018-021/2020 Univerzitetni klinični center Maribor

Številka: 018-021/2020-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata ter Sama Červeka in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zamenjava hladilnega agregata in dveh hladilnih stolpov«, ki ga je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel vlagatelj Esot-Invest d.o.o., Kersnikova 21, Celje, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in Partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor, v zvezi s predlogom vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, dne 7. 2. 2020

ODLOČILA

Predlogu vlagatelja za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ki ga je podal v zahtevku za revizijo, z dne 29. 1. 2020, se ne ugodi.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 31. 12. 2019 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN 008992/2019-B01 in dne 2. 1. 2020 v Uradnem listu EU, pod številko objave 2020/S 001-000189.

Vlagatelj je zoper razpisno dokumentacijo z vlogo, z dne 29. 1. 2020, vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se razveljavijo vsi spornih deli razpisne dokumentacije, hkrati pa predlaga tudi zadržanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je z dopisom št. 460-E-NK-36/20, z dne 31. 1. 2020, predlog za zadržanje postopka odstopil Državni revizijski komisiji. V dopisu navaja, da vlagatelj predloga za zadržanje postopka oddaje javnega naročila ni vsebinsko utemeljil, poleg tega zadržanje postopka oddaje javnega naročila ni smiselno, saj ne bi bistveno vplivalo na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva. Navaja še, da mu sklenitev pogodbe prepoveduje že 17. člen ZPVPJN, zato izdaja posebnega sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni potrebna.

Po preučitvi dokumentacije in vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija, na podlagi 19. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu. Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.

Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon) oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel nobenih razlogov, s katerimi bi utemeljil svoj predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila. Okoliščin, ki bi izkazovale, da bi nadaljevanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, pa ni ugotovila niti Državna revizijska komisija.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije, ki ga bo naročnik (oziroma Državna revizijska komisija) moral obravnavati skladno z določili ZPVPJN, in v kolikor bo zahtevku za revizijo ugodeno, bo moral naročnik delno ali v celoti razveljaviti postopek javnega naročanja ali odpraviti kršitve (glej druga alineja prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). To pomeni, da bo naročnik v primeru, če bo vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, moral uskladiti svoja ravnanja že v razpisni fazi (npr. začeti postopek oddaje javnega naročila znova). V kolikor se bo torej v postopku vsebinske presoje ugotovilo, da je naročnik kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami), oziroma da so (kot zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo) naročnikove strokovne zahteve nejasne in kontradiktorne ter v nasprotju s temeljnim načelom zagotavljanja konkurence, bo imel vlagatelj možnost oddati ponudbo pod drugačnimi pogoji. Učinkovitost pravnega varstva tako vlagatelju, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o oddaji naročila, do ustavitve postopka javnega naročila, zavrnitve vsej ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), ne bo zmanjšana ali otežena. Le-to bo vlagatelju zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ki so bila izvedena v nasprotju z zakonom.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, zato njegovemu predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila, ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

V Ljubljani, dne 7. 2. 2020




Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor,
- Odvetniška družba Marovt in Partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.