018-002/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-002/2020-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja infrastrukture in vzdrževanje digitalnega radijskega sistema državnih organov RS po standardu TETRA«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova 15, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Martelanc, Čamber Ristić in Kus, d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 1. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 21. 3. 2016, pod št. objave JN1921/2016, in v Uradnem listu EU dne 23. 3. 2016, pod št. objave 2016/S 058-097463.

Naročnik je z odločitvijo o oddaji naročila z dne 16. 5. 2019 predmetno naročilo oddal vlagatelju, druge prejete ponudbe pa je naročnik izločil kot nepopolne. Zoper to odločitev sta dva ponudnika, katerih ponudbe je naročnik izločil, vložila zahtevka za revizijo, ki jima je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-101/2019 z dne 20. 8. 2019 (v nadaljevanju: sklep, št. 018-101/2019), ugodila in odločitev o oddaji naročila razveljavila.

Naročnik je dne 29. 11. 2019 sprejel dokument »Sklep o izidu naročila« (v nadaljevanju: odločitev o (ne)oddaji naročila), s katerim je vse ponudbe izločil kot nepopolne in ugotovil, da »javno naročilo ni uspelo«. V zvezi z vlagateljevo ponudbo je naročnik navedel, da po ugotovitvah Državne revizijske komisije, ki izhajajo iz sklepa, št. 018-101/2019, in s katerimi se ne strinja, iz te ponudbe ni razvidno, kateri tip baterije (ročne radijskega terminala) vlagatelj ponuja, in da je ta z naknadno konkretizacijo tipa ponujene baterije šele po poteku roka za oddajo ponudb določil konkretno vsebino ponudbenega predmeta, kar je v nasprotju z drugo alinejo tretjega odstavka 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik je zato vlagateljevo ponudbo izločil.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13. 12. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o (ne)oddaji javnega naročila ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj povzema določbe razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na tehnične specifikacije, in zatrjuje, da jih je v celoti izpolnil. V obrazec Predračun je vpisal podatek o modelu in/ali tipu ponujenega radijskega terminala in zanj predložil tehnični list. V slednjem je v polju »Battery« naveden model Y, ki ima večjo kapaciteto od zahtevane. S specificiranjem baterije je bilo možno preveriti ostale tehnične karakteristike (npr. dimenzije). S tem je zadostil naročnikovi zahtevi, da mora biti iz tehnične dokumentacije za ponujeno opremo, navedeno v predračunu, razvidno izpolnjevanje naročnikovih zahtev. Naročnik ni omogočil specificiranja tipa ponujene baterije, saj ni predvidel mesta za vpis tipa ponujene baterije (v obrazcu Predračun je bilo polje za baterijo osenčeno in ni bilo predvideno za vnos podatkov). Ni mogoče sprejeti stališča, da bi moral vlagatelj na tehničnem listu ponujenega radijskega terminala karkoli dopisati, saj bi s tem spreminjal originalno tehnično dokumentacijo ponujenega radijskega terminala. Samo dejstvo, da originalna tehnična dokumentacija vsebuje dve bateriji, ne more zanikati dejstva, da je iz ponudbe mogoče objektivno ugotoviti, da ponujeni ročni radijski terminal izpolnjuje zahtevo glede kapacitete 1800 mAh, kot tudi, da so dimenzije terminala z baterijo Y skladne z zahtevami naročnika. Če bi naročnik želel pridobiti podatke o posameznih tehničnih lastnostih komponent ponujene radijske postaje, bi za to moral predvideti posebno mesto. Vlagatelj je izpolnil vse zahteve, kar izhaja tudi iz dejstva, da naročnik v obrazložitvi ni navedel, katero določbo razpisne dokumentacije naj bi vlagatelj kršil, posledično pa vlagatelju ni zagotovil možnosti učinkovitega pravnega varstva. Naročnik je pred potekom roka za oddajo ponudb pojasnil, da ponudnikom ni potrebno predložiti dokumenta, iz katerega bo za vso ponujeno opremo, za vsako posamezno točko specificiranih tehničnih zahtev, razvidno, kje v predloženi tehnični dokumentaciji se nahaja potrditev, da ponujena oprema izpolnjuje določeno zahtevo, iz česar izhaja, da zadošča, da je podatek naveden v ponudbi. Zato vlagatelj tudi ni bil dolžan označiti, kateri podatek na tehničnem listu mora naročnik upoštevati. Vlagatelj še pojasnjuje, da ga je naročnik z dopisom pozval na potrditev, da je glede na tehnično dokumentacijo vključen akumulator Y, kar je vlagatelj potrdil in ni ničesar spreminjal ali dopolnjeval. Druge možnosti kot potrditve vlagatelj sploh ni imel, saj bi bila sicer njegova ponudba izločena. Stališče, da je vlagatelj s potrditvijo spremenil vsebino ponudbe, je neutemeljeno in za vlagatelja škodljivo, ker pomeni, da je bil naročnikov namen izločitev vlagateljeve ponudbe, saj vlagatelju ob takšni argumentaciji na poziv naročnika ne bi ostal noben ustrezen odgovor. Vlagatelj zato z odgovorom ni mogel kršiti 78. člena ZJN-2. Vlagatelj še zatrjuje, da je za presojo nastale situacije pomembno tudi načelo enakopravne obravnave, do kršitve katerega ni prišlo, saj so ponudbe drugih ponudnikov v bistveno drugačnem položaju kot vlagateljeva ponudba. Da je izločitev vlagateljeve ponudbe neutemeljena izhaja tudi iz pretežnega dela izpodbijane odločitve, v kateri naročnik vsebinsko pritrjuje popolnosti vlagateljeve ponudbe.

