018-005/2020 Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije

Številka: 018-005/2020-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, Sama Červeka kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti za »sukcesivno izvedbo slikopleskarskih in suhomontažnih del« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Komin gradnje, d. o. o., Gospodinjska ulica 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška pisarna LMR, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: pooblaščenka), zoper ravnanje naročnika Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije, Predoslje 39, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), 12. 2. 2020


ODLOČILA


1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 24. 10. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007467/2019-W01) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 51-20/2019-110-5 z dne 3. 12. 2019 obvestil ponudnike, da je izbral ponudbo ponudnika Promobile, d. o. o., Mokrška cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 11. 12. 2019 in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
 je naročnik preuranjeno in nepravilno ugotovil, da je predložil ponudbo, ki ni dopustna,
 ga je naročnik pozval na dopolnitev manjkajočih dokazil, ki se nanašajo na reference, ni pa ga obvestil, v čem naj bi bil predloženi obrazec ESPD neustrezen, niti ga ni pozval, da dopolni obrazec ESPD in predloži zavarovalno pogodbo,
 iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 51-20/2019-110-5 z dne 3. 12. 2019 ni razvidno, v čem je predloženi obrazec ESPD neustrezen in zakaj ga naročnik, preden je označil njegovo ponudbo, da ni dopustna, ni pozval na dopolnitev vseh manjkajočih dokumentov,
 se je naročnik odločil, da bo dopustil dopolnitev ponudb, zato bi ga moral naročnik skladno s stališči iz sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi SAG ELV Slovensko in drugi, C-599/10 z dne 29. 3. 2012, ECLI:EU:C:2012:191 pozvati ne le na predložitev referenc, temveč tudi popolnega obrazca ESPD in kopije zavarovalne police,
 je bil naročnik že iz predloženih dokumentov seznanjen, da je vlagatelj oddal ponudbo, z višino ponudbe in s tem, da bo delo opravljal s podizvajalcem [A], pri čemer ga naročnik ni obvestil, v katerem delu naj bi neustrezen predloženi obrazec ESPD.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 21. 12. 2019 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in predlagal, da se zahtevek za revizijo zavrne, saj je vlagatelj predložil več obrazcev, ki niso bili pravilno izpolnjeni ali podpisani, oddal pa je tudi napačen obrazec ESPD.

