018-009/2020 BSC, poslovno podporni center, d.o.o.

Številka: 018-009/2020-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter dr. Mateje Škabar, kot članice senata, in mag. Gregorja Šebenika, kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »LAS Gorenjska košarica – pametna razsvetljava za občine Bohinj, Naklo, Tržič (kjer se upoštevajo okoljski vidiki) – po sklopih«, v sklopu 3: »Izvedba pametne razsvetljave v Občini Tržič«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja JAVNA RAZSVETLJAVA d.d., Litijska cesta 263, Ljubljana - Dobrunje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Kranj, Cesta Staneta Žagarja 37, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 2. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »LAS Gorenjska košarica – pametna razsvetljava za občine Bohinj, Naklo, Tržič (kjer se upoštevajo okoljski vidiki) – po sklopih«, ki ga razdeljenega na tri sklope oddaja po postopku naročila male vrednosti, na portalu javnih naročil pod številko JN007193/2019-W01 objavil dne 15. 10. 2019.

Dne 11. 12. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 11. 12. 2019, iz katerega izhaja, da je v sklopu 3: »Izvedba pametne razsvetljave v Občini Tržič« (v nadaljevanju: sklop 3) prejel dve ponudbi. Iz navedenega dokumenta je razvidno tudi, da je naročnik javno naročilo v sklopu 3 na podlagi merila najnižje cene v EUR z DDV za ta sklop oddal ponudniku ELEKTROLIFT d.o.o., Pod gradom 5a, Tržič (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 12. 2019. Po njegovem zatrjevanju je naročnik na podlagi pregleda obrazca »Obrazec št. 1a – Povzetek predračuna/ponudba« ugotovil, da znaša ponudbena cena izbranega ponudnika 29.379,40 EUR, ponudbena cena vlagatelja pa 94.731,76 EUR. Na temelju ugotovljenega je naročnik javno naročilo v sklopu 3 oddal izbranemu ponudniku, medtem ko je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno zaradi preseganja zagotovljenih sredstev. Vendar je naročnik po prepričanju vlagatelja pri ocenjevanju ponudb napravil napako. Ker je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v sklopu 3 zahtevala seštevek in oddajo ponudbe za vse pozicije, to je za pozicije od A. do E., je vlagatelj, kot navaja, v obrazcu »Obrazec št. 1b – Povzetek predračuna/ponudba« seštel vse postavke ter navedel znesek pozicij od A. do E., to je znesek 94.731,76 EUR, četudi je bila v omenjenem obrazcu napaka in je bilo v njem namesto vrednosti del brez DDV od A. do E. navedeno »Vrednost del brez DDV (A.-B.)«. V kolikor bi vlagatelj sledil napaki v obrazcu in bi upošteval zgolj ceni za poziciji A. ter B., bi seštevek znašal 28.752,87 EUR, kar pa je manj od ponudbene cene izbranega ponudnika. Vlagatelj, čigar zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je naročnik protipravno zavrnil, je tako prepričan, da je naročnik pri izbranem ponudniku upošteval zgolj ceno za označeni poziciji A. in B., ne pa tudi cene za preostale pozicije, zato je odločitev o oddaji javnega naročila nezakonita. Dalje vlagatelj zatrjuje, da naročnik omenjene odločitve tudi ni ustrezno obrazložil, saj v zvezi z izbranim ponudnikom ni obrazloženo, da ta izpolnjuje vse zahteve ter pogoje naročnika, v zvezi z vlagateljem pa naročnik ni izvedel dokaznega postopka skladno z »Navodili«, ki jih je izdal sam, poleg tega pa vlagatelju ni dovolil vpogleda v dokumentacijo na podlagi pravočasne zahteve. Glede na navedeno vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 3 in zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 30. 12. 2019 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Navaja, da je (enako kot vlagatelj) tudi sam seštel cene za vse pozicije, torej za pozicije od A. do E., in ne le ceni za poziciji A. ter B., kot napačno zatrjuje vlagatelj. Ponudbena cena izbranega ponudnika za vse pozicije znaša 29.379,40 EUR brez DDV in je nižja od ponudbene cene vlagatelja, ki znaša 94.731,76 EUR, zato je zahtevek za revizijo neutemeljen.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 13. 1. 2020 zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik – kljub napačni navedbi naročnika na obrazcu 1b – zajel vsa razpisana dela oziroma je ponudbeni predračun pripravil z ovrednotenjem vseh postavk popisa del. Izbrani ponudnik z vrednostjo 29.379,40 EUR (brez DDV) tako ne ponuja zgolj izvedbe pozicij A. in B., temveč izvedbo vseh pozicij, to je pozicij od A. do E.. Glede na to, da je bila najnižja ponudbena cena v EUR za posamezni sklop edino merilo izbora, je naročnik, kot zatrjuje sam, sprejel pravilno odločitev, ko je izvedbo razpisanih del oddal izbranemu ponudniku. Ta je namreč predložil ponudbo z najnižjo ponudbeno ceno, ki je skladna z vsemi zahtevami javnega naročila. Na drugi strani je vlagatelj za izvedbo razpisanih del podal ponudbeno ceno v višini 94.731,76 EUR brez DDV, s katero je presegel naročnikova zagotovljena sredstva, zaradi česar je bila njegova ponudba zavrnjena kot nedopustna, posledično pa naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v dokumentacijo izbranega ponudnika. Na podlagi navedenega zahtevku za revizijo po mnenju naročnika ni mogoče ugoditi.

