Na vsebino
EN

018-188/2019 Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo električne energije d.d.

Številka: 018-188/2019-5
Datum sprejema: 10. 12. 2019

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava elektro opreme« - sklop 3 (SN - RMU stikalni bloki 24 kV - SF6 ali suhi trak), na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Elektronabava d.o.o., Cesta 24. junija 3, Ljubljana - Črnuče, ki jo zastopa odvetnica Miriam Ravnikar Šurk, Kotnikova ulica 28, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo električne energije d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 12. 2019

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila (Dobava elektro opreme - 3. sklop) št. JN19-007, del. št. EAD-2157932, z dne 2. 10. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 23.500,58 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 3. 7. 2019 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN004673/2019-E01.

Naročnik je z Odločitvijo v postopku oddaje javnega naročila št. JN19-007, del. št. EAD-2157932, z dne 2. 10. 2019, ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Eltima trgovina, zastopanje in posredovanje d.o.o., Pod brezami 3, Komenda (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba, ki se je uvrstila na prvo mesto, izločena iz razloga, ker ni izpolnil zahteve iz 5. točke Tehničnih specifikacij oziroma zato, ker se kanister varovalk odpira z ročico, kar pomeni, da je za zamenjavo varovalk potrebno orodje. Izbrana je bila dopustna ponudba drugouvrščenega ponudnika.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 15. 10. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da iz 5. točke Tehničnih specifikacij (in iz odgovora, ki ga je naročnik podal tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije) izhaja, da mora biti zamenjava varovalk omogočena brez uporabe dodatnega orodja oziroma da se navedena prepoved nanaša na običajna orodja elektromonterja. Naročnik ga je v zvezi s tem pozval k pojasnilu, saj naj bi bila (skladno z dokumentom proizvajalca) pri menjavi varovalk potrebna uporaba orodja. Navaja, da je s težavo našel ta dokument, pri čemer je ugotovil, da gre za katalog tovarne ABB Kitajska, 2019, ki v obravnavanem primeru ni relevanten. Relevanten je katalog proizvajalca ABB Norveška, 2016, poleg tega je 25. 9. 2019 podal zahtevano pojasnilo, ki mu je priložil tudi izjavo podjetja ABB Inženiring (dokument z dne 24. 9. 2019), iz katere je razvidno, da se za zamenjavo varovalk v ponujeni izvedbi ne predvideva uporaba dodatnega orodja. Vlagatelj še zatrjuje, da dokument, na katerega se sklicuje naročnik v pozivu na pojasnilo, nikjer ne določa, da je potrebno za menjavo varovalk pri ponujeni izvedbi stikalnega bloka uporabiti orodje, vsekakor pa ni potrebno uporabiti dodatnega orodja. Ročica, ki je prikazana na sliki, je namreč standardni del (in nikakor dodatno orodje) stikalnega bloka, kar jasno izhaja iz Navodil za montažo in uporabo, in sicer iz podtočke 3.1 - Kontrola ob dobavi, točka 3 - Transport in rokovanje (7. stran), kjer proizvajalec navaja, da je potrebno po odstranitvi embalaže preveriti, ali je dobavljen tudi en kos ročice za manipulacijo, ki je običajno pritrjen na desni strani. Da je ročica standardni del stikalnega bloka, pa je razvidno tudi iz podtočke 15.5 - Namestitev in zamenjava varovalk (29. stran). Vlagatelj zatrjuje, da iz nobenega dokumenta, ki jih je predložil v ponudbi ali na naročnikov poziv, ne izhaja, da bi bila za zamenjavo varovalk pri ponujeni izvedbi stikalnega bloka potrebna uporaba dodatnega orodja, v tem smislu pa tudi ni mogoče razlagati slik iz navodil. Ročica za manipulacijo je standardni del stikalnega bloka, slika na katero se sklicuje naročnik, pa se nanaša na funkcijo vklopa ozemljilnika. Naročnik nikjer ni zapisal, na kakšen način naj bo omogočena zamenjava varovalk, poleg tega je napačno ugotovil, da je zamenjava varovalk pri ponujeni izvedbi stikalnega bloka možna samo z dodatnim orodjem. Naročnik je prav tako prezrl izjavo proizvajalca, iz katere je razvidno, da za zamenjavo varovalk ni potrebna uporaba dodatnega orodja. Naročnik tudi ni navedel, na kakšen način je možna zamenjava varovalk pri ponujenem stikalnem bloku izbranega ponudnika, vpogled v ta del ponudbe pa mu ni bil omogočen. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba ustrezna v najmanj takšni meri kot ponudba izbranega ponudnika. Ker je bila njegova ponudba najugodnejša, zatrjuje vlagatelj, bi moral biti v 3. sklopu izbran kot najugodnejši ponudnik.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 24. 10. 2019, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zatrjuje, da se naročnikovo pojasnilo ne nanaša le na običajna orodja, saj je bil naročnik popolnoma jasen, in sicer, da mora elektromonter varovalko zamenjati brez kakršnegakoli orodja. Iz izpodbijane odločitve in iz navodil za menjavo varovalk pa je jasno razvidno, da se manipulacijska ročica stikalnega bloka uporablja tudi kot orodje za odpiranje in zapiranje kanistra z varovalkami, torej varovalk brez uporabe orodja ni možno zamenjati. Izbrani ponudnik še navaja, da je navodila, vezana na menjavo varovalk za stikalne bloke, ki jih je ponudil vlagatelj, na spletu našel takoj. Vlagatelj namenoma zavaja in se od vsebinskega bistva nedopustnosti ponudbe distancira z navedbo, da je naročnik upošteval napačne stikalne bloke oziroma stikalne bloke ki so namenjeni kitajskemu tržišču. Izbrani ponudnik se strinja z vlagateljem, da je manipulacijska ročica namenjena funkciji vklopa ozemljilnika, vendar pri tem opozarja, da v vlagateljevi ponudbi manipulacijska ročica predstavlja tudi orodje pri postopku menjave varovalk. Tega naročnik ne dopušča, saj je bilo potrebno ponuditi stikalni blok, pri katerem se menjava varovalk izvede v celoti ročno brez uporabe kakršnegakoli orodja. Poleg tega je naročnik dopustil tudi stikalni blok brez varovalk, v tem primeru pa so morali ponudniki ponuditi zaščitni rele, ki se ga lahko programira z mikro stikali v kombinaciji z odklopnikom. Izbrani ponudnik še opozarja, da stikalni bloki, ki jih je ponudil sam, vsebujejo varovalke, ki pa se jih v celoti zamenja ročno brez kakršnegakoli orodja na sledeč način: ročno odpiranje pokrova predelka z varovalkami, ročna fizična odstranitev nedelujočih varovalk, ročna fizična vstavitev novih varovalk in ročno zapiranje pokrova predelka z varovalkami. Manipulativna ročica se uporabi izključno za vklop ozemljilnika. Izbrani ponudnik napotuje na spletno povezavo, kjer je prikazan postopek zamenjave varovalk.