Naročnik je s sklepom št. 51-20/2019-110-8 z dne 10. 1. 2020 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
 je vlagatelj predložil dva obrazca ESPD v obliki .xml, ki ne vsebujeta nobenih podatkov, in povzročata enako posledico, kot da v ponudbi ni predloženih obrazcev ESPD,
 vlagatelju glede na peti odstavek 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in prakso Sodišča Evropske unije ni dolžan omogočiti dopolnitve, popravka ali pojasnila ponudbe, pač pa ima naročnik le možnost tako ravnati in tega ne spremeni niti to, da je vlagatelja pozval na predložitev podatkov o referencah, saj se naročnik lahko glede vsakega elementa ponudbe odloča, ali bo omogočil odpravo napake ali ne, pri čemer mora biti odprava napak sploh dopustna in mora vse ponudbe obravnavati enakopravno,
 ne razpolaga z nobeno vlagateljevo opredelitvijo do izpolnjevanja zahtev kot so jo morali vsi ponudniki predložiti v ponudbi, poleg tega pa v noben obrazec iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni vključil izjave o neobstoju razlogov za izključitev in o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje,
 obrazec ESPD ne predstavlja le neke formalnosti,
 bi dovolitev predložitev manjkajočih izjav po poteku roka za prejem ponudb predstavljala vsaj kršitev 7. člena ZJN-3 in petega odstavka 89. člena ZJN-3 ,
 brez predloženega obrazca ESPD ni mogoče objektivno preveriti, ali je vlagatelj že pred rokom za prejem ponudb podal vse zahtevane izjave,
 vlagatelj sploh še ni potrdil izpolnjevanja naročnikovih zahtev, hkrati pa mu ni omogočil preveritve izpolnjevanja teh zahtev za vlagatelja in podizvajalca, niti mu ne omogoča, da preveri podatke v aplikaciji e-Dosje,
 bi bil vlagatelj s predložitvijo obrazca ESPD šele po poteku roka za prejem ponudb postavljen v bistveno bolj privilegiran položaj od drugih ponudnikov, saj bi se zaradi nepredložitve izognil neresnični izjavi, če zahtev ne izpolnjuje, z možnostjo dopolnitve pa bi si pridržal arbitrarno odločitev o umiku ponudbe brez posledic,
 je stališče skladno s stališčem Ministrstva za javno upravo št. 430-2/2018/10 z dne 4. 4. 2018, skladno s katerim ni mogoče dopolniti obrazca ESPD, če naročnik ne razpolaga z obrazcem ESPD, kar je enako kot v tem primeru, ko sta oba obrazca ESPD neizpolnjena,
 bi stališče, da ni treba izpolniti obrazca ESPD, imelo za posledico možnost mnogih zlorab.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 51-20/2019-110-9 z dne 10. 1. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 1. 2020 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se ne strinja z naročnikovimi navedbami.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je v postopku naročila male vrednosti gradenj (točka II.1.3 objave), v katerega je vključil pogajanja (točka IV.1.5 objave), prejel ponudbe petih ponudnikov, pri čemer je še pred izvedbo pogajanj izločil eno ponudbo in na pogajanja povabil štiri ponudnike. Čeprav je bila glede na merilo ekonomsko najugodnejša ponudba, sestavljeno le iz merila cena (točka II.2.5 objave in 8. točka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), vlagateljeva ponudba po izvedenih pogajanjih najugodnejša, je naročnik ni izbral, saj je izbral ponudbo ponudnika z drugo najugodnejšo ceno po izvedenih pogajanjih. Iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 51-20/2019-110-5 z dne 3. 12. 2019 je razvidno, da je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo, saj je po preveritvi ugotovil, da vlagatelj ni predložil obrazca ESPD zanj in podizvajalca, zaradi česar ni mogel preveriti, ali izpolnjujeta pogoje za sodelovanje in ali so podani razlogi za izključitev, vlagatelj pa tudi ni predložil kopije veljavne zavarovalne police za zavarovanje odgovornosti, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo in navedel, da ga je naročnik pozval na dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na reference, ni pa ga obvestil, v čem naj ne bi bil predloženi obrazec ESPD neustrezen, niti ga ni pozval na dopolnitev obrazca ESPD ter predložitev obrazca ESPD nominiranega podizvajalca in zavarovalne police, a to bi upoštevajoč dejstvo, da je že začel postopek dopolnitve ponudbe, moral storiti, čemur pritrjuje tudi stališče Sodišča Evropske unije. Naročnik je nasprotoval vlagatelju.

Spor med vlagateljem in naročnikom je v zvezi s predložitvijo obrazca ESPD in zavarovanja odgovornosti za škodo, ne pa tudi morebiti drugih obrazcev, dokazil ali delov ponudbe, saj se naročnik nanje ni skliceval v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. 51-20/2019-110-5 z dne 3. 12. 2019, zato za rešitev zadeve ne morejo biti relevantne navedbe izbranega ponudnika iz vloge z dne 21. 12. 2019, da naj bi vlagatelj v ponudbi predložil nekatere druge obrazce oziroma dokazila, ki naj bi vsebovala posamezne pomanjkljivosti. Četudi bi bilo torej mogoče potrditi navedbe izbranega ponudnika iz vloge z dne 21. 12. 2019 o še drugih pomanjkljivostih vlagateljeve ponudbe, je treba upoštevati, da se je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. 51-20/2019-110-5 z dne 3. 12. 2019 omejil le na dve izpostavljeni pomanjkljivosti. Da bi bil vlagatelj uspešen z zahtevkom za revizijo, bi torej moral izpodbiti le razloge, povezane s tema dvema izpostavljenima pomanjkljivostma.

Državna revizijska komisija je sledeč spletni povezavi iz točke I.3 objave ugotovila, da je naročnik pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jo med drugim sestavljajo tudi posamezni obrazci, med njimi obrazec ESPD, v katerega je naročnik vključil v I. delu svoje podatke in podatke o naročilu male vrednosti, v III. in IV. delu pa izjave v zvezi z razlogi za izključitev in pogoji za sodelovanje. Naročnik lahko v postopku naročila male vrednosti skladno s prvo povedjo iz tretjega odstavka 47. člena ZJN-3 zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh svojih zahtev z ESPD ali drugo lastno izjavo.

Naročnik je v prvi povedi iz prvega odstavka 25. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da morajo ponudniki predložiti ponudbe v informacijskem sistemu e-JN, v tretji povedi iz prvega odstavka 25. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa je določil, katere dokumente morajo ponudniki predložiti v ponudbi:
 »izpolnjen obrazec "Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD" (za vse gospodarske subjekte v ponudbi) (obrazec št. 1)« (1. točka),
 »izpolnjen obrazec "Predračun" (obrazec št. 2)«, (2. točka),
 »izpolnjeni popisi del po listih v excelovih pdf datotekah« (3. točka),
 »izpolnjen obrazec št. 3: "Izjava podizvajalca o neposrednem plačilu"« (4. točka),
 »izpolnjen obrazec št. 4: "Pooblastilo za pridobitev podatkov iz kazenske evidence za gospodarski subjekt"« (5. točka),
 »izpolnjen obrazec št. 5: "Pooblastilo za pridobitev podatkov iz kazenske evidence za fizične osebe"« (6. točka),
 »izpolnjen obrazec št. 6: "Reference ponudnika"« (7. točka),
 »izpolnjen obrazec št. 6.a: "Potrdilo o dobro opravljenem delu za ponudnika"« (8. točka),
 »kopija veljavne zavarovalne police za zavarovanje odgovornosti, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti, skladno z 2. odstavkom 14. člena GZ« (9. točka),
 »parafiran obrazec št. 10: Vzorec okvirnega sporazuma« (10. točka).

Naročnik je v drugi povedi iz četrtega odstavka 25. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da ponudnik (ob uporabi informacijskega sistema e-JN) »v razdelek "Drugi dokumenti" predloži vse ostale zahtevane dokumente iz ponudbene dokumentacije, razen obrazca ESPD, ki ga predloži v razdelek "ESPD"«.

Naročnik je uvodnem besedilu II. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila med drugim določil, da:
 »ponudnik mora izpolnjevati vse v tem poglavju navedene pogoje« (prva poved iz prvega odstavka), pri čemer mora »za dokazovanje izpolnjevanja pogojev« »v ponudbi predložiti dokazila, kot so navedena za vsakim zahtevanim pogojev (velja tudi za podizvajalce)« (druga poved iz prvega odstavka),
 »bo« »namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, v skladu z 79. členom ZJN-3 sprejel ESPD, ki vključuje posodobljeno lastno izjavo gospodarskega subjekta, kot predhodni dokaz v zvezi s točko 1. in 2. tega poglavja« (tretji odstavek), pri čemer »mora« »gospodarski subjekt« »v obrazcu ESPD navesti vse informacije, na podlagi katerih bo naročnik potrdila in druge informacije pridobil v nacionalni bazi podatkov, ter v predmetnem obrazcu podati soglasje, da ta dokazila pridobi naročnik« (četrti odstavek),
 lahko gospodarski subjekt sam predloži dokazila o neobstoju razlogov za izločitev iz 1. točke II. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik pa bo lahko preveril verodostojnost predloženih dokazil pri njihovih podpisnikih (peti odstavek),
 »si pridržuje pravico, da v času pregleda ponudb in vse do oddaje javnega naročila, od ponudnika zahteva predložitev dokazil, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtevanih pogojev, predložitev morebitnih potrebnih pooblastil za preveritev izpolnjevanja zahtevanih pogojev oziroma podatkov, predložitev podatkov o naslovih, kjer je mogoče preveriti izpolnjevanje pogojev oziroma vse potrebno za pregled in preveritev ponudb« (šesti odstavek),
v nadaljevanju II. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa razloge za izključitev (1. točka) in pogoje za ugotavljanje sposobnosti (2. točka), med katerimi sta pretekle izkušnje – reference (podtočka b) in zavarovanje odgovornosti za škodo (podtočka c). Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da ponudniki dokažejo izpolnjevanje pogojev iz podtočk b in c 2. točke II. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s predložitvijo obrazca ESPD ter obrazcev 5 in 5.a. Naročnik je v podtočkah b in c 2. točke II. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila očitno napačno navedel zahtevana obrazca, saj sta ta v poglavju z obrazci (gl. tudi 25. točko dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) označena kot 6 in 6.a.