Vlagatelj, ki mu je bil sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo vročen dne 14. 1. 2020 (gl. vročilnico), se do navedb naročnika iz omenjenega sklepa ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 3 ugodnejša od ponudbe vlagatelja in je zato izbranemu ponudniku v navedenem sklopu oddal javno naročilo, poleg tega pa je med strankama spor tudi o tem, ali je naročnik izpodbijano odločitev zadostno obrazložil.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda naročnik javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena navedenega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 sprejme odločitev o oddaji javnega naročila najpozneje v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb, pri čemer mora odločitev vsebovati: razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena tega zakona tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo; značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma; razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju; v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

V konkretnem primeru vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 3 ni zadostno obrazložena, saj naročnik ni obrazložil, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse zahteve ter pogoje, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pri vlagatelju pa ni izvedel dokaznega postopka skladno z »Navodili«, ki jih je izdal sam.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedbami vlagatelja o zatrjevani nezadostni obrazloženosti odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 3 kot relevantno najprej izpostavlja, da je naročnik v omenjeni odločitvi nesporno ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna. Ker pa je v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 lahko dopustna zgolj ponudba, ki (med drugim) izpolnjuje pogoje za sodelovanje in ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, naročnikova ugotovitev o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika nujno zajema tudi naročnikovo ugotovitev o tem, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse pogoje za sodelovanje in ustreza vsem potrebam ter zahtevam naročnika. Četudi je vlagateljeva navedba o nezadostni obrazloženosti odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 3 v delu, ki se nanaša na izbranega ponudnika, zato neutemeljena že iz tega razloga, pa ne gre spregledati niti, da je naročnik navedeno v izpodbijani odločitvi tudi izrecno zapisal. Tako je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila v sklopu 3 med drugim navedel, da je na podlagi pregleda celotne ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika »mogoče ugotoviti, da je ponudbo predložil ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, ponudnikova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika določenih v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila/…/, zato jo je naročnik, skladno z določili 29. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-3, ocenil kot dopustno«.

Kot torej ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi o nezadostni obrazloženosti izpodbijane odločitve v delu, ki se nanaša na izbranega ponudnika, tudi ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi o nezadostni obrazloženosti omenjene odločitve v delu, ki se nanaša nanj. Vlagatelj z navedbo o tem, da naročnik zanj v odločitvi o oddaji javnega naročila za sklop 3 ni izvedel dokaznega postopka skladno z »Navodili«, namreč ne preseže ravni pavšalnega zatrjevanja, saj ne pojasni, kaj natanko ima v mislih z navedbo o neizvedbi dokaznega postopka v skladu z »Navodili«. Ker tega ni mogoče določno ugotoviti niti s preučitvijo »Navodil«, izpostavljeni navedbi vlagatelja ni mogoče pritrditi.

Glede na to, da Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam o neobrazloženosti odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 3 ni mogla slediti, je v nadaljevanju obravnavala med strankama nastali spor o tem, ali je naročnik pri ocenjevanju ponudb v navedenem sklopu pri izbranem ponudniku res upošteval zgolj seštevek vrednosti del oziroma cen za poziciji A. ter B. iz obrazca 1b »Predračun – rekapitulacija«, nasprotno pa je pri vlagatelju upošteval seštevek vrednosti del oziroma cen za vse pozicije od A. do E. iz navedenega obrazca, kot to zatrjuje vlagatelj.

Med strankama postopka namreč ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v obrazec 1b »Predračun – rekapitulacija«, da so morali ponudniki v omenjeni obrazec za sklop 3 vpisati cene (v EUR brez DDV) za vsa dela pod pozicijami od A. do E., torej za dela pod pozicijami A. Bistrica pri Tržiču (gradbena + elektro dela), B. Ravne (gradbena + elektro dela), C. Pešpot za Mošenikom (gradbena + elektro dela), D. Cesta za jezom (gradbena + elektro dela) in E. Koroška cesta (gradbena + elektro dela). Med strankama postopka tudi ni sporno, da je bilo – kljub napaki v zapisu »Vrednost del brez DDV (A. – B.)« na obrazcu 1b, ki je ne zanika niti naročnik – treba na obrazcu 1b sešteti vrednost del oziroma cen brez DDV za vse navedene pozicije (to je za pozicije od A. do E., ne le za poziciji A. in B.), nato pa seštevek vrednosti del oziroma cen iz omenjenega obrazca po posameznih sklopih vpisati v obrazec 1a »Povzetek predračuna/Ponudba št.«. Na dobljeni seštevek je bilo treba obračunati še popust in DDV (gl. obrazec 1a za sklop 3), tako dobljena »ponudbena cena z upoštevanjem popusta (z DDV) za sklop 3« iz obrazca 1a pa je predstavljala merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe za sklop 3 (prim. poglavje »III. Način ocenjevanja ponudb in merilo« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Med strankama postopka ni spora o tem, da je predmet javnega naročila v sklopu 3 izvedba gradbenih ter elektro del za vse pozicije od A. do E. in da so morali zato ponudniki v sklopu 3 ponuditi izvedbo del za vse te pozicije, posledično pa v obrazec 1b vpisati najprej vrednost del oziroma cene, nato pa seštevek teh vrednosti oziroma cen za vse pozicije od A. do E.. Med strankama postopka pa je spor o tem, ali je izbrani ponudnik v obrazcu 1b za sklop 3 seštel zgolj ceni (brez DDV) za poziciji A. in B. in je tudi naročnik posledično pri ocenjevanju ponudb v primeru izbranega ponudnika upošteval zgolj seštevek cen navedenih dveh pozicij, kot to zatrjuje vlagatelj, ali pa je bil pri ocenjevanju ponudb upoštevan seštevek cen za vse pozicije od A. do E., kot to zatrjuje naročnik.

Na podlagi vpogleda v obrazec 1b izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v njem navedene vrednosti del oziroma cene brez DDV za vse pozicije od A. do E., pri čemer seštevek cen za te pozicije znaša 29.379,40 EUR brez DDV. To pa pomeni, da znesek 29.379,40 EUR brez DDV ne predstavlja zgolj seštevka cen za poziciji A. in B., kot to zatrjuje vlagatelj, temveč seštevek cen za vse pozicije od A. do E. iz obrazca 1b.

V posledici navedenega gre tako zaključiti, da je izbrani ponudnik, enako kot vlagatelj (za katerega to med strankama ni sporno), v obrazec 1b vpisal in tudi seštel vrednosti del oziroma cene brez DDV za vse postavke od A. do E. ter da je tudi naročnik pri ocenjevanju ponudb pri obeh, vlagatelju in izbranem ponudniku, za sklop 3 upošteval seštevek vrednosti del oziroma cen brez DDV za vse pozicije od A. do E.. Iz tega pa sledi, da znesek 29.379,40 EUR brez DDV, kot izhaja iz obrazca 1b izbranega ponudnika, enako kot znesek 94.731,76 EUR brez DDV, kot izhaja iz obrazca 1b vlagatelja, predstavlja seštevek vrednosti del oziroma cen za vse pozicije od A. do E., obenem pa navedeno pomeni tudi, da ni utemeljena navedba vlagatelja o tem, da je seštevek cen za pozicije od A. do E. pri vlagatelju nižji kot pri izbranem ponudniku.

Ker je torej naročnik ob upoštevanju seštevka vrednosti del oziroma cen vlagatelja za pozicije od A. do E. v znesku 94.731,76 EUR brez DDV ugotovil, da vlagateljeva ponudbena cena presega njegova zagotovljena sredstva (čemur vlagatelj v zahtevku za revizijo ne nasprotuje) in je iz tega razloga vlagateljevo ponudbo označil za nedopustno, gre zaključiti tudi, da ni ravnal v nasprotju z ZJN-3, ko je zavrnil vlagateljevo zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. V obravnavanem primeru, ko je izvedel pregled oziroma se je izrekel o dopustnosti obeh prejetih ponudb v sklopu 3, bi bil namreč naročnik zavezan vlagatelju po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le, če bi ponudbo vlagatelja ocenil kot dopustno (smiselno prim. peti odstavek 35. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija je na podlagi vsega navedenega ugotovila, da naročniku (v okviru zatrjevanega) ni mogoče očitati kršitve določil ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je zahtevek za revizijo na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 18. 2. 2020


Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- JAVNA RAZSVETLJAVA d.d., Litijska cesta 263, 1261 Ljubljana – Dobrunje,
- BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Kranj, Cesta Staneta Žagarja 37, 4000 Kranj,
- ELEKTROLIFT d.o.o., Pod gradom 5a, 4290 Tržič,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.