Naročnik je dne 30. 12. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik pojasnjuje potek postopka oddaje javnega naročila in navaja, da sicer meni, da ima vlagateljeva ponudba vse lastnosti, da bi lahko bila označena za popolno ponudbo, vendar je ob ponovnem pregledu ponudb moral slediti stališčem in napotkom Državne revizijske komisije iz sklepa, št. 018-101/2019. Naročnik v nadaljevanju citira nekatere dele tega sklepa in navaja, da iz vlagateljeve ponudbe ni razvidno, kateri tip baterije vlagatelj ponuja, in da je ta z naknadno konkretizacijo tipa ponujene baterije šele po poteku roka za oddajo ponudb določil vsebino ponudbenega predmeta, kar je v nasprotju z drugo alinejo tretjega odstavka 78. člena ZJN-2. Naročnik še navaja, da je izpodbijano odločitev ustrezno obrazložil, saj je iz nje razviden razlog za njen sprejem.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 6. 1. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 9. 1. 2020, s katero se je opredelil do navedb naročnika, navaja, da je naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo kontradiktorna in predstavlja kršitev drugega odstavka 28. člena ZPVPJN. Naročnik ni vsebinsko presojal zahtevka za revizijo. Vlagatelj v tem postopku navaja dejstva, ki jih v predhodnem postopku (zaradi pavšalnih očitkov takratnih vlagateljev) ni mogel navajati. Naročnik ni prerekal vlagateljevih trditev, zato te skladno z 214. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) štejejo za resnične in priznane. Vlagatelj zato predlaga, da Državna revizijska komisija odloči skladno s pravovarstvenim predlogom, kot izhaja iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Uvodoma gre ugotoviti, da je bilo obvestilo o predmetnem javnem naročilu v objavo dne 19. 3. 2016, torej pred uveljavitvijo Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), zato je v predmetnem postopku pravnega varstva potrebno v skladu s prvim odstavkom 117. člena ZJN-3 uporabiti ZJN-2.

Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku konkurenčnega dialoga (točka VI.1.1) obvestila o javnem naročilu). Naročnik je do roka za oddajo ponudb prejel štiri ponudbe. Po pregledu ponudb je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila z dne 16. 5. 2019, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo vlagatelju, medtem ko je ponudbe ostalih ponudnikov izločil kot nepopolne. Izpostavljeno odločitev naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi zahtevkov za revizijo takratnih vlagateljev s sklepom, št. 018-101/2019, razveljavila. Naročnik je po ponovnem pregledu prejetih ponudb sprejel odločitev, da vse prejete ponudbe (tudi vlagateljevo ponudbo) izloči. Zoper izpostavljeno odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo.