Naročnik je že v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. 51-20/2019-110-5 z dne 3. 12. 2019 navedel, da je vlagatelj predložil ponudbo s podizvajalcem. Državna revizijska komisija je vpogledala v posredovano dokumentacijo in ugotovila, da je vlagatelj predložil posamezna dokazila, določena v 25. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz potrdila o oddaji ponudbe v formatu .xml je mogoče razbrati, da vlagatelj ne nastopa sam, temveč s podizvajalcem, ki je tudi naveden v obrazcu »Izjava o neposrednem plačilu«, ki pa ni ne v celoti izpolnjen ne potrjen (podpis in žig). Čeprav je iz posredovane dokumentacije razvidno, da vlagateljevo ponudbo sestavljata tudi dva obrazca ESPD, sta oba prazna, saj ne vsebujeta nobenega podatka, ki bi se nanašal na vlagatelja ali podizvajalca, ne skladata se pa niti po vsebini, ki bi jo morali izjaviti gospodarski subjekti, saj v I. delu ne vsebujeta nobenega podatka o naročniku in naročilu male vrednosti, v III. in IV. delu pa ne vsebujeta nobene izjave v zvezi z razlogi za izključitev ali pogoji za sodelovanje, niti nista podpisana. Iz posredovane dokumentacije ni razvidno, da bi vlagatelj že v ponudbi predložil dokazila o preteklih izkušnjah – referencah in zavarovanju odgovornosti za škodo. Naročnik je z dopisom št. 51-20/2019-110-4 z dne 27. 11. 2019 pozval vlagatelja, da mu predloži dokazila o preteklih izkušnjah – referencah, kar je vlagatelj tudi storil, saj mu je ta dokazila posredoval kot prilogo elektronskemu sporočilu, ki ga je poslal 2. 12. 2019 ob 12.11. Iz posredovane dokumentacije ni razvidno, da bi naročnik pozval vlagatelja kaj v zvezi z obrazcema ESPD ali zavarovanjem odgovornosti za škodo.

Vlagatelj je z navedbo, da naročnik ni »obvestil v čem naj bi bil predloženi ESPD vlagatelja neustrezen«, po vsebini očital kršitev prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, skladno s katero mora odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3 med drugim vsebovati »razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran«. Čeprav Državna revizijska komisija ne nasprotuje vlagatelju, da je pri oddaji ponudbe predložil dva obrazca ESPD, sta ta, kot že predhodno ugotovljeno, prazna in niti po vsebini primerljiva obrazcu, ki ga je naročnik vključil v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. točko I.3 objave). V predstavljenih dejanskih okoliščinah ni nejasno, da naročnikova navedba iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 51-20/2019-110-5 z dne 3. 12. 2019, da vlagatelj v ponudbi »ni priložil ESPD obrazca tako za glavnega ponudnika kot ESPD obrazca za nominiranega podizvajalca«, pomeni, da sta predložena obrazca ESPD tako pomanjkljiva, da je učinek enak, kot da ne bi bila predložena. Naročnik je torej v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« št. 51-20/2019-110-5 z dne 3. 12. 2019 navedel razlog v smislu prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 in vlagatelj zgolj z opombo, da je »iz izpisa iz portala« »razvidno«, »da je svoji ponudbi predložil ESPD«, ne more uspeti. Pomembno je torej, da ponudnik predloži obrazec ESPD z zahtevano vsebino, ne pa le, da predloži obrazec, ki je poimenovan ESPD, a je brez vsebine.

Državna revizijska komisija tudi pritrjuje vlagatelju, da ga je naročnik pozval na predložitev dokazil o preteklih izkušnjah – referencah, ne pa tudi zavarovanja odgovornosti za škodo. Naročnik ni pozval vlagatelja niti na predložitev obrazcev ESPD zanj in podizvajalca, ki bi imela vsebino, kot jo je naročnik določil (gl. točko I.3 objave), ali da bi vsaj tista predložena obrazca ESPD, čeprav sta tako pomanjkljiva, da je učinek enak, kot da ne bi bila predložena, dopolnil s celotno vsebino. Že kar se tiče obrazcev ESPD, naročnik ni pozval vlagatelja na nobeno ravnanje, ki ga omogoča prva poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3. Čeprav je v prvi povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 določeno, da gospodarski subjekti lahko predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, tega ne morejo storiti na lastno pobudo, temveč je odvisno od naročnika, ali se odloči za uporabo te pravne podlage. Iz navedenega je tako razvidno, da gospodarski subjekt s sklicevanjem na prvo poved iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 ne more utemeljiti, da ima naročnik za to omogočitev dolžnost. To je tudi stališče, ki ga sprejema vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 3). Vendar se je vlagatelj skliceval na dejstvo, da ga je naročnik že pozval na dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na dokazovanje preteklih izkušenj – referenc, iz sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi SAG ELV Slovensko in drugi, C-599/10, ECLI:EU:C:2012:191, točka 44 pa naj bi izhajalo, da bi ga moral naročnik pozvati še na predložitev popolnih obrazcev ESPD (in tudi zavarovanja odgovornosti za škodo).

