018-191/2019 Univerza v Mariboru

Številka: 018-191/2019-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Sama Červeka, kot člana senata, in Tadeje Pušnar, kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava pisarniškega materiala, tonerjev in kartuš«, v sklopu 1: »Pisarniški material« in v sklopu 2: »Tonerji in kartuše«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Mladinska knjiga trgovina d.o.o., Slovenska cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 2. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo zoper odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma v sklopu 1: »Pisarniški material«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 14. 10. 2019 za sklop 1, se ugodi in se navedena odločitev razveljavi.

2. Zahtevek za revizijo zoper odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma v sklopu 2: »Tonerji in kartuše«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 14. 10. 2019 za sklop 2, se zavrne kot neutemeljen.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 3.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek z namenom sklenitve okvirnega sporazuma za dobavo pisarniškega materiala, tonerjev in kartuš za obdobje štirih let v dveh sklopih, sklopu 1: »Pisarniški material« (v nadaljevanju: sklop 1) in sklopu 2: »Tonerji in kartuše« (v nadaljevanju: sklop 2). Obvestilo o naročilu je bilo dne 5. 8. 2019 pod številko JN005582/2019 objavljeno na portalu javnih naročil (dne 6. 8. 2019 pod številko 2019/S 150-368919 pa v Uradnem listu Evropske unije), kjer je bil dne 14. 10. 2019 objavljen tudi naročnikov dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«. Iz navedenega dokumenta je razbrati, da bo naročnik okvirni sporazum tako v sklopu 1 kot v sklopu 2 sklenil s ponudnikom Biroprodaja d.o.o., Obrtna ulica 30, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj, v obeh sklopih po merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe drugouvrščeni ponudnik, je zoper odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma v sklopih 1 in 2 vložil zahtevek za revizijo z dne 24. 10. 2019. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika v sklopu 1 ni dopustna, saj iz njegovega ponudbenega predračuna pri artiklih pod zaporednimi št. 1 (ovoj za spise), 114 (lepilni trak), 135 (radirka) in 164 (luknjač) ni jasno, kaj ponuja, artikel, ki ga je ponudil pod zaporedno št. 116 (lepilni trak), ne obstaja, artikel pod zaporedno št. 130 (geotrikotnik) pa ne ustreza zahtevam naročnika. Enako kot v sklopu 1 ponudba izbranega ponudnika po zatrjevanju vlagatelja ni dopustna v sklopu 2. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da mora ponudnik zagotoviti brezplačen odvoz odsluženega, rabljenega in za okolje nevarnega blaga. Dalje iz vzorca okvirnega sporazuma izhaja, da se dobavitelj zavezuje brezplačno prevzeti in odpeljati odsluženo, rabljeno ter za okolje nevarno blago. To pomeni, da je predmet javnega naročila v sklopu 2 tudi prevoz in prevzem odpadkov, pri čemer pa naročnik po zatrjevanju vlagatelja nima namena sam obdelati odpadkov, niti jih prodati trgovcu ali jih poslati v obdelavo v drugo državo članico EU, zato mora biti dobavitelj registriran tako za zbiralca ali izvajalca obdelave kot za prevoznika odpadkov. Da mora biti dobavitelj registrirani zbiralec oziroma izvajalec obdelave odpadkov, je razvidno tudi iz poziva naročnika, št. 302-8-PMT/2019-2/605-DM z dne 27. 9. 2019. S slednjim je namreč naročnik izbranega ponudnika pozval k predložitvi dokazil, da je sam oziroma družba, ki bo zanj izvajala odvoz ter zbiranje odsluženega, rabljenega in za okolje nevarnega blaga, registrirana pri Agenciji RS za okolje kot prevoznik in zbiralec tega blaga ter vpisana v obe evidenci. Na podlagi omenjenega poziva je izbrani ponudnik naročniku posredoval potrdilo ARSO, št. 35470-96/2019-3 z dne 13. 3. 2019, iz katerega pa izhaja le, da je bil izbrani ponudnik dne 13. 3. 