Najprej gre v zvezi z naročnikovim sklicevanjem na ugotovitve Državne revizijske komisije iz predhodnega postopka pravnega varstva, pojasniti, prvič, da ima Državna revizijska komisija v postopku pravnega varstva zgolj kasatorična pooblastila in lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev zgolj razveljavi, medtem ko je odločitev o zaključku postopka še vedno v pristojnosti naročnika, drugič, da pravnomočen postane zgolj izrek odločitve, medtem ko razlogi dejanske in pravne narave, ki so navedeni v obrazložitvi odločitve, ne postanejo pravnomočni, in tretjič, da Državna revizijska komisija odloča v mejah (vsakokratnega) zahtevka za revizijo (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN). V obravnavanem primeru je naročnik pri sprejemu odločitve o (ne)oddaji naročila in odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo upošteval dejanske in pravne ugotovitve Državne revizijske komisije iz predhodnega postopka pravnega varstva, kljub temu pa je (jasno) izrazil svoje nestrinjanje s sklepom Državne revizijske komisije, št. 018-101/2019. Zaradi izraženega nestrinjanja odločitvi nista kontradiktorni. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je naročnikova odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo v nasprotju z drugim odstavkom 28. člena ZPVPJN, pa gre najprej poudariti, da Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o zahtevku za revizijo oz. presoja naročnikovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila (prim. prvi odstavek 39. člena ZPVPJN) in ne naročnikovega ravnanja v predrevizijskem postopku. Poleg tega pa umanjkanje naročnikove opredelitve do nekaterih revizijskih navedb kaže na naročnikovo oceno, da v okviru zahtevka za revizijo niso bile navedene (dejanske ali pravne) okoliščine, ki bi narekovale drugačno odločitev o oddaji naročila. Umanjkanje naročnikovega nasprotovanja nekaterim revizijskim trditvam sicer (lahko) skladno z 212. členom ZPP, ki se v predrevizijskem in revizijskem postopku uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja (prvi odstavek 13. člena ZPVPJN), povzroči priznanje dejstev, vendar pa gre poudariti, da so lahko predmet (naročnikovega) priznanja le trditve o dejstvih, ne pa tudi pravna kvalifikacija dejanskega stanja ter pravne posledice, izpeljane iz pravne kvalifikacije dejanskega stanja.

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljeve navedbe, da naročnik odločitve o (ne)oddaji naročila oz. odločitve o izločitvi njegove ponudbe ni ustrezno obrazložil. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v odločitvi, s katero ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila, izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2, vključno z razlogi za izločitev. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-71/2010, 018-284/2011, 018-054/2012, 018-70/2015 itd.), namen odločitve o oddaji naročila, kar velja tudi za izločitev vseh ponudb, je predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ni tako nujno, da je obrazložitev vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navedejo vsa relevantna dejstva in predložijo dokaze, s katerimi dokazujejo, da razlogi, ki jih je naročnik navedel za svojo odločitev, niso utemeljeni, in da posledično odločitev o oddaji naročila ali zavrnitvi ponudbe ni zakonita. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, in sicer glede na vse okoliščine primera.

Po presoji Državne revizijske komisije je naročnik v izpodbijani odločitvi jasno in nedvoumno navedel razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe, saj je navedel, da iz vlagateljeve ponudbe ni razvidno, kateri tip baterije (ročnega radijskega terminala) ponuja, in da je vlagatelj z naknadno konkretizacijo tipa ponujene baterije šele po poteku roka za oddajo ponudb določil vsebino ponudbenega predmeta. Vlagatelj se je zato lahko seznanil, da je naročnik njegovo ponudbo izločil, ker je vlagatelj z naknadno opredelitvijo tipa ponujene baterije (ročnega radijskega terminala) šele po poteku roka za oddajo ponudb opredelil ponujeni predmet. Vlagatelj se je tako lahko seznanil z razlogom za izločitev njegove ponudbe, lahko ga je preveril in na tej podlagi se je tudi lahko odločil, ali bo zoper naročnikovo odločitev uveljavljal pravno varstvo. Čeprav gre pritrditi vlagatelju, da naročnik v odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila ni navedel določbe razpisne dokumentacije, ki je vlagatelj zaradi izostale navedbe tipa ponujene baterije naj ne bi izpolnil, pa zgolj zaradi navedenega izpodbijana odločitev ni bila neustrezna obrazložena, vlagatelju pa ni bilo onemogočeno učinkovito pravno varstvo, na kar kaže tudi dejstvo, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je njegova ponudba skladna z razpisno dokumentacijo in da naročnik zahteve v zvezi s konkretizacijo tipa ponujene baterije ni podal. Poleg tega pa se je naročnik v odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila skliceval na drugo alinejo tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, ki se nanaša na nedopustne spremembe ponudb. Vprašanje, ali je naročnik pravilno subsumiral dejansko stanje pod izpostavljeno pravno določbo (vlagatelj namreč zatrjuje, da bi bila ta pravna norma relevantna šele, če bi razpisna dokumentacija zahtevala navedbo tipa baterije) pa je vsebinsko vprašanje (tj. ali je naročnik pravilno izločil vlagateljevo ponudbo) in ne vprašanje obsega oz. ustreznosti obrazložitve ter vprašanje zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na (ne)utemeljenost razloga za izločitev njegove ponudbe. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je v ponudbi izrecno navedel tip ponujene baterije ročnega radijskega terminala, pač pa zatrjuje, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da bi ponudniki opredelili tip ponujene baterije ročnega radijskega terminala in da po poteku roka za oddajo ponudb ni dopolnjeval oz. spreminjal ponudbe.

Naročnik je v dokumentu »1.8. Radijski terminali« (ki je del mape »Tehnicna_dokumentacija _2018«) med drugim opredelil zahteve za ročne radijske terminale oz. radijske postaje. Naročnik je zahteval, da ima ročni radijski terminal glavni akumulator (točka 1.8.1.37) in da je kapaciteta akumulatorja najmanj 1800 mAh (točka 1.8.1.38). Poleg tega je zahteval, da ima postaja rezervni akumulator (točka 1.8.1.50) z vsaj enakimi karakteristikami kot glavni akumulator (točka 1.8.1.50.1), torej s kapaciteto najmanj 1800 mAh (točka 1.8.1.50.2).

V zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja teh zahtev (ter ostalih tehničnih zahtev) je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval predložitev izpolnjenega obrazca »Predračun« (ki ga je vnaprej pripravil naročnik v excelovi datoteki), v katerega so ponudniki (med drugim) vpisali model in/ali tip ponujenih radijskih terminalov (točka 4.4. Obrazca N-2 »Povabilo k oddaji končne ponudbe«). Pritrditi gre vlagatelju, da ponudniki v tem obrazcu niso bili dolžni opisati (vseh) tehničnih lastnosti ponujenega ročnega radijskega terminala, saj je naročnik predvidel zgolj vpis modela in/ali tipa ponujenih ročnih radijskih terminalov. Prav tako gre pritrditi vlagatelju, da naročnik ni zahteval, da ponudniki v obrazcu »Predračun« (ali na katerem drugem mestu v ponudbi) vpišejo model oz. tip (glavne ali rezervne) baterije, namenjene za uporabo ročnega radijskega terminala, saj je v tem obrazcu polje model in/tip pri postavki rezervni akumulator obarval sivo (glej postavko 1.1., oddelek A.4 Radijski terminali), kar, ob upoštevanju naročnikove zahteve (ki se sicer nanaša na obrazec P-5), da ponudniki izpolnijo neobarvana polja, pomeni, da to polje ni bilo predvideno za vnos podatkov oz. da ponudniki niso bili dolžni vpisati tipa ponujenega (rezervnega) akumulatorja oz. baterije. Ni pa mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je naročnik v tem obrazcu tudi »onemogočil specificiranje vrste ponujene baterije«, saj gre ugotoviti, da je bil vnos podatkov v to polje, kljub njegovi obarvanosti, mogoč.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji nadalje zahteval, da ponudniki v ponudbo predložijo tehnično dokumentacijo ponujenih radijskih terminalov, iz katere bo razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev ter model in/ali tip ponujenih radijskih terminalov, navedenih v ponudbenem predračunu (glej točka 4.4. Obrazca N-2 »Povabilo k oddaji končne ponudbe«, dokument »1.8. Radijski terminali« in 5. točko Navodil ponudnikov v obrazcu P-5 »Tehnične specifikacije in zahteve«). Ponudniki so bili tako dolžni predložiti tehnično dokumentacijo za ponujene ročne radijske terminale, iz katere bo razvidno izpolnjevanje naročnikovih zahtev, in torej tudi izpolnjevanje zahteve, da ima postaja glavni akumulator s kapaciteto 1800 mAh. To pomeni, da so bili ponudniki s predložitvijo tehnične dokumentacije (kljub umanjkanju izrecne naročnikove zahteve glede predstavitve tipa baterij ročnih radijskih terminalov) dolžni izkazati, da ponujajo ročne radijske terminale z (glavnim) akumulatorjem oz. baterijo s kapaciteto najmanj 1800 mAh. Tehnična dokumentacija, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, tako predstavlja ključno informacijo o tem, ali je ponujeni izdelek skladen s tehničnimi zahtevami.

Na podlagi vpogleda v vlagateljevo ponudbo gre pritrditi navedbam vlagatelja, da je ta v obrazcu »Predračun« navedel model ponujene opreme in da je za slednjo tudi predložil tehnično dokumentacijo. Ne more pa Državna revizijska komisija pritrditi navedbam, da je iz predložene tehnične dokumentacije (za ponujene ročne radijske terminale) razvidno izpolnjevanje naročnikovih zahtev. Ugotoviti namreč gre, da sta v tehnični dokumentaciji v razdelku »Battery« navedena dva tipa baterij (ki je potrebna za delovanje ročnih radijskih terminalov), in sicer tip X, ki ne izpolnjuje naročnikove zahteve, določene v točki 1.8.1.38 (»akumulator mora imeti kapacitete najmanj 1800 mAh«), in pri katerem je navedeno »included in sales packages«, ter tip Y, ki izpolnjuje naročnikovo zahtevo, določeno v točki 1.8.1.38, in pri katerem je navedeno »as an accessory«.

Na podlagi tehnične dokumentacije za ročne radijske terminale, predložene v vlagateljevi ponudbi, je mogoče ugotoviti, da je model ponujenega ročnega radijskega terminala mogoče opremiti (oz. dobaviti) z baterijo zahtevane kapacitete, vendar ni pa mogoče tudi že zaključiti, da vlagatelj ponuja ročne radijske terminale, opremljene z baterijo zahtevane kapacitete. Ker iz nobenega dela vlagateljeve ponudbe ne izhaja, katerega izmed v tehnični dokumentaciji predstavljenih tipov baterij je vlagatelj vključil v ponudbo, ni mogoče ugotoviti, ali vlagatelj ponuja ročni radijski terminal, opremljen z baterijo X, in torej ročni radijski terminal neskladen z naročnikovo zahtevo, ali pa ročni radijski terminal, opremljen z baterijo Y, torej ročni radijski terminal skladen z naročnikovo zahtevo. Ker na podlagi predložene dokumentacije za ponujene ročne radijske terminale ni mogoče ugotoviti, ali vlagatelj ponuja ročne radijske terminale, skladne z zahtevami naročnika, vlagatelj ni ravnal skladno z naročnikovo zahtevo, da mora v ponudbeno dokumentacijo predložiti tehnično dokumentacijo za ponujene ročne radijske terminale, iz katere bo razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev.

Čeprav Državna revizijska komisija sledi navedbam vlagatelja, da tehnična dokumentacija ni oblikovana glede na zahteve naročnika v predmetnem postopku, pa to ne pomeni, da vlagatelj, tako kot ostali ponudnik, ni bil dolžan izkazati, da ponujeni ročni radijski terminali izpolnjujejo naročnikove zahteve. Ob upoštevanju, da sta v tehnični dokumentaciji, s katero razpolaga vlagatelj, predstavljena dva tipa baterij različne kapacitete, in ob upoštevanju, da se ena izmed naročnikovih zahtev nanaša tudi na kapaciteto baterije, bi vlagatelj, na katerem je dolžnosti skrbnega ravnanja pri pripravi ponudbe, ki ga (kot razumno obveščenega in povprečno skrbnega ponudnika) zavezuje tako kot vse ostale ponudnike, moral v ponudbi opredeliti, kateri tip baterije ponuja, s čimer bi bila naročniku omogočena preveritev, ali je ponujeni predmet skladen z zahtevami v zvezi s kapaciteto baterije. Vlagatelj bi lahko tip akumulatorja navedel v obrazcu »Predračun«, lahko bi predložil posebno izjavo, v kateri bi pojasnil, kateri tip akumulatorja je zajet v ponudbi, lahko bi na predloženi tehnični dokumentaciji označil ali dopisal, kateri izmed predstavljenih tipov baterije je zajet v ponudbi…. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je tehnična dokumentacija vnaprej pripravljena in da ne more posegati v originalno tehnično dokumentacijo proizvajalca, gre poudariti, da je vlagatelj predložil ponudbo skupaj s parterjem Airbus Defence and Space Oy, Finska, in da je slednji proizvajalec ponujenih ročnih radijskih terminalov. Ni pa mogoče sprejeti vlagateljevih stališč, da bi vlagateljev dopis na tehnični dokumentaciji pomenil spreminjanje originalne tehnične dokumentacije. Če bi vlagatelj označil (npr. obkrožil, podčrtal…) relevantni del tehnične dokumentacije, s tem ne bi spreminjal samih podatkov, navedenih v tehnični dokumentaciji, pač pa bi zgolj predstavil, katero izmed več v tehnični dokumentaciji predstavljenih možnosti je vključil v ponudbo.

Vlagatelj tudi ne more uspeti s sklicevanjem na naročnikovo pojasnilo, dano v fazi pojasnjevanja razpisne dokumentacije, in sicer da ponudnikom ni potrebno predložiti dokumenta/preglednice, iz katerega bo za ponujeno opremo, za vsako posamezno točko specificiranih tehničnih zahtev, razvidno, kje v priloženi tehnični dokumentaciji se nahaja potrditev, da ponujena oprema izpolnjujejo določeno zahtevo (glej naročnikov dopis z dne 24. 9. 2018). Iz izpostavljenega pojasnila izhaja zgolj, da naročnik dokumenta oz. preglednice, ki bi mu olajšala preveritev, ali ponujeni izdelek izpolnjuje zahteve, ne potrebuje, ker bo relevantne podatke sam poiskal v tehnični dokumentaciji. Ne izhaja pa iz naročnikovega pojasnila, da zadošča, da je podatek, ki izkazuje izpolnjevanje naročnikovih zahtev, naveden v ponudbi, kot to zatrjuje vlagatelj. Naročnik, v primeru če je iz tehnične dokumentacije razvidno, da je ponujeno opremo mogoče dobaviti v več različicah (tj. z različnimi baterijami), ne more ugibati o tem, katero različico ponuja ponudnik, saj bi s tem dejansko sooblikoval oz. nadomestil vlagateljevo voljo, katero različico bo ponudil. Naročnik ni upravičen nadomestiti volje ponudnika, saj predmet in ceno ponudi ponudnik, naročnik pa jo lahko v okviru predložene vsebine (in morebitne dopolnitve) zgolj pregleda in oceni (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi s prvim in z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 ter s prvim odstavkom 80. člena).

Ker torej vlagatelj v ponudbi ni opredelil, kateri tip baterije ročnih radijskih terminalov ponuja, vlagatelj s ponudbeno dokumentacijo ni izkazal, da ponujeni ročni radijski terminali izpolnjujejo naročnikovo zahtevo glede kapacitete akumulatorja. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je ugotovljeno pomanjkljivost v vlagateljevi ponudbi naročnik poskušal odpraviti, saj je z dopisom z dne 12. 3. 2019 vlagatelja pozval na potrditev, da je, glede na predloženo tehnično dokumentacijo, v ponudbo vključen akumulator Y. Na ta naročnikov poziv je vlagatelj odgovoril z dopisom z dne 18. 3. 2019, v katerem je med drugim navedel »Izrecno potrjujemo, da je glede na predloženo tehnično dokumentacijo, vključen akumulator Y«.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju, da z izpostavljenim dopisom ni spreminjal ali dopolnjeval ponudbe, saj je namreč šele na podlagi vlagateljevega dopisa mogoče ugotoviti, da je v ponudbo vključen akumulator Y (in ne akumulator X) in da so ponujeni ročni radijski terminali skladni z naročnikovo zahtevo glede kapacitete baterije, kar pomeni, da je vlagatelj naknadno določil vsebino ponujenega predmeta. Naknadno določanje vsebine ponujenega predmeta pa že po naravi stvari pomeni, da ponudnik dopolnjuje ponudbo, in sicer v tistem delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta naročila, kar je v nasprotju z drugo alinejo tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, ki ponudniku prepoveduje dopolnjevanje ali spreminjaje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da ob takšni razlagi spornega dopisa, ne bi imel nobenega ustreznega odgovora na naročnikov poziv z dne 12. 3. 2019, gre pojasniti, da naročnik v določbah ZJN-2 ni imel ustrezne podlage, da bi vlagatelja pozval na pojasnilo ali dopolnitev njegove ponudbe. Ponudnika pri dopolnjevanju oz. spreminjanju omejuje tretji odstavek 78. člena ZJN-2, te omejitve pa naročnik ne more zaobiti s pojasnjevanjem ponudbe. Dopustiti naročniku, da od ponudnika po roku za oddajo ponudb pridobi dopolnitev ponudbe oz. pojasnilo, s katerim ponudnik šele določi predmet ponudbe, kot v konkretnem primeru, bi to lahko dajalo vtis, da je naročnik vlagatelju omogočil, da naknadno, v škodo drugih ponudnikov, po poteku roka, določenega za prejem ponudb, opredeli (pojasni), kakšne ročne radijske terminale (s katerim tipom baterij) dejansko sploh ponuja, navedeno pa bi bilo tudi v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (8. člen ZJN-2). V konkretnem primeru po prejemu vlagateljevega dopisa namreč ni mogoče ustrezno preveriti, ali je vlagatelj že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, dejansko ponujal takšne ročne radijske terminale, kot izhaja iz vlagateljevega dopisa z dne 18. 3. 2019, ali ne.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je njegova ponudba v drugačnem položaju kot ponudba skupnih ponudnikov Iskratel, d.o.o., Kranj, in Teltronic, S.A.U., Španija, in ponudba ponudnika Leonardo, S.p.A., Italija, gre ugotoviti, da te temeljijo na izhodišču, da sta bila izpostavljena ponudnika upravičeno izločena, medtem ko vlagateljeva ponudba ni bila upravičeno izločena, slednjega pa vlagatelj ni uspel izkazati. Že ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija kot nepotreben zavrnila vlagateljev dokazani predlog za postavitev izvedenca, ki bo izmeril in izračunal zmnožek maksimalnih dimenzij vseh treh ponujenih radijskih terminalov in ugotovil, da radijski terminal, ki ga je ponudil vlagatelj, edini ne presega naročnikove zahteve. Poleg tega vlagatelj predlaga izvedbo dokaza, ki bi služil ugotovitvi dejstva (tj. dimenzije ponujenega predmeta, ki ga je sicer vlagatelj konkretiziral šele po poteku roka za oddajo ponudb), ki v obravnavani zadevi ni pravno relevantno, saj naročnik vlagateljeve ponudbe ni zavrnil zaradi neustreznih dimenzij.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz razloga, ker je vlagatelj z naknadno konkretizacijo tipa ponujene baterije ročnega radijskega terminala šele po poteku roka za oddajo ponudb določil konkretno vsebino ponujenega predmeta. Zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 28. 1. 2020

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije





Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana,
– Odvetniška pisarna Martelanc, Čamber Ristić in Kus, d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.