018-197/2019 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-197/2019-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata, Sama Červeka kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti za »Nakup enokanalnih infuzijskih črpalk« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj AMS Meding, d. o. o., Trnovec pri Dramljah 54 a, Dramlje (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Janez Ahlin, odvetnik v Ljubljani, zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 14. 1. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavijo tehnične specifikacije iz točk 7, 17 in 37 iz poglavja »Splošne in strokovne zahteve za predmet javnega naročila Nakup enokanalnih infuzijskih črpalk« pod podnaslovom Strokovne zahteve. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 964,83 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Vlagatelj je v zvezi z naročilom male vrednosti (objava obvestila o naročilu 16. 10. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007236/2019-W01) pred potekom roka za prejem ponudb vložil zahtevek za revizijo z dne 11. 11. 2019 in predlagal, da se »v celoti razveljavi postopek javnega naročanja«, »podredno« pa, da »se razveljavi obvestilo o naročilu in razpisno dokumentacijo«. Vlagatelj je uveljavljal tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je naročnik kršil prvi in drugi odstavek 5. člena, prvi in drugi odstavek 7. člena ter četrti odstavek 68. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) pri oblikovanju tehničnih specifikacij iz točk 7, 14, 17, 31, 34, 35, 37, 39 in 42 Strokovnih zahtev, saj so diskriminatorne in njihovo celoto lahko izpolni le izdelek Infusomat Space proizvajalca Braun.

Naročnik je s sklepom št. 845080102-150-18/3 z dne 15. 11. 2019 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 845080102-150-18/4 z dne 20. 11. 2019 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 27. 11. 2019 opredelil do naročnikovih navedb v sklepu št. 845080102-150-18/3 z dne 15. 11. 2019 in jim nasprotoval. Vlagatelj je navedel stroškovnik.

Vlagatelj ni eden izmed zagovornikov javnega interesa, ki so določeni v drugem odstavku 6. člena ZPVPJN, zato upoštevajoč drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija ni mogla upoštevati njegovih navedb, s katerimi opozarja, da naročnik onemogoča ali otežuje sodelovanje tretjim gospodarskim subjektom, ki niso vlagatelj ali bi z njim sodelovali v postopku oddaje naročila. Vlagatelj sicer za noben tretji gospodarski subjekt ni navedel, da je z njimi želel sodelovati pri oddaji tega javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj je za javno naročilo, ki ga naročnik oddaja kot naročilo male vrednosti (Oddelek I objave; 47 člen ZJN-3) blaga (točka II.1.3 objave), pred potekom roka za prejem ponudb (13. 11. 2019 do 10. ure; točka IV.2.2 objave) vložil zahtevek za revizijo in izpodbijal naročnikova ravnanja pri določitvi tehničnih specifikacij. Naročnik je s sklepom št. 845080102-150-18/3 z dne 15. 11. 2019 pojasnil, zakaj se ne strinja z vlagateljem, da je določil tehnične specifikacije v nasprotju z ZJN-3.

Javno naročilo blaga skladno s 4. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga s pridržanim lastništvom z nakupno pravico ali brez nje. Javno naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela.

Skladno z alineo b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda (ali storitve), kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. Tehnične specifikacije tako določajo zahtevane značilnosti blaga (druga poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3). Naročnik z njimi torej opiše predmet javnega naročila.

Tehnične specifikacije iz alinee b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 se skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je tehnične specifikacije določil v poglavju »Splošne in strokovne zahteve za predmet javnega naročila Nakup enokanalnih infuzijskih črpalk« (str. 7–9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), vlagatelj pa je izpodbijal nekatere izmed tehničnih specifikacij, ki so vključene v del tega poglavja s podnaslovom Strokovne zahteve:
 7: »Teža do 2 kg«,
 14: »Možnost nastavitve okluzijskega pritiska – 9 stopenj od min 250 do min 900 mmHg«,
 17: »Možne enote pri Dose Rate Calculation: nanogram (ng), mikrogram (µg), miligram (mg), gram (g), mili Internacionalne enote (mlU), Internacionalne enote (U), kilo Internacionalne enote (klU), milion Internacionalne enote (MIU), mili mol (mmol), mili equivalenti (mEq), kalorije (kcal), površina (m2)«,
 31: »Možnost nastavitve prioritete alarma – 3 stopnje (različni akustični signali za različno pomembna zdravila)«,
 34: »Pritrditev črpalke na infuzijsko stojalo, na tirnico in v organizator črpalk«,
 35: »Možnost sestavljanja do treh črpalk v eno enoto, ki se pritrdi na infuzijsko stojalo (ali tirnico postelje) z enim nosilcem ter priključi na električno napajanje z enim električnim kablom«,
 37: »Možnost brezžičnega povezovanja med črpalkami in perfuzorji«,
 39: »Možnost uporabe kot črpalka za enteralno prehrano«,
in
 42 (ob upoštevanju odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 29. 10. 2019 ob 12.08): »Možnost različnih profilov terapije: kontinuirana infuzija, PCA, TIVA, TCI, Ramp and Taper (npr. za parenteralno prehrano), Circadian (npr. za imunoglobulin), Multi Dose Mode (npr. za citostatike)«, ki bi zaradi nejasnega odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 30. 10. 2019 ob 7.27, lahko morebiti pomenil zahtevo iz tehničnih specifikacij, kot jo je naročnik sprva določil: »Možnost različnih profilov terapije: kontinuirana infuzija, PCA, TIVA, TCI, Ramp and Taper (npr. za parenteralno prehrano), Circadian (npr. za imunoglobulin), Multi Dose Mode (npr. za citostatike), SGC (program, ki se uporablja skupaj z modulom za uravnavanje Glukoze v krvi)«.

Naročnik je tehnične specifikacije torej (skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3) navedel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je v zvezi s spornimi tehničnimi specifikacijami na portalu javnih naročil zagotovil objavo dodatnih informacij kot odgovore na vprašanja, te informacije pa so postale del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3). Nekatere od teh informacij predstavljajo spremembe tehničnih specifikacij, npr. tista, ki je bila objavljena na portalu javnih naročil 29. 10. 2019 ob 12.08. To je od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 60/2017; v nadaljevanju: ZPVPJN-B), s katerim je bil spremenjen prvi odstavek 25. člena ZPVPJN, tudi dejstvo, od katerega se ugotavlja pravočasna vložitev zahtevka za revizijo skladno z drugo povedjo iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN (gl. zadevi št. 018-058/2018 in 018-064/2018), čeprav naročnik spremembe ni sporočil z obvestilom o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (prim. zadevi št. 018-064/2018 in 018-174/2019). Vlagatelj se v utemeljitev pravočasne vložitve zahtevka za revizijo sklicuje na odgovore, objavljene 30. 10. 2019 na portalu javnih naročil, vendar z njimi (v tem trenutku se Državna revizijska komisija ne opredeljuje še do odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 30. 10. 2019 ob 7.27, ki se nanaša na vprašanje št. 1, postavljeno 29. 10. 2019 ob 11.36), saj z njimi naročnik ni ne spremenil ne dopolnil navedb v objavi ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, prav tako se neutemeljeno sklicuje na odločitve št. 018-371/2011, 018-239/2011, 018-070/2012 in 018-411/2012, ki jih je Državna revizijska komisija sprejela še pred uveljavitvijo ZPVPJN-B. Neodvisno od navedenega in dejstva, ali naj se odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 30. 10. 2019 ob 7.27, ki se nanaša na vprašanje št. 1, postavljeno 29. 10. 2019 ob 11.36, šteje za spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo vložil pravočasno, saj ga je vložil v roku iz druge povedi iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN. Vlagatelj ga je namreč vložil 11. 11. 2019 po pošti priporočeno, kar je šesti delovni dan po objavi odgovora na portalu javnih naročil 29. 10. 2019 ob 12.08 [peti odstavek 1. člena ZPVPJN, deseta alinea prvega odstavka 1. člena in četrta alinea 2. odstavka Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 26/91-I s sprem.) in drugi odstavek 111. člena ter prvi in drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom ZPVPJN]. Kar bi toliko bolj pomenilo, da je vložil zahtevek za revizijo pravočasno, če bi bilo treba tudi odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 30. 10. 2019 ob 7.27, ki se nanaša na vprašanje št. 1, postavljeno 29. 10. 2019 ob 11.36, šteti za spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija v zvezi z dodatnimi informacijami dodaja, da je v četrtem odstavku 61. člena ZJN-3 določeno, da če naročnik pravočasno prejme zahtevo, mora vsem gospodarskim subjektom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente, pri čemer ta rok znaša štiri dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, če naročnik v odprtem postopku, za javna naročila na splošnem področju pa tudi v omejenem postopku, skrajša rok za oddajo ponudb iz razloga nujnosti. Pravila za določanje rokov za prejem ponudb določa 74. člen ZJN-3. Naročnik od teh temeljnih pravil v zvezi z roki lahko odstopi, če oddaja naročilo male vrednosti, saj je v tretji povedi iz tretjega odstavka 47. člena ZJN-3 določeno, da ne glede na četrti odstavek 61. člena in tretji odstavek 74. člena ZJN-3 naročniku v postopku naročila male vrednosti ni treba upoštevati roka za pošiljanje dodatnih informacij v zvezi s specifikacijami in vseh dodatnih dokumentov ter podaljšati roka za prejem ponudb. Namen dodatnih informacij je omogočiti ponudnikom seznanitev s podatki, ki so lahko pomembni za pripravo ponudbe, kar je mogoče razbrati iz pravil o podaljševanju roka za predložitev ponudb (gl. 74. člen ZJN-3). Vlagatelj je pri vsaki sporni tehnični specifikaciji navedel, da naročnik z odgovori, da »zahteva ostane nespremenjena«, »ni pojasnil, zakaj je podal takšno zahtevo oziroma kaj je funkcionalna prednost navedene zahteve«, vendar niti iz prve povedi iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3 ne izhaja, da bi naročnik moral na portalu javnih naročil pojasniti razloge za določitev tehničnih specifikacij ali njihove funkcionalne prednosti. Pridobitev teh informacij namreč ne bi bila pridobitev dodatnih informacij, potrebnih za pripravo ponudbe, temveč pridobitev informacij, s katerimi bi naročnik upravičeval vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je pri oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen in jih določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila, pri čemer mora upoštevati pravila, ki jih določa 68. člen ZJN-3. Četrti odstavek 68. člena ZJN-3 določa, da morajo tehnične specifikacije vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci. Pravila javnega naročanja torej naročnika pri določanju tehničnih specifikacij zavezujejo, da tehnične specifikacije določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enako obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3). Iz četrtega odstavka 68. člena ZJN-3 je razvidno, da tehnične specifikacije ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci le neupravičeno, kar omogoča tolmačenje, da smejo tehnične specifikacije upravičeno ovirati odpiranje javnih naročil konkurenci. Naročnik tako z določitvijo tehničnih specifikacij kljub omejevanju konkurence lahko ravna skladno z ZJN-3, če ima za to omejevanje objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, povezane s predmetom javnega naročila.

Tehnične specifikacije se lahko določijo na katerega izmed načinov, določnih v petem odstavku 68. člena ZJN-3. Pri tem je treba upoštevati, da iz petega odstavka 68. člena ZJN-3 ne izhaja, da bi imel kateri izmed načinov določanja tehničnih specifikacij prednost pred drugim, niti ne izhaja, da bi pri javnem naročanju blaga, kot je glavni predmet obravnavanega naročila male vrednosti, izključeval, da se natančneje določijo značilnosti delovanja in uporabe povpraševane individualne opreme.

Naročnik mora pri določanju tehničnih specifikacij upoštevati tudi omejitve in zahteve iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3, če bi se želel sklicevati na izdelavo ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patente, tipe ali določeno poreklo ali proizvodnjo, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Iz prve povedi iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 je razvidno, da v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, in sicer če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so skladno z drugo povedjo iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 izjemoma dovoljene, če v skladu s petim odstavkom 68. člena ZJN-3 ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Te navedbe morajo skladno s tretjo povedjo iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«. Tudi iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 za omejitev konkurence izhaja zahteva za upravičenost, ta pa se nanaša na predmet javnega naročila.

Izhajajoč iz predstavljenih pravnih podlag zato ni že samo po sebi v neskladju z ZJN-3, četudi bi se lahko potrdilo stališče, ki ga je vlagatelj uveljavljal večkrat skozi celoten zahtevek za revizijo, da bi lahko predložil ponudbo le en ponudnik ali pa da bi tehnične specifikacije iz spornih točk poglavja tehničnih specifikacij s podnaslovom Strokovne zahteve izpolnjeval le izdelek enega proizvajalca. Na podani zaključek ne more vplivati dejstvo, da je naročnik v prejšnjem, neuspešno zaključenem postopku javnega naročanja za isti predmet določil manj tehničnih specifikacij, kot jih je določil v tem postopku javnega naročanja, saj je bistveno, ali so tiste tehnične specifikacije, ki jih je naročnik določil v tem postopku oddaje naročila male vrednosti, določene skladno z ZJN-3. Pri tem Državna revizijska komisija ne more odločati o potrebah naročnika, saj je za to pristojen sam. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevo navedbo o »nerazumni spremembi funkcionalnih potreb naročnika« (zahtevek za revizijo, str. 5) zato upoštevala v smislu očitka o kršitvi načela sorazmernosti (8. člen ZJN-3), ker naj bi naročnik določil sporne tehnične specifikacije tako, da niso povezane s predmetom javnega naročila in zato presegajo mejo dopustne naročnikove diskrecije pri njihovi določitvi. Načelo sorazmernosti (8. člen ZJN-3) namreč sporoča, naj naročnik ne zahteva več, kot bi bilo treba. Torej naj bo njegovo ravnanje uravnoteženo. Zgolj dejstvo, da naj bi le oprema enega proizvajalca, ki ni vlagatelj, zadostila tej tehnični specifikaciji, pa ne pomeni, da je naročnik zahteval več, kot je treba, oziroma da ne bi ravnal uravnoteženo. Če predmet javnega naročila upravičuje tako tehnično specifikacijo, potem vlagatelj ne more uspeti. Državna revizijska komisija pa ni ugotavlja, ali je mogoče pritrditi naročnikovi navedbi (sklep št. 845080102-150-18/3 z dne 15. 11. 2019, str. 15), da »je ponudnikov/proizvajalcev«, ki lahko zadostijo tehničnim specifikacijam, »na trgu več«, saj je v zadevi bistveno, ali so tehnične specifikacije, ki za vlagatelja pomenijo omejitev možnosti sodelovanja v postopku naročila male vrednosti s predložitvijo ponudbe in zato izgubo možnosti njene izbire, določene tako, da vlagatelja oziroma predmet, ki bi ga želel ponuditi, upravičeno (torej na zakoniti podlagi) izključujejo.

Državna revizijska komisija še dodaja, da vsaka tehnična specifikacija, ki jo določi naročnik, vpliva na krog gospodarskih subjektov, ki lahko pridobijo javno naročilo, saj že po naravi stvari razlikuje med gospodarskimi subjekti, ki jo lahko (s ponujenim predmetom) izpolnijo, in gospodarskimi subjekti, ki je ne morejo. Vendar ni namen ZJN-3, da bi preprečil vsakršno razlikovanje med gospodarskimi subjekti, temveč le tisto, ki ni skladno z njim (npr. arbitrarno razlikovanje). Pravila javnega naročanja določajo, kako naj naročnik nabavi blago, ne določajo pa, kaj naj nabavi in torej ne določajo, katero blago sme nabaviti. ZJN-3 zato tudi ne določa, katere konkretne lastnosti mora imeti neko blago, ki ga naročnik nabavlja. Glede na ZJN-3 je naročnik pri ugotavljanju svojih potreb avtonomen, ZJN-3 pa določa le pravila, ki jih mora naročnik upoštevati, ko nabavlja blago. Državna revizijska komisija k navedenemu še dodaja, da vlagatelj niti ni navedel, da bi naročnik določil tehnične specifikacije tako, da bi te različno zavezovale posamezne gospodarske subjekte. Iz tehničnih specifikacij je razvidno, da sporne tehnične specifikacije na enak način in v enakem obsegu zavezujejo vse gospodarske subjekte brez razlikovanja glede na njihov sedež, pravno organizacijsko obliko oziroma katero drugo lastnost.

Točka 7: »Teža do 2 kg«:

Naročnik je s to tehnično specifikacijo omejil težo infuzijskih črpalk. Čeprav se Državna revizijska komisija lahko strinja z naročnikom (sklep št. 845080102-150-18/3 z dne 15. 11. 2019, str. 16), da sta teža in velikost (zaradi volumna oziroma prostornine) infuzijskih črpalk lahko v medsebojni povezavi (večja kot je infuzijska črpalka, večja je tudi možnost, da je tudi težja), ne more spregledati, da sta to dve različni lastnosti infuzijske črpalke in naročnik ni določil omejitev velikosti (volumna oziroma prostornine) infuzijske črpalke, zato naročnikovo utemeljevanje pomena manjše zasedenosti prostora zaradi manjše teže infuzijske črpalke ne more že utemeljiti upravičenosti zahteve za omejitev njene teže. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da naročnikovo poudarjanje pomena možnosti združevanja več infuzijskih črpalk in uporabe enega električnega kabla (sklep št. 845080102-150-18/3 z dne 15. 11. 2019, str. 16) nista argumenta, ki bi neposredno naslavljala upravičenost omejevanja teže infuzijske črpalke, saj se nanašata na druge njene lastnosti. Državna revizijska komisija je zato lahko ugotovila, da je naročnik v sklepu št. 845080102-150-18/3 z dne 15. 11. 2019 kot razlog za upravičenje omejitve teže infuzijske črpalke navedel potrebo po čim lažji črpalki zaradi narave dela, da se tudi zmanjša obremenitev, ne da bi bilo sicer jasno, na kaj se nanaša manjša obremenitev. Vlagatelj je po drugi strani navedel (zahtevek za revizijo, str. 6), da se infuzijsko črpalko pritrdi na kovinsko prevozno infuzijsko stojalo ali na krajšo kovinsko infuzijsko stojalo, pritrjeno na posteljo, čemur naročnik ni nasprotoval. Iz tega je mogoče razbrati, da sama infuzijska črpalka neposredno ne obremenjuje (po teži) pacientov v enotah intenzivne terapije III. stopnje (sklep št. 845080102-150-18/3 z dne 15. 11. 2019, str. 16), čeprav naj bi se jim apliciralo dnevno tudi do 10 zdravil hkrati. Državna revizijska komisija tako ni mogla ugotoviti, da bi manjša teža infuzijske črpalke manj obremenjevala paciente, zato je sklepala, da naročnik želi izpostaviti manjšo obremenitev zdravstvenega osebja pri rokovanju s temi črpalkami. Vendar naročnik v to smer ni navedel nobenega oprijemljivega argumenta in niti ni zanikal vlagateljeve navedbe (zahtevek za revizijo, str. 6), da že sedaj uporablja infuzijske črpalke s težo do treh kilogramov, polega tega naročnik ni navedel, da bi se zaradi uporabe obstoječih infuzijskih črpalk, težjih od dveh kilogramov, pokazale težave v rokovanju ali da bi obstajala kakšna korelacija med težo in obremenitvijo zdravstvenega osebja. Čeprav Državna revizijska komisija ne zanika pomena, da je teža črpalke lahko pomembna lastnost, ki naj jo ima infuzijska črpalka, naročnik ni uspel navesti razlogov, ki bi uspeli utemeljiti sorazmernost tehnične specifikacije za omejitev teže na največ dva kilograma. Državna revizijska komisija je zato zaključila, da je treba razveljaviti točko 7 iz poglavja »Splošne in strokovne zahteve za predmet javnega naročila Nakup enokanalnih infuzijskih črpalk« pod podnaslovom Strokovne zahteve.

Točka 14: »Možnost nastavitve okluzijskega pritiska – 9 stopenj od min 250 do min 900 mmHg«:

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je sporna tehnična specifikacija zapisana tako, da zahteva nastavitve okluzijskega pritiska po stopnjah med minimalno 250 in 900 mmHg, ne da bi (neposredno) omejevala možnosti ponudbe infuzijske črpalke, ki bi omogočala nastavitev okluzijskega pritiska tudi pod 250 mmHg. Vlagatelj se sicer sklicuje na odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 30. 10. 2019 2019 ob 7.27, da zahteva ostane nespremenjena, vendar ta odgovor, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, v resnici ne odgovarja na vprašanje, ali je mogoče ponuditi infuzijsko črpalko, ki bi omogočala nastavitve okluzijskega pritiska med 1 mmHg in 1.000 mmHg. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da sporna tehnična specifikacija ni zapisana tako, da preprečuje ali onemogoča ponudbo infuzijske črpalke, ki ima drugačen razpon meritev okluzijskega pritiska, mora pa zagotavljati devet stopenj v razponu od minimalno 250 mmHg do minimalno 900 mmHg. Tako se izkaže, da ni bistveno, ali je naročnik v sklepu št. 845080102-150-18/3 z dne 15. 11. 2019 sploh navedel kakšne razloge za nastavitve okluzijskega pritiska v devetih stopnjah v razponu od minimalno 250 mmHg do minimalno 900 mmHg (prim. vlogo z dne 27. 11. 2019, str. 4). Državna revizijska komisija je zato zaključila, da je treba zahtevek za revizijo zavrniti v delu, v katerem vlagatelj predlaga razveljavitev točke 14 iz poglavja »Splošne in strokovne zahteve za predmet javnega naročila Nakup enokanalnih infuzijskih črpalk« pod podnaslovom Strokovne zahteve.

Točka 17: »Možne enote pri Dose Rate Calculation: nanogram (ng), mikrogram (µg), miligram (mg), gram (g), mili Internacionalne enote (mlU), Internacionalne enote (U), kilo Internacionalne enote (klU), milion Internacionalne enote (MIU), mili mol (mmol), mili equivalenti (mEq), kalorije (kcal), površina (m2)«:

Vlagatelj se sklicuje na vprašanje, zastavljeno na portalu javnih naročil, v katerem so bile uporabljene merske enote ml/h, g/h, g/min, g/kg/h, g/kg/min, mg/h, mg/min, mg/kg/min, mg/kg/h, IU/h, IU/min, IU/kg/h, IU/kg/min, mmol/h. Iz primerjave merskih enot iz vprašanja in točke 17 je razvidno, da se medsebojno ne prekrivajo, iz česar je mogoče razbrati, da infuzijska črpalka, ki bi jo ponudil vlagatelj, ne omogoča uporabe z vsemi merskimi enotami, ki jih je zahteval naročnik. Naročnikova zahteva je v razmerju do vlagatelja in predmeta, ki bi ga želel ponuditi omejujoča, ker mu preprečuje, da bi sodeloval s predložitvijo ponudbe, ki bi imela možnost izbire. Naročniku ni mogoče preprečiti, da zaradi narave dela uporablja pri apliciranju zdravil različne merske enote (sklep št. 845080102-150-18/3 z dne 15. 11. 2019, str. 16), vendar je ta naročnik argument pavšalen, saj ni konkretiziral nobenega »pomembnega zdravila« in merske enote, ki je potrebna za aplikacijo, niti ni razvidno, kako bi bile tehnične specifikacije zaradi vseh zahtevanih merskih enot določeno skladno z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3). Državna revizijska komisija je zato zaključila, da je treba razveljaviti točko 17 iz poglavja »Splošne in strokovne zahteve za predmet javnega naročila Nakup enokanalnih infuzijskih črpalk« pod podnaslovom Strokovne zahteve.

Točka 31: »Možnost nastavitve prioritete alarma – 3 stopnje (različni akustični signali za različno pomembna zdravila)«:

Čeprav Državna revizijska komisija sprejema vlagateljev argument (zahtevek za revizijo, str. 8), da proizvajalci pri alarmih uporabljajo kombinacijo svetlobni alarm (lučka), piskanje (zvok) in tekstovno sporočilo na ekranu, v nasprotju z vlagateljevim neodobravanjem (vloga z dne 27. 11. 2019, str. 4–5) sprejema naročnikovo pojasnilo iz sklepa št. 845080102-150-18/3 z dne 15. 11. 2019 (str. 17), da je »nastavitev prioritet več kot dobrodošla in potrebna funkcionalnost«, ker zaposlenim lahko olajša delo, saj ti lahko »izbirajo alarm glede na pomembnost posameznega zdravila«. Državna revizijska komisija je zato zaključila, da je treba zahtevek za revizijo zavrniti v delu, v katerem vlagatelj predlaga razveljavitev točke 31 iz poglavja »Splošne in strokovne zahteve za predmet javnega naročila Nakup enokanalnih infuzijskih črpalk« pod podnaslovom Strokovne zahteve.

Točka 34: »Pritrditev črpalke na infuzijsko stojalo, na tirnico in v organizator črpalk«:

Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 8) zgolj, da naročnik »v praksi pritrjuje infuzijske črpalke na kovinska infuzijska stojala in tako ostale zahteve načina pritrjevanja niso nujne«. Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljeve navedbe lahko ugotovi zgolj to, da sporna tehnična specifikacija omejuje možnost predložitve ponudbe, vendar ne tudi, da to omejuje neupravičeno. Vlagatelj se tudi ne more naslanjati zgolj na obstoječo prakso pri naročniku, saj s tem ne more že utemeljiti nezakonitosti sporne tehnične specifikacije. Ker vlagatelj ni navedel nobenega razloga, ki bi kazal na določitev sporne tehnične specifikacije v nasprotju z ZJN-3, je treba zahtevek za revizijo zavrniti v delu, v katerem vlagatelj predlaga razveljavitev točke 34 iz poglavja »Splošne in strokovne zahteve za predmet javnega naročila Nakup enokanalnih infuzijskih črpalk« pod podnaslovom Strokovne zahteve.

Točka 35: »Možnost sestavljanja do treh črpalk v eno enoto, ki se pritrdi na infuzijsko stojalo (ali tirnico postelje) z enim nosilcem ter priključi na električno napajanje z enim električnim kablom«:

Državna revizijska komisija v nasprotju z vlagateljevim neodobravanjem (vloga z dne 27. 11. 2019, str. 5) sprejema naročnikovo utemeljevanje sporne tehnične specifikacije, ko opozarja na sklep št. 845080102-150-18/3 z dne 15. 11. 2019 v delu, ki se nanaša na obrazložitev v zvezi s točko 34 (str. 17) in dejstvo, da si s tako rešitvijo lahko zagotovi boljše pogoje dela, saj mora pri tem upoštevati, da se v prostorih nahajajo še drugi aparati, da je ta način mogoč za ublažitev prostorske stiske in olajša transport pacientov. Vlagatelj je po drugi strani zgolj pojasnil (zahtevek za revizijo, str. 9), kako so mogoče rešitve pri različnih proizvajalcih, vendar to samo kaže na to, da je sporna tehnična specifikacija omejujoča za določene rešitve, vendar ne tudi neupravičeno omejujoča. Državna revizijska komisija je zato zavrnila zahtevek za revizijo v delu, v katerem vlagatelj predlaga razveljavitev točke 35 iz poglavja »Splošne in strokovne zahteve za predmet javnega naročila Nakup enokanalnih infuzijskih črpalk« pod podnaslovom Strokovne zahteve.

Točka 37: »Možnost brezžičnega povezovanja med črpalkami in perfuzorji«:

Vlagatelj je najprej opozoril (zahtevek za revizijo, str. 9), da perfuzorji niso predmet naročila male vrednosti, naročnik pa ima sicer v uporabi perfuzorje treh različnih proizvajalcev. Tem vlagateljevim navedbam naročnik v sklepu št. 845080102-150-18/3 z dne 15. 11. 2019 ni nasprotoval. Tudi Državna revizijska komisija po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogla ugotoviti, da bi bili perfuzorji predmet naročila male vrednosti, iz tehničnih specifikacij pa tudi ni razvidno, da bi naročnik zahteval povezavo z obstoječimi perfuzorji in katerimi. Državna revizijska komisija tako že na podlagi navedenega ugotavlja, da sporna tehnična specifikacija ni povezana s predmetom naročila male vrednosti, zato je kot taka nesorazmerna in neupravičeno omejuje konkurenco (kršitev načela iz 8. člena ZJN-3 pri določanju tehničnih specifikacij; četrti odstavek 68. člena ZJN-3), zato je zaključila, da je treba razveljaviti točko 37 iz poglavja »Splošne in strokovne zahteve za predmet javnega naročila Nakup enokanalnih infuzijskih črpalk« pod podnaslovom Strokovne zahteve.

Točka 39: »Možnost uporabe kot črpalka za enteralno prehrano«:

Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 10), da se za enteralno prehrano uporabljajo posebne namenske črpalke in da je v nasprotju z dobro prakso, da bi se infuzijske črpalke uporabljale tudi za enteralno prehrano. Državna revizijska komisija ugotavlja, da sklicevanje na dobro prakso še ni zadosten razlog, da bi se ugotovilo, da je sporna tehnična specifikacija določena v nasprotju z ZJN-3, poleg tega pa bi bilo vlagateljevo navedbo v zvezi s tem treba razumeti tudi kot uveljavljanje varstva javnega interesa, ker naj bi taka tehnična specifikacija lahko pomenila nevarnost pri zdravljenju bolnikov. Vendar se vlagatelj ni upravičen sklicevati na varstvo javnega interesa, saj ni eden izmed zagovornikov javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da zgolj dejstvo, da se za enteralno prehrano uporabljajo namenske črpalke, še ne omogoča utemeljitve nezakonitosti sporne tehnične specifikacije. Vlagatelj s tem sicer odpira vprašanje sorazmernosti, ker naj ena izmed tehničnih specifikacij ne bi bila povezana s predmetom naročila male vrednosti, čemur pa Državna revizijska komisija ne glede na vlagateljevo neodobravanje (vloga z dne 27. 11. 2019, str. 3 in 5) ni sledila in je sprejela že naročnikovo pojasnilo s str. 16 sklepa št. 845080102-150-18/3 z dne 15. 11. 2019 (neodvisno od domnevno problematičnih stališč s str. 17 sklepa št. 845080102-150-18/3 z dne 15. 11. 2019; gl. vlogo z dne 27. 11. 2019, str. 5), da lahko izboljša način dela z nabavo multifunkcijskih naprav (po analogiji prim. zadevo št. 018-097/2019) in mu ni treba posebej še nabavljati črpalke za enteralno prehrano, kar je lahko dobrodošlo v tem času, ko je naročnik v postopku sanacije. Državna revizijska komisija je zato zavrnila zahtevek za revizijo v delu, v katerem vlagatelj predlaga razveljavitev točke 39 iz poglavja »Splošne in strokovne zahteve za predmet javnega naročila Nakup enokanalnih infuzijskih črpalk« pod podnaslovom Strokovne zahteve.

Točka 42 (ob upoštevanju odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 29. 10. 2019 ob 12.08): »Možnost različnih profilov terapije: kontinuirana infuzija, PCA, TIVA, TCI, Ramp and Taper (npr. za parenteralno prehrano), Circadian (npr. za imunoglobulin), Multi Dose Mode (npr. za citostatike)«, ki bi zaradi nejasnega odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 30. 10. 2019 ob 7.27, lahko morebiti pomenil zahtevo iz tehničnih specifikacij, kot jo je naročnik sprva določil: »Možnost različnih profilov terapije: kontinuirana infuzija, PCA, TIVA, TCI, Ramp and Taper (npr. za parenteralno prehrano), Circadian (npr. za imunoglobulin), Multi Dose Mode (npr. za citostatike), SGC (program, ki se uporablja skupaj z modulom za uravnavanje Glukoze v krvi)«:

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik na vprašanje za črtanje zahteve za modul SGC (3. vprašanje, postavljeno 28. 10. 2019 ob 14.42) odgovoril (odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 29. 10. 2019 ob 12.08) tako, da je to tehnično specifikacijo črtal (torej razveljavil), na vprašanje (vprašanje št. 1, postavljeno 29. 10. 2019 ob 11.36), ki se je ravno tako nanašalo na črtanje, med drugim, modula SGC, pa je odgovoril (odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 30. 10. 2019 ob 7.27), da zahteva ostane nespremenjena, kar bi lahko kazalo, da morajo ponudniki znova ponuditi infuzijsko črpalko, ki omogoča tudi modul SGC. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da je naročnik posredno razveljavil spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot je izhajala iz odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 29. 10. 2019 ob 12.08. Državna revizijska komisija je zato obravnavala vlagateljev očitek v zvezi s točko 42 tako, da vlagatelj izpodbija to tehnično specifikacijo v obsegu, kot jo je naročnik sprva določil.

Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 10), da večina proizvajalcev infuzijskih črpalk omogoča kontinuirano točenje infuzije in način bolus za občasno hitro dovajanje večje količine v kratkem času, kar zadošča vsem uporabnikom, zato so zahteve po posebnih načinih delovanja od kateregakoli proizvajalca le omejevanje konkurence. Državna revizijska komisija najprej opozarja, da če bi bilo treba te vlagateljeve navedbe razumeti v smislu ugovora pri oblikovanju naročnikovih potreb, vlagatelj z njimi ne more uspeti, saj je naročnik samostojen pri njihovem oblikovanju. Vendar če bi bilo te vlagateljeve navedbe razumeti v smislu opozarjanja na kršitev načela sorazmernosti pri oblikovanju tehničnih specifikacij, kar lahko vpliva na omejevanje konkurence (8. člen ZJN-3 v zvezi s četrtim odstavkom 68. člena ZJN-3 in 5. členom ZJN-3), so te navedbe le splošne in ne omogočajo ugotovitve zatrjevane kršitve. Posamezni zahtevani moduli/profili sicer pomenijo omejevanje konkurence, ker ne omogočajo sodelovanja s ponudbo tistih infuzijskih črpalk, ki nimajo takih modulov/profilov, vendar to še ne omogoča zaključka, da je zaradi tega konkurenca omejena neupravičeno. Četudi naj bi »lahko tudi infuzijske črpalke z drugačnimi profili zagotovi[le] izpolnjevanje funkcionalnih potreb naročnika« (zahtevek za revizijo, str. 10), vlagatelj očitka ni z ničimer konkretiziral in zato tudi ni odločilno (prim. vlogo z dne 27. 11. 2019, str. 5), ali je naročnik v sklepu št. 845080102-150-18/3 z dne 15. 11. 2019 navedel zadostne razloge, da bi upravičil postavljeno tehnično specifikacijo. Treba je namreč upoštevati, da je vlagatelj tisti, ki mora v zahtevku za revizijo najprej navesti in dokazati tako dejansko stanje, da bi moral naročnik upravičiti razloge, ki izključujejo rešitev, kot bi jo ponudil vlagatelj (npr. zadevi št. 018-207/2017 in 018-097/2019). Državna revizijska komisija je zato zavrnila zahtevek za revizijo v delu, v katerem vlagatelj predlaga razveljavitev točke 42 iz poglavja »Splošne in strokovne zahteve za predmet javnega naročila Nakup enokanalnih infuzijskih črpalk« pod podnaslovom Strokovne zahteve.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija ugotovila kršitev pri oblikovanju tehničnih specifikacij (četrti odstavek 68. člena ZJN-3 v zvezi z 8. členom ZJN-3), zato je na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila v zvezi s točkami 7, 17 in 37 iz poglavja »Splošne in strokovne zahteve za predmet javnega naročila Nakup enokanalnih infuzijskih črpalk« pod podnaslovom Strokovne zahteve in te tehnične specifikacije razveljavila, v preostalem delu pa je zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Zaradi razveljavitve nekaterih tehničnih specifikacij naročnik ni upravičen nadaljevati postopka naročila male vrednosti z oddajo naročila male vrednosti, temveč mora ustrezno uskladiti tehnične specifikacije in omogočiti gospodarskim subjektom, da sodelujejo v postopku naročila male vrednosti z upoštevanjem drugačnih tehničnih specifikacij. Naročnik mora zato zagotoviti ustrezno obveščanje gospodarskih subjektov prek portala javnih naročil. Pri tem naj naročnik zaradi načina odgovarjanja na portalu javnih naročil zagotovi tudi jasno tehnično specifikacijo v zvezi s sedanjo točko 42, če jo bo še nadalje zahteval.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 2.000 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 720 eurov (1.200 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 878,40 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 13,20 eurov (22 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 16,10 eurov. Skupni znesek potrebnih stroškov znaša 2.894,50 eurov. Ker je vlagatelj uspel doseči razveljavitev treh tehničnih specifikacij od devetih, je štela, da je vlagatelj uspel tretjinsko, zato mu v tem obsegu priznava povrnitev stroškov. Tretjina potrebnih stroškov tako znaša 964,83 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 964,83 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 27. 11. 2019, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 964,83 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 14. 1. 2020

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije














Vročiti:
 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
 odvetnik Janez Ahlin, Kolodvorska ulica 7, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.