Naročnik je z dokumentom št. JN19-007 2181487, z dne 5. 11. 2019, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je v Tehničnih specifikacijah zahteval, da mora biti zamenjava varovalk omogočena brez uporabe dodatnega orodja. Po prejemu vprašanja enega izmed potencialnih ponudnikov je ponovno poudaril, da mora elektromonter varovalko zamenjati brez uporabe kakršnegakoli orodja, kar pomeni povsem ročno. Naročnik navaja, da je pri določanju tehničnih zahtev upošteval lastne potrebe, ki so objektivno utemeljene, poleg tega je zagotovil tudi enakopravno obravnavo ponudnikov, saj je določil, da ponudniki lahko stikalne bloke ponudijo bodisi z vgrajenimi varovalkami bodisi brez njih. Za oba primera je določil tehnične zahteve. Stikalni bloki brez vgrajenih varovalk morajo imeti vgrajen zaščitni rele, ki se ga programira z mikro stikali v kombinaciji z odklopnikom. Stikalni bloki z vgrajenimi varovalkami pa morajo imeti varovalke nameščene horizontalno, vsaka mora biti v svoji komori na vodilih. Poleg tega mora biti njihova menjava omogočena brez uporabe dodatnega orodja. Zahteve so jasne in razumljive, kar je potrdil tudi izbrani ponudnik. Naročnik še opozarja, da zoper tehnične zahteve ni prejel zahtevka za revizijo, kar pomeni, da so postale pravnomočne oziroma da so ponudniki sprejeli postavljene pogoje, med drugim torej tudi zahtevo, da se morajo varovalke zamenjati brez uporabe kakršnegakoli (osnovnega, dodatnega itd.) orodja. Naročnik še navaja, da je na spletni strani proizvajalca RMU blokov pridobil dokument »Product Manual«, iz katerega na 20. strani izhaja, da je pri menjavi varovalk potrebna uporaba orodja. Vlagatelj je k Pojasnilu ponudbe (dokument z dne 25. 9. 2019) priložil Izjavo ABB Slovenija d.o.o., Navodilo za montažo in uporabo v slovenskem jeziku ter originalna navodila Installation and operating instructions iz tovarne ABB, kjer proizvajajo ponujene SN bloke. Enako kot iz dokumenta »Product Manual« tudi iz priloženih Navodil za montažo in uporabo izhaja, da je potrebno pri menjavi varovalk uporabiti dodatno orodje. Na 30. strani navodil je namreč (pod sliko 5) navedeno, da je za odprtje kanistra varovalk potrebna uporaba ročice (»z obračanjem ročice v nasprotni smeri urinega kazalca odprite kanister varovalk«). Temu koraku sledi izvlek varovalke, ki je trdno pritrjena na pokrov varovalk (slika 6, stran 30). Nadalje je pod sliko 8 zapisano, da je potrebno »za zaprtje in zatesnitev varovalnega ohišja obrniti ročico za manipulacijo v smeri urinega kazalca«. Iz Navodil za montažo in uporabo torej jasno izhaja, da je za namestitev in zamenjavo varovalk potrebna ročica za manipulacijo kot dodatno orodje, brez katerega menjava varovalk ni možna, saj brez nje ni mogoče odpreti kanistra z varovalkami. Čeprav je ročica opredeljena kot sestavni del stikalnega bloka, torej kot oprema, pa zgolj drugačno poimenovanje ne more biti razlog za vlagateljevo sprenevedanje o tem, da za menjavo varovalk ne potrebuje nobenega orodja. Zgolj različna poimenovanja (orodje, oprema ali standardni del) torej ne morejo biti razlog, ki bi opravičeval odstopanje od jasnih zahtev, in sicer, da zamenjava varovalke ne dopušča uporabe orodja. Naročnik priznava, da v razpisni dokumentaciji ni zapisal, kako mora postopek zamenjave varovalke potekati od koraka do koraka, a je prepričan, da ponudniki vedo, kako poteka zamenjava varovalk pri ponujenih stikalnih blokih. Da so bile zahteve jasne dokazuje tudi ponudba izbranega ponudnika, ki je ustrezna in dopustna. Navaja še, da z izločitvijo vlagateljeve ponudbe ni kršil načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj je pri tem upošteval tako vlagateljevo tehnično dokumentacijo, kot tudi izjavo, ki je priložena k njegovim pojasnilom.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 14. 11. 2019, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Ugotavlja, da je naročnik v odločitvi navedel kar nekaj novot, z njo pa je posegel tudi v lastno razpisno dokumentacijo. Vlagatelj opozarja na navodilo iz 5. točke, kjer je med drugim zahtevano, da mora biti zamenjava varovalk omogočena brez uporabe dodatnega orodja. Naročnik pa je z odločitvijo, s katero je odločil o zahtevku za revizijo, zahtevo, ki se nanaša na prepoved uporabe orodja pri zamenjavi varovalk, spremenil v prepoved uporabe orodja pri odpiranju kanistra varovalk. Poleg tega je naročnik šele v odločitvi o zahtevku za revizijo ugotovil, da se ročica za manipulacijo pri stikalnih blokih izbranega ponudnika uporablja za vklop in izklop ozemljilnika, enako kot pri stikalnih blokih vlagatelja. Da je postopek zamenjave pri obeh ponudnikih enak, je razvidno tudi iz naročnikovih navedb, kjer je zapisal, da se z ročico odpre kanister varovalk in tako pride do varovalke, ki se jo nato zamenja ročno, enako kot izbrani ponudnik. Naročnik je tudi priznal, da v razpisni dokumentaciji ni zapisal, kako mora potekati postopek zamenjave varovalke od koraka do koraka. Poleg tega, še opozarja vlagatelj, je bilo v zvezi z zamenjavo varovalk postavljeno tudi vprašanje, na katerega je naročnik odgovoril, da mora elektromonter zamenjati varovalko brez kakršnegakoli orodja in da zato zahteve ne bo spreminjal. Vlagatelj še navaja, da je že v zahtevku za revizijo opozoril (čemur je pritrdil tudi naročnik), da v razpisni dokumentaciji ni zapisano, na kakšen naj bo omogočena zamenjava varovalk, naročnik pa je dolžan svoje zahteve in tehnične specifikacije pripraviti tako, da bodo prejete ponudbe temeljile na enakih strokovnih izhodiščih.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagatelj očita naročniku, da je njegovo ponudbo nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati ob upoštevanju 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Predmet obravnavanega javnega naročila je dobava elektro opreme. Naročnik je predmetno javno naročilo razdelil na pet sklopov, v spornem 3. sklopu (SN - RMU stikalni bloki 24 kV - SF6 ali suhi zrak) je razpisal osem različnih vrst stikalnih blokov. Naročnik je tehnične zahteve navedel v V. poglavju razpisne dokumentacije (Tehnična specifikacija). Za vsakega izmed osmih razpisanih stikalnih blokov je ločeno postavil tehnične zahteve, vsi ali zgolj nekateri stikalni bloki pa so morali izpolnjevati še tehnične zahteve, ki jih je navedel v Dodatnih zahtevah za SN stikalne bloke.