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da se sodba Sodišča Evropske unije v zadevi SAG ELV Slovensko in drugi, C-599/10, ECLI:EU:C:2012:191 nanaša na postopek javnega naročanja nad t. i. evropskim vrednostnim pragom [točka 7 v zvezi s tretjo alineo drugega odstavka 22. člena ZJN-3 in prilogo III Uredbe (ES) št. 2195/2002 evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L 340 z dne 16. 12. 2002, str. 1–562, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 6, zvezek 5, str. 3–182) s spremembami, razred 45.44 glede na 38. člen ZJN-3), ki ga postopek oddaje naročila male vrednosti, ki je le nacionalni postopek oddaje javnega naročila, ne dosega (gl. prvo poved iz prvega odstavka 47. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik izbranega ponudnika ali ponudnikov, ki so predložili ponudbe, ki so bile slabše uvrščene od ponudbe izbranega ponudnika, ni pozval na pojasnilo, dopolnitev ali popravek ponudb, saj iz posredovane dokumentacije ni razvidno, da bi pripravil kaj več ali drugega kot le dopis št. 51-20/2019-110-4 z dne 27. 11. 2019, ki ga je poslal vlagatelju. Iz sodbe v zadevi SAG ELV Slovensko in drugi, C-599/10, ECLI:EU:C:2012:191 izhaja, da je slovaški naročnik pozval dva sodelujoča ponudnika (gl. točko 8) na pojasnilo (gl. točko 37) in ne dopolnitev ponudbe, pri čemer je Sodišče Evropske unije tolmačilo ureditev iz evropskega prava (gl. tretji odstavek izreka), ki je veljalo v času oddaje javnega naročila slovaškega naročnika, in ni tolmačilo nacionalnega (v tem primeru slovaškega) prava, ker to tudi ni njegova pristojnost. Sodišče Evropske unije je ob tem opozorilo na skrbnost ponudnikov pri pripravi ponudbe (točka 38) in da »je mogoče podatke v zvezi s ponudbo v nekaterih točkah izjemoma popraviti ali dopolniti« (točka 40), iz česar je mogoče razbrati, da Sodišče Evropske unije popravkov ali dopolnitev ponudbe ni določilo kot pravilo in vsesplošno možnost. Iz obravnavane zadeve ni razvidno, da bi bil vlagatelj v položaju, ko bi se lahko primerjal z nekim drugim ponudnikom glede obsega poziva, saj kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, naročnik od drugih ponudnikov (in s tem, kar je v zadevi bistveno, od izbranega ponudnika) ni zahteval dopolnitev ponudbe, pa niti pojasnil ali popravkov ponudbe. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ni uveljavljal kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), pač pa je na to načelo opozoril šele v vlogi z dne 15. 1. 2019, ko je izpodbijal naročnikovo utemeljitev, zakaj poziv na dopolnitev tudi obrazca ESPD (in zavarovanja odgovornosti za škodo) ne bi pomenila kršitve tega načela. Vendar je treba upoštevati tolmačenje tega načela v kontekstu zadeve, pri čemer je iz točke 41 te sodbe razvidno, da se nanaša na poziv gospodarskim subjektom, na katere je bil naslovljen. Kot že ugotovljeno, vlagatelj ni bil v razmerju do nobenega izmed drugih ponudnikov in s tem niti izbranega ponudnika v slabšem položaju, saj je naročnik le vlagatelja sprva pozval na predložitev nekaterih dokazil. Iz uvodnih besed točke 44 te sodbe, ki navajata »Poleg tega«, je razvidno, da je točka 44 nadaljevanje stališča iz predhodnih točk, predhodne točke sodbe pa pojasnjujejo naročnikovo ravnanje pri pozivu »podjet[ij], ki so v enakem položaju« (točka 43). Ker vlagatelj niti ni uveljavljal dejanskega stanja, ki bi kazalo, da je naročnik različno pozival različne ponudnike, se vlagatelj ne more uspešno sklicevati na točko 44 sodbe, saj jo je uveljavljal izven konteksta, v katerem je bila podana. Ob dejstvu, da je tudi vlagatelj priznal, da naročnik v prvi povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 nima dolžnosti zagotoviti dopolnitve, pojasnila ali popravka ponudbe, Državna revizijska komisija ne more ugotoviti kršitve prve povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, ker vlagatelja ni pozval na dopolnitev ponudbe že vsaj glede obrazca ESPD. Tako se tudi izkaže, da za rešitev zadeve ni bistvena sodba Sodišča Evropske unije v zadevi Manova, C 336/12 z dne 10. 10. 2013, ECLI:EU:C:2013:647, na katero se je ravno tako skliceval vlagatelj, in sicer neodvisno od tega, da tudi ta predstavlja tolmačenje prava Evropske unije pri oddaji javnega naročila, ki je dosegalo in presegalo t. i. evropski vrednostni prag (točka 10). Glede na podane ugotovitve se Državni revizijski komisiji ni treba opredeliti še do zavarovanja odgovornosti za škodo, ker ne glede na ugotovitev to ne bi moglo vplivati na vlagateljev uspeh z zahtevkom za revizijo.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija glede na to, kar je uveljavljal vlagatelj, zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, med drugim takse.

Vlagatelj je sledeč pravnemu pouku iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 51-20/2019-110-5 z dne 3. 12. 2019 plačal takso v višini 3.070 eurov, kar je preveč glede na drugo poved iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN, saj je naročnik v tem primeru oddaje naročila male vrednosti z izbiro ponudbe izbranega ponudnika izbral stranko okvirnega sporazuma (gl. 9. točko dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in prilogo okvirni sporazum), zato pravilna višina takse znaša 2.000 eurov. Naročnik je torej v pravnem pouku dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 51-20/2019-110-5 z dne 3. 12. 2019 navedel napačno višino takse in vlagatelj je preplačal takso v višini 1.070 eurov, zato bo Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN Ministrstvu za finance naložila vračilo tega preveč plačanega zneska takse.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, katerih zavezanec za vračilo bi bil naročnik (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 12. 2. 2020

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
 Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije, Predoslje 39, 4000 Kranj,
 Odvetniška pisarna LMR, d. o. o., Koprska ulica 72, 1000 Ljubljana,
 Promobile, d. o. o., Mokrška cesta 14, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.

V vednost:
 finančno-računovodska služba, tu.