018-073/2019 Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica

Številka: 018-073/2019-26

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter dr. Mateje Škabar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Mamografski aparat – operativni leasing«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Braintec, d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Glušič, o.p., d.o.o., Pod javorji 6, PC Žeje pri Komendi, Komenda, zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13A, Šempeter pri Gorici (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 11. 2019

ODLOČILA


1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o izidu javnega naročila«, št. 260-11/2018-55 z dne 15. 4. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 6.770,64 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Vlagatelju in naročniku se na njuna računa vrne preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom, in sicer vsakemu v višini 165,61 EUR.

Obrazložitev

Naročnik po odprtem postopku oddaja javno naročilo »Mamografski aparat – operativni leasing«, v zvezi s katerim je bilo obvestilo o javnem naročilu dne 8. 8. 2018 pod številko JN005506/2018-B01 objavljeno na portalu javnih naročil, dne 9. 8. 2018 pa pod številko 2018/S 152-349096 tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije.

Družba GH Holding, d.o.o., je zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vložila zahtevek za revizijo z dne 5. 9. 2018, ki ga je Državna revizijska komisija s sklepom, št. 018-158/2018-22 z dne 8. 4. 2019, zavrnila kot neutemeljenega.

V nadaljevanju postopka je naročnik javno naročilo z dokumentom »Odločitev o izidu javnega naročila«, št. 260-11/2018-55 z dne 15. 4. 2019, oddal ponudniku Siemens Healthcare, d.o.o., Letališka cesta 29c, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 26. 4. 2019. Po njegovem zatrjevanju je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila med drugim zahteval, da mora ponujeni aparat pri tomosintezi omogočati rekonstrukcijo 2D slike v mamografski kakovosti iz 3D posnetka. Izbrani ponudnik je, tako vlagatelj, v ponudbeni dokumentaciji v dokumentu »Specifikacije« navedel, da ponujeni aparat omenjeno funkcijo ima, ter zraven pripisal, da gre za funkcijo »InSight 2D«, kot dokazilo pa priložil listini »Mammomat Datasheet« (str. 10) in »Izjava proizvajalca«. Vlagatelj je vpogledal v navedeni listini in ugotovil, da iz omenjenih dokumentov na nobenem mestu ne izhaja, da ponujeni aparat navedeno zahtevo izpolnjuje. Poleg tega, da izbrani ponudnik ni predložil dokumentacije, iz katere bi izhajalo izpolnjevanje omenjene zahteve, pa vlagatelj podredno navaja še, da aparat izbranega ponudnika tudi sicer navedene funkcije nima. Iz uporabniškega priročnika (sicer novejšega aparata znamke Siemens od ponujenega, ki pa ima funkcijo »InSight 2D«) je namreč razbrati, da bi obdelava slik lahko spremenila videz anatomskih struktur v primerjavi z mamografijo celega polja, posledično pa bi lahko prišlo do nevarnosti napačne diagnoze. Zaradi navedenega po mnenju vlagatelja ni mogoče trditi, da ponujeni aparat izbranega ponudnika s funkcijo »InSight 2D« dejansko ponuja rekonstrukcijo 2D slike iz 3D posnetka v mamografski kakovosti, kar je bila v konkretnem primeru zahteva naročnika. Dalje je po zatrjevanju vlagatelja naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila med drugim zahteval, da mora ponujeni aparat pri tomosintezi omogočati izvedbo 2D in 3D posnetka v isti kompresiji dojke, za vse debeline dojke. Izbrani ponudnik je, tako vlagatelj, v ponudbeni dokumentaciji v dokumentu »Specifikacije« navedel, da ponujeni aparat ima omenjeno funkcijo, ter kot dokazilo predložil listini »Mammomat Datasheet« (str. 10) in »Izjava proizvajalca«. Vendar iz navedenih listin po zatrjevanju vlagatelja izpolnjevanje omenjene zahteve ne izhaja. V listini »Izjava proizvajalca« je v zvezi s tomosintezo naveden le podatek o rekonstrukcijskem času, ki naj bi znašal 30 s, nič pa ni zapisanega o zahtevani funkciji. Iz listine »Mammomat Datasheet« (str. 10) sicer izhaja, da aparat omogoča izvedbo 2D in 3D posnetka s tomosintezo, ne potrjuje pa, da je omenjeno omogočeno za vse debeline dojke. Na podlagi predložene tehnične dokumentacije izbranega ponudnika tako ni mogoče ugotoviti, ali ponujeni aparat zahteve naročnika izpolnjuje ali ne. Ne glede na navedeno vlagatelj – ob sklicevanju na uporabniški priročnik ponujenega aparata – zatrjuje, da ni izvedljiva kompletna izvedba posnetka 3D za vsako debelino dojke, ki je slikana v 2D tehniki v isti kompresiji. Že kakovost slike za debelino od 80 do 100 mm je zmanjšana in zato diagnostično vprašljiva, nad debelino 100 mm pa aparat izbranega ponudnika sploh ne omogoča več slik 3D slojev. Kljub temu, da je naročnik izrecno zahteval možnost izvedbe posnetka v 3D in 2D obliki za vse debeline dojke, aparat izbranega ponudnika tega ne omogoča, s tem pa ne izpolnjuje zahteve naročnika iz tehničnih specifikacij, kar enako velja za zahtevo, da se 2D in 3D slikanje izvede v isti kompresiji, ki tudi ni izpolnjena. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, poleg tega pa zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 7. 5. 2019 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Navaja, da je s tem, ko je v tabeli »Specifikacije« skladno z navodili naročnika navedel proizvajalca, model in oznako ponujenega blaga ter v nadaljevanju pri vsaki posamezni postavki natančno opisal lastnosti slednjega, v celoti upošteval navodila naročnika. Ker je torej izbrani ponudnik v tabeli »Specifikacije« navedel, da obstaja »/…/možnost rekonstrukcije 2D slike v mamografski kakovosti iz 3D posnetka (InSight 2D)/…/«, je s tem potrdil, da ponujena oprema navedeno zahtevo izpolnjuje, in še dodatno navedel, da zahtevo omogoča funkcija »InSight 2D«. Glede na to, da naročnik izkazovanja funkcionalnosti s tehnično dokumentacijo oziroma drugimi dokumenti ni zahteval, je opis v tabeli »Specifikacije« po mnenju izbranega ponudnika popolnoma zadosten način izkazovanja tehničnih funkcionalnosti ponujene opreme, zato dokumenta »Mammomat Datasheet« (str. 10) in »Izjava proizvajalca« ne moreta biti uporabljena v njegovo škodo. Glede opozorila iz uporabniškega priročnika izbrani ponudnik navaja, da gre za priročnik drugega aparata in so v tej zvezi podane navedbe vlagatelja že zato irelevantne. Iz previdnosti pa izbrani ponudnik pripominja še, da omenjeno opozorilo ne pomeni, da bi bile slike, rekonstruirane iz 3D posnetkov, slabše oziroma nemamografske kvalitete, ampak zgolj to, da je lahko videz anatomskih struktur med FFDM slikami drugačen, če so med njimi uporabljeni drugačni ekspozicijski parametri. Tudi glede zahteve v zvezi z možnostjo izvedbe 2D in 3D posnetka v isti kompresiji dojke za vse debeline dojke izbrani ponudnik zatrjuje, naročnik izkazovanja funkcionalnosti s tehnično ali morebitno drugo dokumentacijo ni zahteval, zato je izbrani ponudnik izpolnjevanje te zahteve (skladno z navodili naročnika) dokazal že z navedbo v tabeli »Specifikacije«. Naročnik ni nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila postavil zahtev glede parametrov rekonstrukcije dojke, debeline rekonstruiranega reza, razmika med rezi ali do katere debeline je treba reze rekonstruirati, temveč je zahteval izvedbo navedenih posnetkov v isti kompresiji dojke za vse debeline dojke, kar pa je pri ponujenem aparatu izbranega ponudnika vsekakor omogočeno. Glede na navedeno je zahtevek za revizijo po mnenju izbranega ponudnika treba zavrniti.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, št. 260-11/2018-67 z dne 17. 5. 2019, zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik ponujeni mamograf skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila opisal v obrazcu »Specifikacije«, dodatno pa je zraven priložil še »Datasheet« ponujenega aparata in izjavo proizvajalca. Dejstvo, da je izbrani ponudnik priložil več dokumentacije, kot je bilo zahtevane, pa ne more iti v škodo izbranega ponudnika. Naročnik je že v času povpraševanja na trgu in priprave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila prepoznal tehnologijo »InSight 2D« kot tehnologijo rekonstrukcije 2D slike v mamografski kakovosti iz 3D posnetka. Ponudbo izbranega ponudnika je zato štel kot pravilno, vlagateljevo pavšalno primerjavo tehničnih karakteristik izbranega Siemensovega aparata z ostalimi modeli Siemensovih mamografskih aparatov, ki niso predmet izbrane ponudbe, pa kot nerelevantno. V zvezi z zahtevo po možnosti izvedbe 2D in 3D posnetka v isti kompresiji dojke za vse debeline dojke naročnik navaja, da je ta izpolnjena. V nadaljevanju pritrjuje izbranemu ponudniku, da je sklicevanje na tehnično dokumentacijo aparata s starejšo verzijo programske opreme v postopku predmetnega javnega naročila nerelevantno. Poleg tega se opozorilo iz uporabniškega priročnika nanaša na omejitev debeline dojke, do katere je možno rekonstruirati rezine tomosinteze. Naročnik ni uvidel potrebe po postavitvi zahtev glede parametrov rekonstrukcije dojke, debeline rekonstruiranega reza, razmika med rezi, do katere debeline je potrebno reze rekonstruirati ali določanju natančne, v milimetrih določene spodnje in zgornje meje debelin dojk. V opozorilu, ki ga izpostavlja vlagatelj, namreč ni navedeno, da bi bila za nekatere debeline dojke onemogočena izvedba posnetka, ampak zgolj opozorilo, vezano na rekonstrukcijo slike. Za naročnika je certificirana debelina fantoma (simulacija stisnjene človeške dojke) zadosten in zanesljiv podatek o možnosti zajemanja debeline objekta pri mamografskem aparatu. Zgolj z namenom dodatnega pojasnila naročnik še dodaja, da so fantomi na trgu, ki se uporabljajo za kontrolo kakovosti mamografskih sistemov, standardizirani tako, da je debelina simulirane kompresije človeške dojke 40 mm – 42 mm. Vlagatelj npr. za aparat ponuja fantom, za katerega iz specifikacij izhaja debelina simulirane kompresije človeške dojke 42 mm. V nadaljevanju naročnik navaja raziskavi iz leta 2008 ter 2014, ki sta bili opravljeni na vlagateljevem aparatu in ki jasno definirata spodnjo ter zgornjo debelino, in sicer od 20 mm do 90 mm. Dejstvo je, da je debelina realne dojke navzgor omejena in se ne veča v neskončnost, kot bi rad prikazal vlagatelj. Zaradi navedenih standardnih debelin fantomov in na podlagi tehničnih specifikacij, kot so bile določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik, kot navaja sam, štel navedbe obeh ponudnikov v tehničnih karakteristikah aparatov za pravilne ter ustrezne za vse debeline dojk. Glede na navedeno po mnenju naročnika zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, št. 260-11/2018-68 z dne 20. 5. 2019, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 24. 5. 2019, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 27. 5. 2019, opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vztraja pri svojih dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih, dodatno pa navaja še, da ni pomembno, na kateri priročnik se sklicuje v zahtevku, saj naj bi bila funkcija »InSight 2D« po navedbah izbranega ponudnika ter ugotovitvah naročnika enaka tudi pri ponujenem aparatu. Vlagatelj nadalje pojasnjuje, da želi naročnik v sklepu ločiti med pojmom izvedbe 2D in 3D posnetka v isti kompresiji dojke za vse debeline dojke in med pojmom rekonstrukcije rezin tomosinteze, saj navaja, da naj ne bi postavil zahtev glede debeline parametrov rekonstrukcije dojke, debeline rekonstruiranega reza, razmika med rezi, do katere debeline je potrebno reze rekonstruirati ali določanju natančne, v milimetrih opredeljene spodnje in zgornje debeline dojk. Po navedbah naročnika naj bi bila onemogočena le rekonstrukcija slike, ne pa tudi sama izvedba posnetka. Takšna razlaga naročnika je neutemeljena in v celoti neskladna s samim pojmom tomosinteze, ki sestoji tako iz slikanja kot nujno tudi iz rekonstrukcije. Kot že zatrjevano, ponujeni aparat izbranega ponudnika prikaže sporočilo, da je kakovost slike omejena, če je komprimirana debelina dojke med 80 in 100 mm, v primeru, če je komprimirana debelina dojke večja od 100 mm, pa opozorilo, da bodo rekonstruirane le slike slojev do 100 mm, slike slojev preko 100 mm pa ne bodo izračunane. Navedeno po mnenju vlagatelja jasno kaže na to, da izvedba posnetka tomosinteze v 2D in 3D obliki ni mogoča za vse debeline dojke. V zvezi s tem je nerelevantna naročnikova navedba, da je debelina dojke navzgor omejena, saj je dejstvo, da so v realnosti dojke različno velike, pri čemer je lahko dojka tudi večja od 100 mm, ponujeni aparat pa v takšnem primeru tomosinteze ne omogoča. Po zatrjevanju vlagatelja je dalje nerelevantna tudi naročnikova navedba, da je zanj certificirana debelina fantoma (simulacija stisnjene človeške dojke) popolnoma zadosten in zanesljiv podatek o možnosti zajemanja debeline dojke pri mamografskem aparatu. Zahteva se je namreč nanašala na vse debeline dojk, medtem ko naročnik z izpostavljeno navedbo omenjeno zahtevo spreminja tako, da je lahko upoštevna le za določene debeline dojk.

Državna revizijska komisija je povzete navedbe vlagatelja iz vloge z dne 24. 5. 2019 ter v zvezi z njimi predlagane dokaze štela za pravočasne, saj je upoštevala, da je vlagatelj s temi navedbami znotraj meja že zatrjevanih kršitev zgolj odgovarjal na navedbe naročnika o posameznih dejstvih iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ki so se šele ob upoštevanju navedb naročnika iz tega sklepa izkazala za sporna in za katera vlagatelj zato pred seznanitvijo z omenjenim sklepom ni mogel vedeti, da bodo postala sporna, posledično pa jih brez svoje krivde ni mogel v celoti navajati že v zahtevku za revizijo (šesti odstavek 29. člena ZPVPJN).

Omenjena vloga vlagatelja z dne 24. 5. 2019 je bila skupaj z relevantnimi prilogami naročniku vročena dne 27. 5. 2019, izbranemu ponudniku pa dne 22. 10. 2019. Medtem ko se naročnik o navedbah iz vlagateljeve vloge ni izjavil, je izbrani ponudnik v vlogi z dne 24. 10. 2019, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 28. 10. 2019, navedbe iz omenjene vloge zavrnil kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 2. 7. 2019 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve.

Ker je Državna revizijska komisija na podlagi obravnave revizijskih navedb ocenila, da je za ugotovitev oziroma presojo nekaterih dejstev v zvezi z lastnostmi mamografskega aparata, ki ga ponuja izbrani ponudnik, potrebno specifično strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, je na podlagi 34. člena ter prvega odstavka 36. člena ZPVPJN s sklepom, št. 018-073/2019-8 z dne 22. 7. 2019, na lastno pobudo odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila mag. U. Z. (v nadaljevanju: strokovnjak), strokovnjaka s področja delovanja mamografskih aparatov, vlagatelju ter naročniku pa naložila založitev predujma za pridobitev strokovnega mnenja, in sicer vsakemu v polovičnem znesku predvidenega stroška. Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 13. 9. 2019 in ga posredovala naročniku, vlagatelju ter izbranemu ponudniku v seznanitev ter morebitno opredelitev. Naročnik se je do strokovnega mnenja opredelil z vlogo z dne 24. 9. 2019, izbrani ponudnik z vlogo z dne 25. 9. 2019, vlagatelj, ki se je obenem opredelil tudi do navedb izbranega ponudnika, podanih v izjasnitvi o navedbah iz zahtevka za revizijo, pa z vlogo z dne 26. 9. 2019.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika ter ob upoštevanju pridobljenega strokovnega mnenja in pripomb nanj kakor tudi ob upoštevanju ostalih izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je predmet konkretnega javnega naročila operativni leasing mamografskega aparata z vključenim preventivnim vzdrževanjem, zagotavljanjem servisa, rezervnih delov, potrošnega materiala ter podpore uporabi za obdobje petih let (gl. prvi odstavek 2. člena vzorca pogodbe o izvedbi javnega naročila).

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ocenil, da mamografski aparat, ki ga ponuja izbrani ponudnik, ustreza tehničnim specifikacijam, kot jih je določil naročnik, posledično pa je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno ter slednjemu oddal javno naročilo.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

S tehničnimi specifikacijami, ki jih je treba v skladu s prvim odstavkom 68. člena ZJN-3 navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik opredeli zahtevane značilnosti (lastnosti) predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije tako določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3).

V obravnavanem primeru je naročnik tehnične specifikacije predmeta javnega naročila določil v obrazcu »ePRO – Specifikacije«, ki v skladu s 3. točko dokumenta »Navodila ponudnikom« predstavlja del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V omenjenem obrazcu je naročnik med drugim zahteval, da mora mamografski aparat pri tomosintezi omogočati izvedbo 2D in 3D posnetka v isti kompresiji dojke, za vse debeline dojke.

Kot navaja vlagatelj (in je potrjeno z vpogledom v pojasnilo s spletne strani https://www.radiologyinfo.org/en/info.cfm?pg=tomosynthesis, ki ga je vlagatelj predložil v overjenem prevodu v slovenski jezik), nastane 3D posnetek pri tomosintezi z rekonstrukcijo več slik, posnetih iz različnih zornih kotov. Čeprav je navedena spletna stran v prvi vrsti namenjena pacientom in kot taka, kakor navaja izbrani ponudnik, opisuje tomosintezo na enostaven način, pa to samo po sebi še ne pomeni, da je ta opis, četudi podan na enostavnejši, poljudnejši način, zgolj iz tega razloga tudi napačen oziroma poenostavljen v smislu podajanja nepravilnih podatkov in zato brez dokazne vrednosti. V tej zvezi gre v obravnavanem primeru ugotoviti, da se edina »poenostavitev«, ki jo v povezavi z opisom tomosinteze na navedeni spletni strani konkretizirano izpostavlja izbrani ponudnik, nanaša na uporabo izraza »3D posnetek«. Izbrani ponudnik namreč zatrjuje, da se pri tomosintezi dojk velikokrat uporablja izraz »3D«, čeprav v postopku tomosinteze do izvedbe 3D rekonstrukcije slike dejansko nikoli ne pride, pač pa se pri tomosintezi na osnovi zajema slik iz več zornih kotov rekonstruira tomografske slike, torej slike določenega reza/ravnine.

V zvezi z izpostavljeno navedbo gre najprej ugotoviti, da izbrani ponudnik za ugotavljanje njene utemeljenosti ne predlaga nobenih dokazov, zato ji že iz tega razloga ni mogoče slediti. Poleg navedenega pa velja v tej zvezi pripomniti še, da je izraz »3D posnetek« pri oblikovanju tehničnih specifikacij uporabil tudi naročnik, ki je določil, da mora mamografski aparat pri tomosintezi (med drugim) omogočati izvedbo 3D posnetka za vse debeline dojke v kompresiji. Glede na navedeno (in ob upoštevanju ugotovitve, da izbrani ponudnik morebitnih drugih dejstev v zvezi z zatrjevano poenostavitvijo opisa tomosinteze ne navaja), pa ni mogoče zaključiti, da je omenjeni opis tomosinteze na navedeni spletni strani poenostavljen v smislu podajanja nepravilnih podatkov oziroma da je napačen in kot tak brez teže. Poleg tega nestrinjanje izbranega ponudnika s terminologijo, uporabljeno na navedeni spletni strani, obenem v konkretnem primeru pomeni tudi nestrinjanje izbranega ponudnika s terminologijo, ki jo je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila uporabil naročnik, kar pa je v tej fazi postopka, ko je zahtevek za revizijo vložen zoper odločitev o oddaji javnega naročila, prepozno in zato neupoštevno. Ker drugih »poenostavitev« ali morebitnih nepravilnosti, ki naj bi jih v zvezi z opisom postopka tomosinteze vsebovala omenjena spletna stran, izbrani ponudnik (konkretizirano) ne navaja, tudi ni mogoče pritrditi njegovi navedbi, da je slednja ena tistih, ki naj bi nestrokovnim pacientom podajale enostaven opis postopka, dejansko pa naj ne bi opisovale prave tehnologije ali fizikalnih osnov postopka z znanstvenega vidika, kar skuša po mnenju izbranega ponudnika vlagatelj izkoristiti v tem postopku. Navsezadnje pa v tej zvezi ne gre prezreti niti, da se izbrani ponudnik sam strinja s trditvijo vlagatelja, podprto z zapisom na omenjeni spletni strani o tem, da je za izvedbo posnetka pri tomosintezi (pa naj se ta imenuje »3D posnetek« ali kako drugače) potrebna rekonstrukcija več slik, posnetih iz različnih zornih kotov. To pa pomeni, da izvedba 3D posnetka pri tomosintezi, kar v konkretnem primeru zahteva naročnik, sestoji tako iz slikanja kot iz rekonstrukcije posnetih slik, kakor to zatrjuje vlagatelj, pri čemer pa je že po naravi stvari jasno, da mora 3D posnetek zajemati celoten objekt preiskave, tj. celotno dojko oziroma dojko v njeni celotni debelini, ne pa morebiti samo dela dojke oziroma dojke zgolj do dela njene celotne debeline. V konkretnem primeru je to naročnik tudi izrecno zahteval, saj je določil, da mora biti izvedba 3D posnetka omogočena za vse debeline dojke v kompresiji.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim zatrjuje, da mamografski aparat izbranega ponudnika (Siemens Mammomat Inspiration) pri tomosintezi ne omogoča izvedbe 3D posnetka za vse debeline dojke, slikane v 2D tehniki v isti kompresiji. Tako je po njegovem zatrjevanju kakovost slike za debeline od 80 do 100 mm zmanjšana in zato diagnostično vprašljiva, za debeline nad 100 mm pa ponujeni aparat izbranega ponudnika po zatrjevanju vlagatelja izvedbe 3D posnetkov ne omogoča, kar vlagatelj dokazuje z vpogledom v uporabniški priročnik (»Siemens Mammomat Inspiration Tomosynthesis Option«) mamografskega aparata izbranega ponudnika z oznako XPW7-330.621.53.01.24.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v omenjeni uporabniški priročnik ugotavlja, da ta na strani 20 (ki jo je v overjenem prevodu v slovenski jezik predložil vlagatelj) vsebuje opozorilo, da se v primeru debeline kompresirane dojke med 80 in 100 mm prikaže okvir z besedilom, da je kakovost slike omejena, v primeru debeline kompresirane dojke › 100 mm pa okvir z besedilom, da bodo rekonstruirane slike prerezov do največ 100 mm, slike prerezov, ki so debelejše od 100 mm, pa ne bodo izračunane. Ker pa (glede na že ugotovljeno) nastane 3D posnetek pri tomosintezi z rekonstrukcijo slik prerezov, gre zato – ob upoštevanju dejstva, da v primeru debeline kompresirane dojke nad 100 mm rekonstrukcija slik za debeline dojke nad 100 mm ni mogoča – ugotoviti, da posledično tudi izvedba 3D posnetka za debeline dojke nad 100 mm ni mogoča. To pa pomeni, da aparat izbranega ponudnika izvedbe 3D posnetka za vse debeline dojke ne omogoča.

Predstavljene ugotovitve ne more spremeniti navedba naročnika in izbranega ponudnika, da je navedeno opozorilo iz uporabniškega priročnika nerelevantno, saj je vsebovano v priročniku mamografskega aparata Siemens Mammomat Inspiration s starejšo verzijo programske opreme, medtem ko je predmet ponudbe izbranega ponudnika nov aparat Siemens Mammomat Inspiration. Čeprav naročnik in izbrani ponudnik zatrjujeta, da se omenjeni priročnik uporablja za aparat Siemens Mammomat Inspiration s starejšo verzijo programske opreme, pa obenem konkretizirano ne navedeta, katera konkretno je ta starejša verzija programske opreme, kot tudi ne pojasnita, iz kje natanko je mogoče razbrati, za katero verzijo programske opreme se uporablja omenjeni uporabniški priročnik. Poleg tega naročnik in izbrani ponudnik tudi konkretizirano ne navedeta, katera konkretno je novejša verzija programske opreme, ki naj bi bila zajeta v predmetu ponudbe izbranega ponudnika. Ker torej naročnik in izbrani ponudnik svojega trditveno-dokaznega bremena (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) v zvezi z obravnavano navedbo ne izpolnita, slednji ni mogoče slediti. Navsezadnje pa z vidika njunih, sicer pavšalnih in nedokazanih navedb, ne gre prezreti niti, da po vsebini smiselno enako opozorilo o tem, da slike dojke, prikazane nad 100 mm, niso rekonstruirane, izhaja tudi iz tehnične evalvacije aparata Siemens Mammomat Inspiration (gl. stran 28, ki jo v overjenem prevodu v slovenski jezik prilaga vlagatelj), dostopne na spletni strani NHS (Nacionalni inštitut za zdravje v Angliji), ki podaja tehnično oceno digitalnega sistema tomosinteze dojk Siemens Mammomat Inspiration s prilagojenim detektorjem in programsko opremo (VB60).

Ob upoštevanju ugotovitve, da je za izvedbo 3D posnetka potrebna rekonstrukcija slik rezov oziroma ravnin, pa navedba naročnika, da se omenjeno opozorilo nanaša na omejitev debeline dojke, do katere je možno rekonstruirati rezine tomosinteze, zaključek o neizpolnjevanju obravnavane zahteve le še dodatno potrjuje. Ker se torej izpostavljeno opozorilo nanaša na rekonstrukcijo slik, kot to navaja naročnik, se s tem (v nasprotju z zatrjevanjem naročnika) nanaša tudi na obravnavano zahtevo oziroma na možnost izvedbe 3D posnetka za vse debeline dojke. Naročnik sicer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila res ni določil zahtev glede debeline rekonstruiranega reza, razmika med rezi, kot tudi res ni določil natančne, v milimetrih določene spodnje in zgornje meje debelin dojk ipd., je pa nesporno določil, da mora ponujeni aparat pri tomosintezi (med drugim) omogočati izvedbo 3D posnetka za vse debeline dojke v kompresiji, česar pa mamografski aparat izbranega ponudnika ne omogoča.

Podlage za zaključek, da ponujeni mamografski aparat pri tomosintezi omogoča izvedbo 3D posnetka za vse debeline dojke v kompresiji, ne daje niti pridobljeno strokovno mnenje, ki ga Državna revizijska komisija ocenjuje kot jasnega in nedvoumnega, naročnik ter izbrani ponudnik pa mu v ničemer ne nasprotujeta. Čeprav strokovno mnenje možnosti izvedbe 3D posnetka za vse debeline dojke pri aparatu izbranega ponudnika sicer izrecno ne zanika, pa je po drugi strani tudi ne potrdi, pač pa pojasnjuje, da je realno pričakovati, da velika večina dojk v kompresiji ne presega debeline 10 cm. Kot dalje izhaja iz mnenja, se pri testiranju mamografskih aparatov uporabljajo objekti (t. im. fantomi), s katerimi se simulirajo realne dojke. Običajno gre za fantome debelin od 2 do 7 cm, fantomi pa predstavljajo realne dojke, ki imajo ob kompresiji debeline od 2 do 9 cm, kar naj bi pokrivalo območje velike večine debelin realnih dojk. Večje dojke oziroma večje debeline dojk ob kompresiji se sicer, tako strokovnjak, lahko pojavijo, vendar so zelo redke. Tako iz podatkov programa Dora, ki vključuje tudi podatek o debelini dojke ob kompresiji, po ugotovitvah strokovnjaka izhaja, da je dojk z debelino nad 10 cm ob kompresiji v CC projekciji, v kateri se izvaja tomosinteza, manj kot 0,3 %.

Medtem ko se naročnik z ugotovitvami strokovnjaka v celoti strinja, izbrani ponudnik pa izpostavlja, da je z njegovim aparat možno napraviti posnetke za vse realne dojke in da je treba uporabiti zdrav razum in razumeti, da noben aparat ne omogoča izvedbe 3D posnetka kompresirane dojke debeline npr. 50 cm, pa naj take dojke obstajajo ali ne, Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, ki poudarja, da v konkretnem primeru ne more biti odločilno, kakšne so običajne oziroma povprečne debeline dojk, saj je bila zahteva naročnika povsem jasna in nedvoumna. V tej fazi postopka, ko je zahtevek za revizijo vložen zoper odločitev o oddaji javnega naročila, s sklicevanjem na povprečne oziroma običajne debeline dojke – medtem ko je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila nedvoumno zahtevala možnost izvedbe posnetka za vse debeline dojke – namreč ni mogoče uspeti. Pri tem ne gre spregledati, da je zahtevo po možnosti izvedbe 3D posnetka za vse, ne pa morda zgolj za določene (povprečne oziroma običajne) debeline dojke določil naročnik sam. Naročnik je namreč tisti, ki mu je v okvirih zakonskih zahtev prepuščeno vsakokratno oblikovanje tehničnih specifikacij javnega naročila, saj je sam obenem tudi tisti, ki najbolje pozna svoje potrebe. Z vidika predstavljenih navedb izbranega ponudnika se torej ne zdi odveč ponoviti nemalokrat zapisanega stališča Državne revizijske komisije, skladno s katerim mora (poleg ponudnikov) tudi naročnik ravnati strogo v skladu z merili ter zahtevami, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ta stroga obveznost pa je del načela enakega obravnavanja ponudnikov in iz njega izhajajoče obveznosti zagotovitve preglednosti. Ob dejstvu, da v konkretnem primeru nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo določenih nobenih zahtev glede fantoma, se naročnik v zvezi s presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika zato tudi ne more sklicevati na debelino slednjega in so navedbe strank glede tega za odločitev v konkretni zadevi nerelevantne.

Četudi naročnik ne bi zahteval možnosti izvedbe 3D posnetka prav za vse debeline dojke v kompresiji (kar je v obravnavanem postopku sicer storil), pa bi bilo kljub temu treba pritrditi vlagatelju, da v realnosti vendarle obstojijo dojke, ki v kompresiji merijo več kot 10 cm oziroma 100 mm, in teh niti ni tako malo. Kakor je namreč razbrati iz letnega poročila programa Dora za leto 2018 (na bazo podatkov programa Dora se sklicuje tudi strokovno mnenje), ki ga v relevantnem delu prilaga vlagatelj in je javno dostopno na spletni strani tega programa, je bilo v letu 2018 v okviru programa Dora slikanih 90.171 žensk. Ob upoštevanju ugotovitve strokovnjaka (ki ji naročnik in izbrani ponudnik ne nasprotujeta), da znaša delež dojk z debelino nad 10 cm v kompresiji po podatkih programa Dora manj kot 0,3 %, to kljub vsemu pomeni, da je slikanih dojk z navedeno debelino vendarle kar približno 270 na leto, pri čemer pa je treba upoštevati še, kot utemeljeno izpostavlja vlagatelj, da so v program Dora vključene zgolj ženske v starostni skupini od 50 do 69 let in da se mamografija v navedenem programu izvaja vsaki dve leti (navedeno izhaja iz omenjene spletne strani programa), kar pomeni, da bodo v letu 2019 v programu Dora slikane druge ženske, posledično pa se je treba strinjati z vlagateljem, da je dojk, ki v kompresiji merijo nad 10 cm oziroma 100 mm, še več od zatrjevanega. Vsem tem ženskam z navedeno, nikakor torej ne nerealno debelino dojk v kompresiji, pa bi bila, kot ugotavlja že vlagatelj, z mamografskim aparatom izbranega ponudnika odvzeta možnost izvedbe 3D posnetka za celotno debelino dojke.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje da je naročnik s tem, ko je presodil, da mamografski aparat izbranega ponudnika izpolnjuje zahtevo v zvezi z možnostjo izvedbe 2D in 3D posnetka pri tomosintezi v isti kompresiji dojke, za vse debeline dojke, in je izbranemu ponudniku oddal javno naročilo, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. V posledici navedenega je zato Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o izidu javnega naročila«, št. 260-11/2018-55 z dne 15. 4. 2019.

Ker je bilo treba zahtevku za revizijo ugoditi že na podlagi obravnavanih navedb, Državna revizijska komisija preostalih navedb vlagatelja ni obravnavala, saj so bile te usmerjene v zatrjevanje iste kršitve (tj. oddaja javnega naročila izbranemu ponudniku z nedopustno ponudbo), posledično pa njihova obravnava ne bi vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

Skladno z določili tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj v primeru, če bo nadaljeval z obravnavanim postopkom javnega naročanja, dopustnost ponudb presoja strogo v skladu z zahtevami, ki jih je določil, zlasti naj pri tem upošteva, da je pri tomosintezi zahteval izvedbo 2D in 3D posnetka v isti kompresiji dojke, in sicer za vse debeline dojke.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v kasnejših vlogah zahteval tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo utemeljen, je torej vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.700 točk (tar. št. 40/1 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV (pooblaščena odvetniška družba je zavezanka za plačilo DDV) znaša 1.244,40 EUR,
- strošek odvetniških storitev za sestavo obrazložene vloge med postopkom z dne 24. 5. 2019 v višini 850 točk (tar. št. 40/2 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 622,20 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 35,5 točk (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk), izračunane v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 25,99 EUR,
- stroške overjenih prevodov dokaznih listin v slovenski jezik, in sicer 87,84 EUR po računu št. 283/2019 in 105,41 EUR po računu št. 345/2019, skupaj 193,25 EUR,
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 4.684,80 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 6.770,64 EUR. Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala stroška odvetniških storitev za sestavo vloge z dne 26. 9. 2019, s katero se je vlagatelj opredelil do strokovnega mnenja in do izjasnitve izbranega ponudnika o zahtevku za revizijo, posledično pa tudi ne izdatkov za to vlogo. Ta strošek po oceni Državne revizijske komisije ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT), saj navedbe v omenjeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala stroškov za posvet s stranko in za pregled listin oziroma dokumentacije, saj so v tar. št. 39 OT opredeljene storitve, ki niso že zajete v drugih tarifnih številkah (torej samostojne storitve). Ker pa sestava zahtevka za revizijo v konkretnem primeru ni bila mogoča brez posveta s stranko in pregleda listin oziroma dokumentacije, gre šteti, da so navedeni stroški posveta s stranko ter pregleda listin oziroma dokumentacije že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo, zaradi česar ne gre za samostojne storitve.

Skladno z drugim in tretjim odstavkom 313. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN mora naročnik vlagatelju stroške v višini 6.770,64 EUR povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je vlagatelju in naročniku s sklepom, št. 018-073/2019-8 z dne 22. 7. 2019, na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, naj za izdelavo strokovnega mnenja založita predujem v znesku 900,00 EUR, in sicer vsak v višini 450,00 EUR, kar sta stranki tudi storili. Strokovnjak je svoje delo obračunal v znesku 568,78 EUR, katerega višino Državna revizijska komisija ocenjuje kot ustrezno ter mu jo priznava v celoti. Glede na navedeno znaša razlika do založenega zneska predujma 331,22 EUR, ki se vlagatelju in naročniku vrne na njuna računa, in sicer vsakemu v višini 165,61 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 26. 11. 2019

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Glušič, o.p., d.o.o., Pod javorji 6, PC Žeje pri Komendi, 1218 Komenda,
- Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13A, 5290 Šempeter pri Gorici,
- Siemens Healthcare, d.o.o., Letališka cesta 29c, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije.


Vložiti:
- v spis zadeve.