V 5. točki Dodatnih zahtev za SN stikalne bloke je za vse razpisane stikalne bloke postavil naslednje zahteve:

»Če ima SN stikalni blok vgrajene varovalke, morajo biti nameščene horizontalno, vsaka v svoji komori na vodilih. Zamenjava varovalk mora biti omogočena brez uporabe dodatnega orodja. Varovalke morajo biti popolnoma ločene od kotla stikalnega bloka (v primeru eksplozije varovalk mora ostati stikalni blok nepoškodovan). V primeru, da SN stikalni blok ne vsebuje varovalk, se mora ponuditi zaščitni rele, ki se ga lahko programira z mikro stikali v kombinaciji z odklopnikom.«

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije je bilo v zvezi s citirano točko iz razpisne dokumentacije postavljeno naslednje vprašanje (vprašanje in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 4. 9. 2019):

»Sklop 3: SN bloki: Dodatne zahteve:
Navedli ste, da mora biti zamenjava varovalk pri SN bloku omogočena brez uporabe dodatnega orodja. Naročnika prosimo, da dopusti uporabo osnovnega ročnega orodja vsakega elektromonterja, kot je izvijač pri menjavi varovalk.«

Naročnik je podal naslednji odgovor:

»Varovalko mora elektromonter zamenjati brez kakršnegakoli orodja, zato naročnik zahteve ne bo spreminjal.«

Iz zgoraj citiranih zahtev in naročnikovega odgovora (ki je skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 postal del razpisne dokumentacije) je razvidno, da je naročnik dovolil ponudnikom, da ponudijo bodisi stikalni blok brez varovalk bodisi stikalni blok z varovalkami. V primeru ponudbe stikalnega bloka brez varovalk so morali ponudniki ponuditi zaščitni rele, ki se ga programira z mikro stikali v kombinaciji z odklopnikom, če pa so ponudniki ponudili stikalni blok z varovalkami, so morale biti varovalke nameščene horizontalno, vsaka v svoji komori na vodilih. V tej različici je morala biti zamenjava varovalk, ob upoštevanju zgoraj citirane zahteve ter postavljenega vprašanja in naročnikovega odgovora nanj, omogočena brez uporabe kakršnegakoli dodatnega orodja.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je ponudil stikalne bloke z varovalkami. Med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da so varovalke v ponujenih stikalnih blokih nameščene horizontalno, vsaka v svoji komori na vodilih. Med strankama prav tako ni spora o tem, da predstavlja ročica za manipulacijo del opreme stikalnega bloka, ki ga je ponudil vlagatelj. Ravno tako sta si vlagatelj in naročnik edina v tem, da predstavlja ročica za manipulacijo tudi del opreme stikalnega bloka, ki ga je ponudil izbrani ponudnik. Vlagatelj, naročnik in izbrani ponudnik se strinjajo tudi v tem, da sta manipulacijski ročici v obeh ponudbah namenjeni za vklop ozemljilnika, v vlagateljevi ponudbi pa je namenjena tudi odpiranju in zapiranju kanistra z varovalkami (varovalnega ohišja). Med vlagateljem in naročnikom pa je spor v tem, ali sodi ročica med dodatno orodje. Prav tako se ne strinjata tudi v tem, ali dejstvo, da je potrebno z manipulacijsko ročico odpreti in zapreti kanister z varovalkami (ki se nato, kar med naročnikom in vlagateljem ni sporno, zamenjajo ročno), pomeni, da je vlagatelj ravnal v nasprotju z izrecnim navodilom naročnika, ki pri zamenjavi varovalk prepoveduje uporabo kakršnegakoli dodatnega orodja.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, da je tako iz kataloga »Product Manual«, kakor tudi iz Navodil za montažo uporabo, ki jih je vlagatelj predložil tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, razvidno, da je potrebno za odprtje in zaprtje kanistra varovalk (varovalnega ohišja) uporabiti manipulacijsko ročico (iz navodil k sliki 5 na 30. strani predloženih Navodil za montažo uporabo izhaja, da se kanister varovalk odpre z obračanjem ročice v nasprotni smeri urinega kazalca, iz navodil k sliki 8 pa je razvidno, da je potrebno za zaprtje in zatesnitev varovalnega ohišja manipulacijsko ročico obrniti v smeri urinega kazalca). Vendar pa je potrebno v obravnavanem primeru zlasti upoštevati, da se naročnikova prepoved (kot ugotavlja tudi vlagatelj, ki pri tem opozarja na zgoraj citirano vprašanje) nanaša na običajna orodja elektromonterjev oziroma da predstavlja ročica za manipulacijo standardni del vsakega stikalnega bloka in je zato ni mogoče šteti za orodje elektromonterja. Manipulacijska ročica predstavlja, kot že izhaja iz te obrazložitve, del opreme stikalnih blokov tako v ponudbi izbranega ponudnika, kakor tudi v ponudbi vlagatelja. V obeh ponudbah je namenjena vklopu ozemljilnika stikalnega bloga, v vlagateljevi ponudbi pa tudi odpiranju in zapiranju kanistra z varovalkami (varovalnega ohišja). Naveden pripomoček torej ne predstavlja dodatnega orodja v smislu zgoraj citiranega vprašanja in naročnikovega odgovora nanj oziroma ga ni mogoče šteti za »osnovno ročno orodje vsakega elektromonterja, kot je izvijač pri menjavi varovalk.« Celo v primeru, če bi Državna revizijska komisija sledila naročniku (in izbranemu ponudniku) ter ugotovila, da je mogoče naročnikov odgovor razumeti (tudi) na način, da je bila pri zamenjavi varovalk prepovedana uporaba kakršnegakoli orodja (torej tudi orodja, ki predstavlja sestavni del opreme stikalnega bloka), bi lahko zgolj ugotovila, da je razpisna dokumentacija v tem delu nejasna in omogoča (vsaj) dve različni interpretaciji. Naročnik je sicer res odgovoril, da pri menjavi varovalk ne dovoljuje nikakršnega orodja, a je pri tem tudi izrecno zapisal, da vztraja pri zahtevi iz razpisne dokumentacije, ta pa se nanaša na prepoved uporabe dodatnega orodja. Takšne nejasne razpisne dokumentacije pa, kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah, ni mogoče šteti v škodo ponudnikov (vlagatelja). Nenazadnje se po odprtju kanistra z varovalkami, zamenjava varovalk v vlagateljevi ponudbi, kar med strankama v tem postopku ni sporno in kar potrjuje tudi odstopljena dokumentacija, opravi ročno.

Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik njegovo ponudbo (kot nedopustno) nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila št. JN19-007, del. št. EAD-2157932, z dne 2. 10. 2019.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo postopek oddaje javnega naročila nadaljeval s sprejemom odločitve o oddaji naročila, mora ponovno presojo vlagateljeve ponudbe opraviti skladno z določbami ZJN-3 in lastno razpisno dokumentacijo ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje priglašene stroške: strošek vplačane takse v višini 21.275,30 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v priglašeni višini 3000 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 2.196,00 EUR ter izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR. Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala stroškov, ki se nanašajo na še dodatnih 20 priglašenih točk za izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT, saj zanje v OT ni podlage.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 23.500,58 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka

Ljubljani, dne 10. 12. 2019



Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije












Vročiti:

- Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo električne energije d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj,
- Odvetnica Miriam Ravnikar Šurk, Kotnikova ulica 28, Ljubljana, Ljubljana,
- Eltima trgovina, zastopanje in posredovanje d.o.o., Pod brezami 3, Komenda,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran