razbrati, da bo naročnik okvirni sporazum v sklopu 5: »Sanitetni material« (v nadaljevanju: sklop 5) sklenil s ponudnikom Combic d.o.o. Podnanos, Podnanos 66a, Podnanos (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma v sklopu 5 kot drugouvrščeni ponudnik vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 1. 2020. Zatrjuje, da je naročnik za stranko okvirnega sporazuma izbral ponudnika, čigar ponudba glede artiklov, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredeljenih pod zaporednimi številkami 12, 23, 24, 25 in 59, ni skladna z zahtevami naročnika. Na podlagi navedenega predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijano odločitev razveljavi, ter zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 10. 1. 2020 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo in jih zavrnil kot neutemeljene. V omenjeni vlogi pojasnjuje, zakaj so ponujeni artikli, ki so v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredeljeni pod zaporednimi številkami 12, 23, 24, 25 in 59, po njegovem mnenju skladni z zahtevami naročnika, ter predlaga dokaze za ugotavljanje utemeljenosti teh navedb.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« z dne 17. 1. 2020 zahtevek za revizijo zavrnil. Uvodoma navaja, da ponujeni artikli izbranega ponudnika, katerih neustreznost zatrjuje vlagatelj, v celoti ustrezajo predpisanim zahtevam, v nadaljevanju pa za vsakega od artiklov pod zaporednimi številkami 12, 23, 24, 25 in 59 pojasnjuje razloge, ki po njegovem mnenju navedbe o ustreznosti artiklov utemeljujejo. Upoštevaje navedeno naročnik meni, da zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 1. 2020, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 24. 1. 2020, opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Za artikle pod zaporednimi številkami 23, 24 in 25 vztraja pri dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih, pri artiklih pod zaporednima številkama 12 ter 59 pa revizijske navedbe še dodatno pojasnjuje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika za sklop 5 ocenil kot dopustno ter ga v tem sklopu izbral za stranko okvirnega sporazuma.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Naročnik opredeli predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane skladno z določbami 68. člena ZJN-3. Tehnične specifikacije torej določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga in se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3).

V obravnavanem postopku javnega naročanja je naročnik tehnične specifikacije za sanitetni material, ki ga naroča v sklopu 5, določil v obrazcu ponudbenega predračuna za ta sklop kot delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je v stolpcu »Opis artikla« opredelil zahtevane lastnosti za vsak posamezni artikel. Tako je v omenjenem stolpcu pod zaporednimi številkami 23, 24 ter 25 navedel:

»23. 2-lumenski urinski kateter iz silikona, CH 14, dolžine 40 cm, z nelaton konico in 2 očesoma, ki sta vzporedni, na vsaki lateralni strani konice, z balončkom 5-15ml, s plastičnim samotesnim ventilom na kanalu za polnjenje balončka. Na katetru morajo biti natisnjeni podatki: velikost v CH, kapaciteta balona, barvna lestvica na ventilu za prepoznavanje debeline urinskega katetra, pakiranje v dvojni sterilni omot, radiopačen.

24. 2-lumenski urinski kateter iz silikona, CH 16, dolžine 40 cm, z nelaton konico in 2 očesoma, ki sta vzporedni, na vsaki lateralni strani konice, z balončkom 5-15ml, s plastičnim samotesnim ventilom na kanalu za polnjenje balončka. Na katetru morajo biti natisnjeni podatki: velikost v CH, kapaciteta balona, barvna lestvica na ventilu za prepoznavanje debeline urinskega katetra, pakiranje v dvojni sterilni omot, radiopačen.

25. 2-lumenski urinski kateter iz silikona, CH 18, dolžine 40 cm, z nelaton konico in 2 očesoma, ki sta vzporedni, na vsaki lateralni strani konice, z balončkom 5-15ml, s plastičnim samotesnim ventilom na kanalu za polnjenje balončka. Na katetru morajo biti natisnjeni podatki: velikost v CH, kapaciteta balona, barvna lestvica na ventilu za prepoznavanje debeline urinskega katetra, pakiranje v dvojni sterilni omot, radiopačen.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da artikli, to so urinski katetri, ki jih je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu ponudil pod zaporednimi številkami 23, 24 ter 25, niso skladni s tehničnimi specifikacijami, saj imajo balone z volumnom 5-10 ml in ne 5-15 ml, kot je to bilo zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik ne zanika, da izbrani ponudnik ponuja urinske katetre z baloni volumna 5-10 ml, pač pa zatrjuje, da je s tem navedena zahteva izpolnjena. Po zatrjevanju naročnika je namreč volumen balonov znotraj zahtevanega razpona oziroma omejitev, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, saj ta znaša nad 5 ml in manj kot 15 ml oziroma, natančneje, 5-10 ml.

Med strankama postopka torej ni sporno, da imajo baloni urinskih katetrov, ki jih izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu ponuja pod zaporednimi številkami 23, 24 in 25, razpon volumna 5-10 ml, kar je razvidno tudi iz tehničnih listov, ki jih je izbrani ponudnik v okviru ponudbene dokumentacije predložil za ponujene katetre. Med strankama postopka je tako spor o tem, ali ponujeni urinski katetri z baloni, ki imajo razpon volumna 5-10 ml, ustrezajo zahtevi naročnika ali ne.

Kot izhaja iz citiranih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik v ponudbenem predračunu za sklop 5 pod zaporednimi številkami 23, 24 in 25 zahteval 2-lumenske urinske katetre, ki morajo imeti balon, poleg tega pa tudi plastični samotesni ventil na kanalu za polnjenje tega, že po naravi stvari fleksibilnega oziroma raztegljivega balona s posledično fleksibilnim volumnom oziroma volumnom v različnem razponu. V konkretnem primeru je naročnik zahteval določen razpon volumna balona, in sicer je jasno zahteval, da mora imeti balon volumen 5-15 ml. Naročnik torej ni določil, da mora imeti balon volumen med 5 in 15 ml, kar bi pomenilo, da je ustrezen tudi kateter z balonom, katerega največji možni volumen znaša npr. 10 ml. Naročnik je namreč za balon katetra predpisal zahtevani razpon volumna, ki mora znašati 5-15 ml, kar pomeni, da mora imeti balon 5 ml volumna, obenem pa mora omogočati tudi raztegnitev na 15 ml volumna.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da urinski katetri z baloni volumna 5-10 ml, kot jih pod zaporednimi številkami 23, 24 in 25 ponuja izbrani ponudnik, ne ustrezajo zahtevi naročnika, saj ne omogočajo raztegnitve na 15 ml volumna, temveč največ na 10 ml volumna. Takšnega zaključka ne more spremeniti navedba naročnika, da so urinski katetri, v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika ponujeni pod zaporednimi številkami 23, 24 in 25, ustrezni, saj imajo volumen balona 5-10 ml, kar je znotraj zahtevanih omejitev (to je nad 5 ml in manj kot 15 ml volumna). Kot že pojasnjeno, naročnik v konkretnem primeru ni predpisal poljubnega volumna med 5 in 15 ml, kar bi ponudnikom omogočalo, da ponudijo katetre s kakršnimkoli volumnom balonov med 5 in 15 ml, temveč je zahteval točno določen razpon volumna teh balonov, to je volumen 5-15 ml (s tem pa možnost raztegnitve balona na 15 ml volumna), čemur pa katetri izbranega ponudnika z volumnom balonov 5-10 ml (ki torej omogočajo raztegnitev teh balonov največ na 10 ml volumna) ne ustrezajo. Kolikšen volumen balonov omogočajo urinski katetri vlagatelja, za odločitev v konkretnem postopku pravnega varstva, v okviru katerega je predmet presoje ravnanje naročnika v zvezi z oceno o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, ne more biti relevantno.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 5 ocenil kot dopustno in je slednjega izbral za stranko okvirnega sporazuma, četudi baloni urinskih katetrov, ki jih ponuja izbrani ponudnik, nimajo zahtevanega volumna 5-15 ml, kršil določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ter (smiselno) s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3.

Upoštevaje predstavljene ugotovitve je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo zoper odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma v sklopu 5: »Sanitetni material«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma« z dne 24. 12. 2019, ugodila in navedeno odločitev razveljavila. Glede na to, da je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila že na podlagi navedb vlagatelja v zvezi z artikli pod zaporednimi številkami 23, 24 ter 25 ponudbenega predračuna izbranega ponudnika, v nadaljevanju ni obravnavala njegovih navedb v zvezi z artikloma pod zaporednima številkama 12 in 59. Te so bile namreč usmerjene v utemeljevanje že ugotovljene kršitve naročnika (to je ocena o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika in posledična izbira slednjega za stranko okvirnega sporazuma), zato njihova obravnava v ničemer ne bi več mogla vplivati na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, pri čemer naj pazi zlasti, da bo dopustnost ponudb presojal v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Na koncu Državna revizijska komisija pripominja še, da bo revizijske navedbe v zvezi z domnevno neresnično izjavo, ki jo vlagatelj v povezavi z dokazovanjem izpolnjevanja zahtev naročnika očita izbranemu ponudniku, preverila v okviru pristojnosti, ki jih ima na podlagi 109. člena ZJN-3 kot prekrškovni organ.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

V zvezi s takso vlagatelj navaja, da bi moral naročnik višino slednje določiti v znesku 2 % od cene najugodnejše dopustne ponudbe z DDV, ne pa v znesku 2.000,00 EUR, saj gre v konkretnem primeru za oddajo javnega naročila male vrednosti in ne za izbiro strank okvirnega sporazuma. V tej zvezi Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je treba v skladu z drugim odstavkom 48. člena ZJN-3 za okvirni sporazum šteti sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino. V skladu s prvo povedjo šestega odstavka istega člena ZJN-3 se naročila na podlagi sporazuma, če se okvirni sporazum sklene z enim samim gospodarskim subjektom, oddajo v skladu s pogoji iz okvirnega sporazuma.

V obravnavanem primeru je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (med drugim):
- pod poglavjem »Okvirni sporazum« navedel, da bo v konkretnem primeru v vsakem od petih sklopov sklenjen okvirni sporazum, in sicer z enim ponudnikom za obdobje 48 mesecev, pri čemer so predmet naročila sukcesivne dobave proizvodov za medicinsko uporabo in izdelkov za osebno nego;
- v 4. členu vzorca okvirnega sporazuma določil, da bo v času trajanja sporazuma od dobavitelja nabavljal le tiste vrste in količine blaga, ki jih bo dejansko potreboval v tem obdobju, posledično pa se ni zavezal k nabavi celotne količine blaga, določene v ponudbenem predračunu, pač pa je navedel, da so količine ter vrste razpisanega blaga zgolj okvirne;
- v 9. in 10. členu vzorca okvirnega sporazuma določil, da bo blago, ki ga bo potreboval v času trajanja sporazuma, naročal sukcesivno, glede na potrebe, in sicer na podlagi izstavljenih poročil dobavitelju po pošti ali e-mailu, pri čemer bo v posameznem naročilu opredelil vrste in količine blaga, dobavitelj pa bo, v kolikor določenega artikla ne bo imel na zalogi, naročniku ponudil ustrezen nadomestni artikel in bo naročnik dobavitelju sporočil, ali nadomestni artikel sprejema.

Navedbam vlagatelja, da pogodbe v konkretnem primeru ne gre obravnavati kot okvirni sporazum, ni mogoče slediti. Iz predstavljenih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč izhaja, da so posamezna naročila tako po času kot po količini vezana na dejanske potrebe naročnika, kar pomeni, da je komunikacija med naročnikom in dobaviteljem pred dobavo blaga potrebna in predvidena, in sicer v obliki izstavljenih poročil dobavitelju, kar pa nadalje pomeni, da ne gre za običajno pogodbo o izvedbi javnega naročila, pač pa za okvirni sporazum po 48. členu ZJN-3 (prim. odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah, št. 018-026/2018 in 018-153/2019). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je takso za zahtevek za revizijo skladno z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN odmeril v višini 2.000,00 EUR, saj se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma, sprejeto v postopku oddaje naročila male vrednosti.

Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške (pri čemer je kot vrednost spornega predmeta upoštevala ponudbeno ceno izbranega ponudnika za sklop 5 v višini 28.633,51 z DDV, kot izhaja iz njegovega ponudbenega predračuna):
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 600 točk (tar. št. 40/1 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV (pooblaščeni odvetnik je zavezanec za plačilo DDV) znaša 439,20 EUR, v presežku pa je Državna revizijska komisija stroškovno zahtevo zavrnila, saj zanjo ni pravne podlage,
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 12 točk (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk), izračunane v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 8,78 EUR, v presežku pa je Državna revizijska komisija stroškovno zahtevo zavrnila, saj zanjo ni pravne podlage, ter
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 2.000 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.447,98 EUR.

Skladno z drugim in tretjim odstavkom 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN mora naročnik vlagatelju stroške v višini 2.447,98 EUR povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa (in ne od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, kot to brez pravne podlage zahteva vlagatelj), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 20. 2. 2020

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetnik Blaž Vrečko, Povšetova ulica 29, 1000 Ljubljana,
- Dom starejših občanov Trebnje, Stari trg 63, 8210 Trebnje,
- Combic d.o.o. Podnanos, Podnanos 66a, 5272 Podnanos,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.