2019 vpisan v evidenco prevoznikov odpadkov. Potrdilo tako ne izkazuje, da je bil izbrani ponudnik v navedeno evidenco vpisan na dan oddaje ponudbe, kot tudi ne, da je bil na omenjeni dan vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, kar pomeni, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in torej ni usposobljen za izvedbo predmetnega posla. Na koncu vlagatelj navaja še, da so v uradnem veleprodajnem ceniku dodatnega blaga, ki ga je skladno z zahtevo iz dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila predložil izbrani ponudnik, za isto blago določene različne cene, kar pomeni, da naročnik ne more vedeti, po kakšni ceni bo to blago naročal. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma za sklop 1 in sklop 2, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 4. 11. 2019 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. V omenjeni vlogi nasprotuje tako navedbam glede nedopustnosti njegove ponudbe v sklopu 1 kot navedbam glede nedopustnosti njegove ponudbe v sklopu 2 ter predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo.
Naročnik je zahtevek za revizijo z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 12. 11. 2019 zavrnil kot neutemeljenega tako za sklop 1 kot za sklop 2, posledično pa je zavrnil tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. V omenjenem dokumentu naročnik pojasnjuje razloge, zaradi katerih je po njegovem mnenju popolnoma jasno, kaj v sklopu 1 izbrani ponudnik ponuja v postavkah ponudbenega predračuna pod zaporednimi št. 1, 114, 135 in 164, oziroma je iz njegove ponudbe razvidno, da ponuja natanko takšne artikle, kot jih zahteva naročnik. Dalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik k zahtevku za revizijo priložil fotografijo artikla pod zaporedno št. 116, ki po vlagateljevih navedbah naj ne bi obstajal, poleg tega je naročniku omenjeni artikel tudi posredoval. Po zatrjevanju naročnika prav tako ni mogoče slediti navedbam vlagatelja v zvezi z artiklom pod zaporedno št. 130. V nadaljevanju naročnik obravnava vlagateljeve trditve v zvezi s sklopom 2, pri čemer ugotavlja, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval niti vpisa v evidenco prevoznikov odpadkov niti vpisa v evidenco zbiralcev odpadkov pri Agenciji RS za okolje. Posledično dopustnosti ponudb ni mogoče presojati glede na vpis v omenjeni evidenci, kar potrjuje tudi praksa Državne revizijske komisije (gl. npr. sklepe v zadevah, št. 018-244/2016, 018-080/2018, 018-055/2019). To po zatrjevanju naročnika pomeni, da ponudba izbranega ponudnika v sklopu 2 v celoti ustreza zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Na koncu naročnik navaja še, da ima vsak artikel v uradnem veleprodajnem ceniku izbranega ponudnika svojo šifro oziroma kataloško številko, tj. razlikovalni znak, na podlagi katerega bo lahko naročnik naročal artikle po vnaprej predvidenih cenah. Iz tega razloga po prepričanju naročnika navedbam vlagatelja o tem, da ima v veleprodajnem ceniku izbranega ponudnika isto blago različne cene, ne držijo. Glede na navedeno zahtevku za revizijo po mnenju naročnika ni mogoče ugoditi.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 18. 11. 2019 opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo. V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri že podanih navedbah ter dokaznih predlogih.
Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 31. 12. 2019 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno tako za sklop 1 kot za sklop 2 ter ga v obeh sklopih izbral za stranko okvirnega sporazuma.
V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej izpodbija naročnikovo odločitev o izbranem ponudniku kot stranki okvirnega sporazuma v sklopu 1, pri čemer zatrjuje pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika v delu ponujenega predmeta.

Naročnik opredeli predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane skladno z določbami 68. člena ZJN-3. Tehnične specifikacije torej določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga in se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3).

V obravnavanem postopku javnega naročanja je naročnik tehnične specifikacije za pisarniški material v sklopu 1 določil v obrazcu »Predračun za sklop št. 1 – Pisarniški material« (v nadaljevanju: ponudbeni predračun) kot delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je v stolpcu »Vrsta pisarniškega materiala« opredelil zahtevane lastnosti za vsak posamezni artikel. Tako je v omenjenem stolpcu pod zaporedno št. 130 navedel:

»Geo trikotnik, dolžina vsaj 16 cm«

Poleg navedenega si je naročnik v točki »4.3 Preverjanje kakovosti in ustreznosti« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pridržal pravico ponudnika pozvati na predložitev vzorcev ponujenih artiklov in v primeru ugotovitve, da ponujeni vzorci ne bi ustrezali zahtevam ter opisu predmeta javnega naročila, ponudnika izločiti iz postopka.

Kot navaja vlagatelj in je potrjeno z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, je ta na ponudbenem predračunu v stolpcu »Opis ponujenega artikla (blagovna znamka, komercialno ime, karakteristike)«, kamor so morali ponudniki vpisati lastnosti ponujenega blaga, pod zaporedno št. 130 navedel:

»Geo trikotnik, dolžina vsaj 16 cm, College«

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik, kakor navaja že vlagatelj, z dopisom, št. 302/8-PMT/2019 z dne 2. 10. 2019, izbranega ponudnika pozval, da mu kot dokaz o skladnosti določenih artiklov s tehničnimi specifikacijami, med njimi artikla pod zaporedno št. 130 ponudbenega predračuna, predloži kataloško ali drugo tehnično dokumentacijo, iz katere izhajajo lastnosti ponujenega blaga, oziroma da mu blago dostavi na vpogled. Kot zatrjuje vlagatelj in je razvidno iz spisovne dokumentacije, je skladno z omenjenim pozivom izbrani ponudnik za artikel, ponujen pod zaporedno št. 130 ponudbenega predračuna (tj. geotrikotnik), naročniku predložil vzorec ponujenega blaga (tj. vzorec geotrikotnika), ki ga je naročnik v okviru postopka pravnega varstva skupaj s preostalo dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila odstopil Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj zatrjuje, da geotrikotnik, ki ga je na podlagi poziva naročnika v postopku oddaje javnega naročila predložil izbrani ponudnik, v dolžino ne meri vsaj 16 cm, kot je to zahteval naročnik, temveč zgolj 15,8 cm, s tem pa je za 2 mm krajši od zahtev naročnika.

Upoštevaje revizijske navedbe vlagatelja se je Državna revizijska komisija sama prepričala o dolžini predloženega vzorca geotrikotnika in je tega na podlagi vlagateljevega predloga izmerila. Na temelju opravljene izmere Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljevi navedbi, da vzorec geotrikotnika meri 15,8 cm, s tem pa ni skladen s tehničnimi specifikacijami, v okviru katerih je naročnik za geotrikotnik zahteval dolžino vsaj 16 cm.

Zaključka, da geotrikotnik dolžine 15,8 cm ne ustreza jasni in nedvoumni zahtevi naročnika po geotrikotniku dolžine najmanj 16 cm, ne more spremeniti naročnikova navedba o tem, da je zahtevano dolžino geotrikotnika določil v centimetrih (in ne v milimetrih), in to do podrobnosti enega centimetra natančno, kar po njegovem zatrjevanju pomeni, da je zahteval geotrikotnik dolžine 16 cm (in ne morebiti geotrikotnika dolžine 16,0 cm ali 16,00 cm), zato bi bilo potrebno vsa morebitna odstopanja glede dolžine geotrikotnika po mnenju naročnika obravnavati v skladu s pravili o zaokroževanju. Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljevo navedbo, da je naročnik zahtevano dolžino geotrikotnika določil v centimetrih, pa to ne spremeni dejstva, da 15,8 cm ni in ne more biti (vsaj) 16 cm (ali več). Pravila o zaokroževanju, za uporabo katerih se zavzema naročnik, v konkretnem primeru, ko izbrani ponudnik z geotrikotnikom dolžine 15,8 cm skuša izkazati izpolnjevanje zahteve po geotrikotniku dolžine vsaj 16 cm, že po naravi stvari niso uporabna, posledično pa je treba zavrniti tudi v tej zvezi podan dokazni predlog naročnika po postavitvi strokovnjaka fizikalne oziroma meroslovne stroke, ki naj omenjena pravila pojasni.

Na načelni ravni ni mogoče zanikati navedbe izbranega ponudnika o tem, da lahko posamezna odstopanja glede dolžine artikla (med drugim) povzroči običajna raba ali pa morda transport artikla, nenazadnje pa so lahko takšna odstopanja tudi posledica šablone proizvajalca. Vendar pa ne gre spregledati, da izbrani ponudnik – pri tem, ko navaja, kaj vse je na splošno lahko vzrok odstopanju glede dolžine artikla – ne zatrjuje, da je pri konkretnem vzorcu geotrikotnika do takšnega odstopanja sploh prišlo, še manj pa konkretizirano pojasni, kateri izmed možnih navedenih razlogov naj bi takšno odstopanje v primeru konkretnega vzorca po njegovem mnenju povzročil, v tej zvezi pa tudi ne predlaga nobenih dokazov.

Ob jasni in nedvoumni naročnikovi zahtevi, da mora biti geotrikotnik dolg najmanj 16 cm, in ob sočasni odsotnosti naročnikovih zahtev glede dolžine skale geotrikotnika za odločitev v obravnavani zadevi ne morejo biti relevantne navedbe izbranega ponudnika o tem, da gre v konkretnem primeru za geotrikotnik s skalo v razponu 14 cm, ki bi zato kljub morebitnemu odstopanju od zahtevane dolžine lahko služil svojemu namenu.

Ker je torej naročnik – kljub nespornemu dejstvu, da je zahteval geotrikotnik dolžine vsaj 16 cm – kot dopustno ocenil ponudbo izbranega ponudnika, četudi geotrikotnik, ki ga ponuja, ne dosega dolžine 16 cm, je s tem ravnal v nasprotju z lastno zahtevo oziroma z jasno določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Takšnega zaključka ne more spremeniti niti dejstvo, da je, kot zatrjuje izbrani ponudnik, »velikost« geotrikotnika, kakršnega ponuja, deklarirana v okviru 16 cm (gl. dokument »Izjava« z dne 10. 10. 2019, ki ga je kot prilogo št. 2 predložil izbrani ponudnik). Zgolj ugotovitev, da je dolžina geotrikotnika deklarirana v okviru 16 cm, namreč še ne pomeni tudi, da dolžina geotrikotnika znaša 16 cm ali več, kot je to zahteval naročnik. Prav nasprotno – na podlagi dejstva, da je dolžina geotrikotnika deklarirana v okviru 16 cm, gre ugotoviti le, da znaša dolžina geotrikotnika 16 cm ali manj (nikakor pa ne več), kar pa je skladno z meritvijo dolžine vzorca geotrikotnika, ki jo je izvedla Državna revizijska komisija in ki je pokazala, da predloženi vzorec v dolžino meri 15,8 cm.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje navedbi vlagatelja, da izbrani ponudnik z vzorcem geotrikotnika dolžine 15,8 cm ni uspel izkazati izpolnjevanja zahteve naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po geotrikotniku dolžine 16 cm, določene za sklop 1. V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko je kljub neustrezni dolžini predloženega vzorca ponudbo izbranega ponudnika za sklop 1 ocenil kot dopustno in je slednjega v omenjenem sklopu izbral za stranko okvirnega sporazuma, kršil določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ter prvim odstavkom 89. člena ZJN-3.

Upoštevaje predstavljene ugotovitve je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo zoper odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma v sklopu 1: »Pisarniški material«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 14. 10. 2019 za sklop 1, ugodila in navedeno odločitev razveljavila.

Posledično Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje konkretnega javnega naročila v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, pri čemer naj pazi zlasti, da bo dopustnost ponudb presojal strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja v zvezi s sklopom 2, ki se nanašajo na zatrjevano nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika zaradi domnevnega neizpolnjevanja pogojev za sodelovanje. Vlagatelj namreč zatrjuje, da izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe ni bil registriran in vpisan niti v evidenco prevoznikov odpadkov niti v evidenco zbiralcev odpadkov, zato po njegovem mnenju ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, posledično pa ga naročnik ne bi smel izbrati za stranko okvirnega sporazuma v sklopu 2.

Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 76. člena ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti; b) ekonomski in finančni položaj; c) tehnično in strokovno sposobnost. V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži le pogoje iz navedenega člena. Naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti lahko naročnik skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZJN-3 od gospodarskih subjektov zahteva, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.

V obravnavanem postopku javnega naročanja je naročnik pogoje za sodelovanje določil v poglavju »8. Ugotavljanje sposobnosti« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je med drugim navedel:

»8.1.2 Pogoji za sodelovanje glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti

1. Gospodarski subjekt mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.

DOKAZILO:
Izpolnjen obrazec ESPD (v »Del IV: Pogoji za sodelovanje, Oddelek A: Ustreznost, vpis v ustrezen poklicni register ali vpis v poslovni register«) s strani vseh gospodarskih subjektov v ponudbi.

ESPD mora vsebovati vse potrebne podatke, da lahko naročnik v uradni evidenci preveri izpolnjevanje predmetnega pogoja. V kolikor takšna preveritev ne bo mogoča, bo naročnik zahteval predložitev kopije vpisa v register.«

Med strankama postopka ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil izpolnjen ESPD obrazec, v katerem je označil, da je »vpisan v ustrezne poslovne registre, ki se vodijo v državi članici sedeža«, kar je potrjeno tudi z vpogledom v navedeni obrazec. Med strankama postopka pa je spor o tem, ali bi moral izbrani ponudnik, da bi bila njegova ponudba dopustna, v konkretnem postopku javnega naročanja predložiti tudi potrdili Agencije RS za okolje (v nadaljevanju: ARSO) o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov in o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov.

V zvezi s predstavljenimi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da predmet konkretnega javnega naročila v sklopu 2 ni zbiranje ter odvoz odpadkov (tj. storitev), temveč dobava tonerjev in kartuš (tj. blago). Res je sicer naročnik, kot navaja vlagatelj, na več mestih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. npr. 21. člen vzorca okvirnega sporazuma) določil tudi obveznost dobavitelja blaga, da brezplačno prevzame ter odpelje odsluženo, rabljeno in za okolje nevarno blago (npr. tonerje, kartuše). Vendar pa takšna obveznost sama po sebi še ne pomeni, da bi morali ponudniki za oceno o dopustnosti ponudbe v konkretnem primeru dokazati tudi, da so vpisani v evidenci zbiralcev ter prevoznikov odpadkov. Drugače povedano: zgolj določitev obveznosti prevzema ter prevoza rabljenih tonerjev in kartuš sama po sebi še ne vzpostavlja tudi naročnikove zahteve po vpisu ponudnikov v evidenci zbiralcev ter prevoznikov odpadkov, ki bi bila relevantna za presojo dopustnosti ponudb. Ne gre namreč prezreti, da je lahko načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) v postopku javnega naročanja uresničeno le, če so zahteve, pogoji za sodelovanje in merila za oddajo javnega naročila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in skrbni ponudniki natančno razumejo njihov pomen in jih lahko enako razlagajo ter da lahko naročnik dejansko preveri, ali so ponudbe izpolnjevale zahteve, ki veljajo za zadevo javno naročilo (prim. sodbo sodišča EU v zadevi C-368/10 z dne 10. 5. 2012, ECLI:EU:C:2012:284, točka 109).

Naročnik namreč s tem, ko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno določi, katero konkretno zahtevo mora izpolniti gospodarski subjekt in katero konkretno dokazilo mora predložiti, vnaprej opredeli svoje ravnanje pri pregledu prejetih ponudb. Če torej naročnik zahteve vnaprej ne določi oziroma je ne konkretizira na način, ki omogoča jasno identifikacijo njene vsebine ter načina dokazovanja, nima podlage, da bi ponudniku v povezavi s takšno zahtevo odrekel priznanje usposobljenosti oziroma da bi njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-055/2019).

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v okviru zgoraj citirane določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteve po vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov in v evidenco zbiralcev odpadkov, ki ju vodi ARSO, ni določil, kot tudi ni zahteval, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti potrdili ARSO o vpisu v navedeni evidenci, prav tako pa navedenega ni zahteval na nobenem drugem mestu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Da naročnik navedene zahteve in dokazil za njeno izpolnjevanje v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, v odločitvi o zahtevku za revizijo priznava tudi sam, ko pojasnjuje, da je na izbranega ponudnika pri pregledu ponudbe sicer res naslovil poziv z dne 27. 9. 2019 na predložitev dokazil, da je ponudnik oziroma družba, ki bo za ponudnika izvajala odvoz ter zbiranje odsluženega, rabljenega in za okolje nevarnega blaga, pri ARSO registrirana kot prevoznik ter zbiralec tega blaga in vpisana v obe evidenci, vendar je naknadno ugotovil, da glede na določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnikov navedenega ne more zahtevati. Nasprotnega – torej dejstva, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila zahtevala vpis v navedeni evidenci ter predložitev omenjenih potrdil – pa nenazadnje ne zatrjuje niti vlagatelj sam, ki očitek v zvezi z nepredložitvijo obeh potrdil izpelje iz določb Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015 s sprem.). Državna revizijska komisija sicer pojasnjuje, da odsotnost obravnavanih zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila še ne pomeni, da bo lahko izbrani ponudnik javno naročilo izvedel v nasprotju z veljavnimi predpisi, kar pomeni, da bo moral v izvedbeni fazi izpolnjevati vse tiste pogoje, ki jih za izvedbo predmeta javnega naročila predpisuje pozitivna zakonodaja. Vendar pa se konkretno javno naročilo v sklopu 2 še ne nahaja v izvedbeni fazi, saj naročnik šele zbira ponudbe, da bi lahko po pravnomočnosti odločitve o izbiri stranke okvirnega sporazuma ter sklenitvi slednjega prešel v izvedbeno fazo. Naročnik mora zato v tej fazi upoštevati ZJN-3 ter določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in lahko sposobnost gospodarskih subjektov ugotavlja le v mejah, ki jih je jasno, natančno in nedvoumno določil pred potekom roka za predložitev ponudb (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-080/2018).

Ker torej naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteve po registraciji oziroma vpisu gospodarskih subjektov v evidenco prevoznikov odpadkov in v evidenco zbiralcev odpadkov ni določil, poleg tega pa tudi ni zahteval predložitve potrdil o vpisu v omenjeni evidenci, naročniku tudi ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2 ocenil kot dopustno, četudi ta ni izkazal, da je vpisan v obe evidenci. Ob upoštevanju dejstva, da naročnik omenjene zahteve ni določil, vlagatelj z navedbami, da je izbrani ponudnik na poziv naročnika z dne 27. 9. 2019 predložil zgolj potrdilo o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov, ki pa ne dokazuje, da je bil v navedeno evidenco vpisan na dan oddaje ponudbe, še manj pa, da je bil na dan oddaje ponudbe vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, posledično ne more uspeti.

Na koncu vlagatelj navaja še, da je izbrani ponudnik v ponudbi skladno z zahtevo naročnika predložil uradni veleprodajni cenik dodatnega blaga, v katerem pa so za isto blago določene različne cene, zato naročnik ne more vedeti, po kakšni ceni bo to blago naročal. Vendar se Državna revizijska komisija z navedenim ne more strinjati. Kot namreč zatrjuje naročnik in je potrjeno z vpogledom v predloženi uradni veleprodajni cenik izbranega ponudnika, so artikli v omenjenem ceniku označeni z različnimi šiframi oziroma kataloškimi številkami, posamezni artikel, označen s svojo šifro oziroma kataloško številko, pa ima določeno tudi svojo ceno. Zgolj dejstvo, da se posamezni artikli iz uradnega veleprodajnega cenika med seboj ujemajo v posameznih lastnostih, namreč še ne pomeni nujno, da gre za iste artikle, saj v veleprodajnem ceniku, kot pripominja tudi naročnik, navadno ni zapisanih vseh lastnosti posameznih artiklov. Upoštevaje navedeno zato izključno na podlagi podobnosti v kratkem zapisu lastnosti posameznih artiklov, kot so navedene v veleprodajnem ceniku, še ni mogoče zaključiti, da gre za iste artikle, kar še toliko bolj velja ob dejstvu, da so ti artikli v ceniku označeni z različnimi šiframi oziroma kataloškimi številkami. Vpogled v uradni veleprodajni cenik izbranega ponudnika tako pokaže, da bo naročnik npr. artikel FOTOKOP. PAPIR A-4 R-COPY s šifro oziroma kataloško številko 12310 naročal po ceni 6,25 EUR, artikel FOTOKOP. PAPIR A-4 R-COPY s šifro oziroma kataloško številko 123100 pa po ceni 6,07 EUR. Dalje bo naročnik artikel MAPA PP A-4 U 4R HRAPAVA 50 MY 1000/1 PP s šifro oziroma kataloško številko 21312524 naročal po ceni 17,73 EUR, artikel MAPA PP A-4 U 4R HRAPAVA 50 MY 1000/1 PP s šifro oziroma kataloško številko 213125240 pa po ceni 2,89 EUR. Ker so torej utemeljene navedbe naročnika o tem, da so artikli v veleprodajnem ceniku izbranega ponudnika označeni z različnimi šiframi oziroma kataloškimi številkami in ima vsak določeno tudi svojo ceno, obenem pa vlagatelj v tej zvezi drugega ne navaja, ni mogoče slediti njegovim trditvam o tem, da so za isto blago določene različne cene in da zato naročnik ne more vedeti, po kakšni ceni bo to blago naročal.

Ker torej na temelju vlagateljevih navedb v dani zadevi ni mogoče zaključiti, da je naročnik kršil določbe ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika za sklop 2 ocenil kot dopustno in ga je v navedenem sklopu izbral za stranko okvirnega sporazuma, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zoper odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma v sklopu 2: »Tonerji in kartuše«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 14. 10. 2019 za sklop 2, zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev takse za predrevizijski in revizijski postopek, ki jo je (skladno s pravnim poukom naročnika) plačal v znesku 6.745,22 EUR.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Takso za predrevizijski in revizijski postopek je naročnik v konkretnem primeru določil v napačni višini, saj ta ne znaša 6.745,22 EUR, temveč – ob upoštevanju dejstva, da se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma, sprejeto v odprtem postopku – 6.000,00 EUR (gl. drugi odstavek 71. člena ZPVPJN).

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen v delu, ki se nanaša na sklop 1, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na sklop 2, mora naročnik vlagatelju skladno z doseženim uspehom v postopku, ki ga Državna revizijska komisija ocenjuje na ½, povrniti potrebne stroške. V konkretnem primeru je Državna revizijska komisija vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potreben strošek priznala takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 6.000,00 EUR, zato mora naročnik vlagatelju, skladno z doseženim uspehom, povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 3.000,00 EUR, višja stroškovna zahteva vlagatelja pa se zavrne.

Naročnik je torej – v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN – vlagatelju dolžan stroške postopka pravnega varstva v višini 3.000,00 EUR povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Glede preplačila takse (ta je v konkretnem primeru, kot že pojasnjeno, znašala 6.000,00 EUR in ne 6.745,22 EUR, kolikor je plačal vlagatelj) Državna revizijska komisija pripominja, da bo na podlagi druge alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 745,22 EUR.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 3. 2. 2020




Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Mladinska knjiga trgovina d.o.o., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana,
- Biroprodaja d.o.o., Obrtna ulica 30, 9000 Murska Sobota,
- Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.


V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije.