018-139/2019 Občina Gornja Radgona

Številka: 018-139/2019-16

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi petega odstavka 39. člena in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti za »prenovo javne razsvetljave v občini Gornja Radgona v letu 2019« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Energoinvest Gornja Radgona, d. o. o., Apaška cesta 1 b, Gornja Radgona (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Godec Černeka Nemec, o. p., d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Občina Gornja Radgona, Partizanska cesta 13, Gornja Radgona (v nadaljevanju: naročnik), 15. 11. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 360-1/2019-71-U111 z dne 11. 7. 2019, ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 360-1/2019-71-U111 z dne 11. 7. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.345,86 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 19. 6. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN004246/2019-W01) z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« št. 360-1/2019-71-U111 z dne 11. 7. 2019 obvestil ponudnike, da je izbral ponudbo ponudnika Tenzor, d. o. o., Mariborska cesta 13, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 7. 2019 zahteval vpogled, ki mu ga je naročnik omogočil 16. 7. 2019, o čemer je vodil zapisnik št. 360-1/2019-74-U111 z dne 16. 7. 2019, v katerem je med drugim navedel, da »tehničnih specifikacij predstavniku« vlagatelja »naročnik ni mogel pokazati, saj ji je ponudnik označil za zaupne«.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 19. 7. 2019 in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
 predmet, ki ga je ponudil izbrani ponudnik ne izpolnjuje tehničnih specifikacij, saj trije tipi predmeta, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, nimajo integriranega napajalnika, brez napajalnika pa predmet ne ustreza pojmu »svetilka«,
 izbrani ponudnik v ponudbo ni vključil napajalnika, če pa ga je ponudil, taka izvedba ni tehnično enakovredna svetilki z integriranim napajalnikom v ohišju,
 izvedba z napajalnikom izven ohišja ne izpolnjuje zahteve za zaščito IP66,
 napajalnika ni mogoče namestiti v ohišje svetilke in je zaščiten s svojim ohišjem, ki nudi le stopnjo zaščite IP65,
 je garancija za ponujeni predmet 5 let, morala pa bi biti 10 let in velja tudi za napajalnik,
 mu naročnik ni omogočil vpogleda v specifikacije ponujenega blaga, zato naj se mu omogoči vpogled vanje.
Vlagatelj je predlagal dokazovanje z imenovanjem izvedenca elektrotehnične stroke.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 25. 7. 2019 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo, ki se nanašajo na ponujeni predmet in garancijo, ter navedel, da ponujeni predmet izpolnjuje tehnične specifikacije, ima pa tudi zahtevani garancijski rok. Izbrani ponudnik je navedel, da je vlagatelj kot dokaz predložil slike in tehnične specifikacije napačnih svetilk.

Naročnik je s sklepom št. 360-12/2019-89-U111 z dne 6. 8. 2019 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je, sklicujoč se na izjasnitev izbranega ponudnika iz vloge z dne 25. 7. 2019, navedel, da je ponujeni predmet skladen s tehničnimi specifikacijami, vlagatelj pa je predložil slike in tehnične specifikacije drugih svetilk istega proizvajalca. Naročnik je navedel, da je izbrani ponudnik ponudil garancijo skladno z zahtevo iz popisa del in tehničnega poročila, saj je garancijo 10 let zahteval le za svetilke z enega odjemnega mesta, za svetilke z drugih odjemnih mest pa je zahteval garancijo 5 let. Naročnik je še ugotovil, da je v razpisni dokumentaciji na drugem mestu napačno navedel 10-letno garancijsko za vse svetilke, vendar sta za oddajo ponudbe merodajna le popis del in tehnično poročilo. Naročnik je navedel, da bi moral vlagatelj na napako opozoriti pred oddajo ponudbe do poteka roka za zahtevo pojasnil. Naročnik se je v zvezi z vpogledom skliceval na prvi odstavek 35. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in navedel, da je proizvajalec svetilk označil tehnično dokumentacijo kot poslovno skrivnost.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 360-12/2019-91-U111 z dne 8. 8. 2019 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 8. 2019 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in navedel, da:
 naročnik ni navedel razlogov, zakaj je sprejel takšno odločitev,
 je predložil dokazila, ki se nanašajo na pravi tip luči,
 naročnik ni prerekal nekaterih dejstev,
 ni bil dolžan opozoriti naročnika na napake o garancijskem roku v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, sicer pa je ponudil svetilke z daljšo garancijsko dobo in je zaradi tega njegova ponudba dražja, ponudbe pa so medsebojno neprimerljive,
 so napačna tudi stališča o varovanju poslovne skrivnosti, saj je tehnično dokumentacijo kot poslovno skrivnost označil proizvajalec in ne ponudnik, sicer pa ta dokumentacija ne predstavlja poslovne skrivnosti po Zakonu o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/2019).
Vlagatelj je predlagal razveljavitev postopka oddaje naročila male vrednosti v celoti in dovolitev vpogleda v tehnično dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-139/2019-4 z dne 5. 9. 2019 zahtevku za revizijo glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo ugodila tako, da je vlagatelju dovolila vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v specifikacije ponujenega blaga, kot izhajajo iz predloženih dokazil v zvezi s tehničnimi specifikacijami, kot so določene v tabelah iz projektantskega popisa del, vlagatelj pa je lahko v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolnil ali spremenil zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki bi jih pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. Državna revizijska komisija je vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pridržala do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je po prejemu sklepa št. 018-139/2019-4 z dne 5. 9. 2019 vlagatelju 12. 9. 2019 omogočil vpogled, o čemer je vodil zapisnik.

Vlagatelj je vložil vlogo z dne 19. 9. 2019 in navedel, da:
 je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tehnični list z dne 23. 5. 2019 za svetilke proizvajalca Geoenergetika, d. o. o., Geolux, serija LC LightCompact, ki v svojem imenu nimajo oznake PLAIN,
 je izbrani ponudnik dopolnil ponudbo s tehnično dokumentacijo, iz katere ne izhaja, da se nanaša na svetilke, ki bi imele v imenu oznako PLAIN,
 nobeden od izdelkov iz serije PLAIN, ki so v proizvodnji pri proizvajalcu Geoenergetika, d. o. o., ne izgleda tako, kot izdelek na skici tehničnega lista svetilke LC LightCompact,
 ne dokument »Preračuni tipični prerezi Gornja Radgona« ne druga dva predložena dokumenta ne vsebujejo skice, ki bi omogočala ugotovitev, da se to nanaša na isti izdelek,
 so med specifikacijami svetilke LC LightCompact v tehničnem listu, ki je bil predložen v ponudbi, in dokumentom »Preračuni tipični prerezi Gornja Radgona«, ki je bil predložen v dopolnitvi ponudbe, neskladja v izdelkih in njihovih specifikacijah,
 se na nobenem dokumentu iz celotne ponudbene dokumentacije sočasno ne nahajata oznaki PLAIN LC in LC LightCompact, kar dodatno dokazuje, da so to dva različna tipa izdelkov,
 je izbrani ponudnik predložil tehnično dokumentacijo za dve različni vrsti oziroma tipa svetilk,
 iz ponudbe in dokumentacije, ki je dostopna na spletu, ni razvidno, da svetilka tipa PLAIN LC s takim izgledom, kot je razviden na skici, ki jo je predložil izbrani ponudnik, sploh obstaja,
 iz ponudbe in dopolnitev ponudbe ni mogoče ugotoviti, kaj izbrani ponudnik ponuja in kakšne tehnične lastnosti ima izdelke, ki ga ponuja izbrani ponudnik, to pa zadošča za ugotovitev, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna,
 četudi bi bilo iz ponudbe mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik ponuja izdelke PLAIN LC S, PLAIN LC M in PLAIN LC L, njegova ponudba ni dopustna, ker noben izmed izdelkov PLAIN nima vgrajenega napajalnika, napajalnik, nameščen izven ohišja, pa ni ustrezno zaščiten,
 se tehnični list, ki nakazuje, da je napajalnik vgrajen, nanaša na drug izdelek, in sicer LC LightCompact, ki si ga ni mogoče nikjer ogledati in preveriti tehnične lastnosti,
 je izbrani ponudnik v izjavi z dne 19. 7. 2019 zavajajoče zapisal, da imajo vgrajen napajalnik vsi tipi svetilk LightCompact,
 izbrani ponudnik tudi v izjavi z dne 19. 7. 2019 ni bil zmožen navesti, da imajo vgrajen napajalnik vsi tipi (ponujenih) svetilk PLAIN LC,
 je izbrani ponudnik neustrezno dopolnil ponudbo, saj je predložil tehnične liste za svetilke LC LightCompact, ki jih ne ponuja,
 četudi bi bilo mogoče iz ponudbe ugotoviti, da izbrani ponudnik ponuja izdelek LC LightCompact, je izbrani ponudnik neustrezno dopolnil ponudbo, saj je predložil dokument »Preračuni tipični prerezi Gornja Radgona«, certifikat ENEC in dokument »Declaration of conformity«, ki se ne nanašajo na izdelek LC LightCompact, temveč na PLAIN LC (S/M/L),
 izdelek LC LightCompact ne obstaja in zanj ni izkazan obstoj certifikata ENEC, certifikat ENEC pa za ta izdelek sicer ne obstaja, saj se certifikat ENEC, ki se nahaja v spisu pri naročniku oziroma dokumentaciji izbranega ponudnika, nanaša na izdelek PLAIN LC Street (S/M/L).
Vlagatelj je priglasil nadaljnje stroške.

Naročnik je z dopisom št. 360-1/2019-117-U111 z dne 8. 10. 2019 Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo in se izjasnil o vlogi z dne 19. 9. 2019. Naročnik je navedel, da:
 je prišlo do nerazumevanja naziva svetilk, in sicer tiste z oznako PLAIN LC imajo vgrajen napajalnik tiste z oznako PLAIN I, PLAIN II in PLAIN III pa ne,
 je bila svetilka PLAIN LC kasneje zaradi lažjega spremljanja poimenovanja poimenovana v svetilko LC LightCompact,
 so ponujene svetilke iz družine, ki imajo spodaj izboklino, torej so LC LightCompact S/M/L oziroma po stari oznaki PLAIN LC S/M/L, za te svetilke pa je izbrani ponudnik predložil tehnične liste, kar je primerljivo in preverljivo na spletni strani proizvajalca svetilk,
 ponujene svetilke ustrezajo tehničnim specifikacijam.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-139/2019-12 z dne 9. 10. 2019 seznanila vlagatelja z dopisom št. 360-1/2019-117-U111 z dne 8. 10. 2019 in mu omogočila, da se v treh delovnih dneh od prejema opredeli do naročnikovih navedb.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-139/2019-13 z dne 9. 10. 2019 seznanila izbranega ponudnika z vlogo z dne 19. 9. 2019 in mu omogočila, da se v treh delovnih dneh od prejema opredeli do vlagateljevih navedb.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 16. 10. 2019 izjavil o navedbah iz dopisa št. 360-1/2019-117-U111 z dne 8. 10. 2019 in navedel, da:
 v dokumentaciji ni nobenega vira, ki bi potrjeval stališče, da je poimenovanje LC LightCompact S/M/L novejše poimenovanje za svetilke PLAIN LC S/M/L, dokaza o tem ni mogoče najti niti na spletu, naročnikove navedbe pa so prirejene potrebam postopka pravnega varstva, kar dokazujejo različni datumi in posamezna dokazila, različno število različic izdelka, uporabljeno ime v dokazilih in različne specifikacije izdelkov,
 bi naročnik lahko le zaključil, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, saj sta LC Light Compact in PLAIN LC že po imenu sodeč dva različna izdelka, iz ponudbe pa ni jasno, kateri izdelek je izbrani ponudnik ponudil in ali izpolnjuje tehnične specifikacije,
 na nobenem dokumentu ni sočasno navedena oznaka PLAIN LC (Street) in LC LightCompact, iz česar bi bilo mogoče sklepati, da se obe oznaki nanašata na isti izdelek, zato vztraja, da sta to dva različna izdelka in zato ni mogoče ugotoviti, kaj ponuja izbrani ponudnik in kakšne so tehnične lastnosti,
 je izbrani ponudnik neustrezno dopolnjeval ponudbo, saj je predložil tako dokumente, ki se nanašajo na PLAIN LC, kot dokumente, ki se nanašajo na LC LightCompact,
 na spletni strani proizvajalca, na katero se je skliceval naročnik, ob vložitvi zahtevka za revizijo niso bili objavljeni ne izdelki PLAIN LC ne LC LightCompact, po začetku revizijskega postopka pa se je na proizvajalčevi spletni strani pojavil izdelek LC LightCompact s povsem novim tehničnim listom z dne 16. 9. 2019,
 predlaga izvedbo dokaza z izvedencem računalniške stroke, da je bila proizvajalčeva spletna stran spremenjena po vložitvi zahtevka za revizijo,
 se tehnični list z dne 23. 5. 2019, ki je bil predložen v ponudbi, in tehnični list z dne 16. 9. 2019, ki je bil objavljen na spletu po vložitvi zahtevka za revizijo, močno razlikujeta v specifikacijah izdelka (navedba različic izdelka, moč svetilk, priključek, IP zaščita, stopnja Ik zaščite ipd.), kar naj ugotovi izvedenec elektrotehniške stroke,
 četudi bi bilo mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik ponuja izdelek PLAIN LC, ta izdelek ne vsebuje napajalnika in zato ne izpolnjuje standarda zaščite (najmanj) IP66, če pa bi bilo mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik ponuja izdelek LC LightCompact, je to izdelek, ki nima ustreznega certifikata ENEC, saj ga ni mogoče pridobiti niti na spletni strani ENEC, vsekakor pa je izbrani ponudnik tudi napačno dopolnil ponudbo.
Vlagatelj je priglasil nadaljnje stroške.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 16. 10. 2019 izjavil o vlogi z dne 19. 9. 2019 in navedel, da je treba zavrniti zahtevek za revizijo, saj:
 oznaka PLAIN pomeni samo tržno ime svetilke, tip svetilke pa je določen z drugim delom naziva svetilke, in sicer z oznako LC, zato ni pomembno in ni nujno, da se ob nazivu svetilke uporablja dodatna oznaka PLAIN,
 proizvajalec v tehnični dokumentaciji ne navaja oznake PLAIN, vendar to ne pomeni, da je bila ponujena druga svetilka, kot izhaja iz ponudbe,
 so skice svetilk, ki jih je uporabil v svetlobnotehničnih preračunih, označene kot svetilke LC, vlagatelj pa se sklicuje na slike drugega tipa svetilk, ki jih proizvajalec prosto ponuja na trgu,
 je oznaka LC okrajšava za ime LightCompact, svetilke s to oznako pa so predmet ponudbe od samega začetka in se ta pojavlja tudi v tehničnih listih, predloženih v postopku javnega naročanja,
 se vlagatelj izogiba navajanju povezovalne oznake LC,
 je svetilka PLAIN LC svetilka LC LightCompact in pomeni isto svetilko, ki ima vgrajen napajalnik, kar potrjuje izjava certifikacijskega organa SIQ Ljubljana,
 v ponudbi ni predložil tehnične dokumentacije za dva različna tipa svetilk, iz ponudbe pa je sicer razvidno, kaj je ponudil in katere so tehnične lastnosti ponujenih izdelkov,
 so vlagateljeve navedbe o različnih lumen paketih brezpredmetne, saj so lumni znotraj normalnih odklonov, ki so veljavni v panogi,
 oznaka XS pomeni le dodatno izpeljanko svetilk, kar potrjuje izjava certifikacijskega organa SIQ Ljubljana,
 ima ponujena svetilka tipa LC vgrajen napajalnik v sami svetilki,
 mu izdelka, ki ga je ponudil, ni bilo treba oglaševati, zagotavlja pa, da bodo dobavljene svetilke ustrezale zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
 je ponujeni tip svetilke PLAIN LC drugačen od svetilk PLAIN I.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo predlagal izvedbo dokaza z izvedencem elektrotehnične stroke, v vlogi z dne 16. 10. 2019 pa izvedbo dokaza z izvedencem računalniške stroke. Državna revizijska komisija je ugotovila, da izvedba teh dokazov ni potrebna za rešitev zadeve, saj je že iz posredovane dokumentacije ter vlog vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, vloženih v revizijskem postopku, mogoče ugotoviti relevantno dejansko stanje, ki je potrebno za sprejem odločitve. Izvedba teh dokazov za ugotavljanje še nadaljnjih dejstev, ki ne bi več vplivala na sprejeto odločitev, ni potrebna, ker bi se s tem le podaljšalo reševanje zadeve, a rezultat bi bil enak (enaka sprejeta odločitev).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku naročila male vrednosti izmed petih prejetih ponudb izbral ponudbo izbranega ponudnika, saj je ugotovil, da je najugodnejša in dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, čemur je vlagatelj nasprotoval, saj je navedel, da je naročnik ne bi smel upoštevati, ker izbrani ponudnik ni ponudil predmeta naročila male vrednosti skladno s tehničnimi specifikacijami in zahtevo za garancijo. Vlagatelj je še navedel, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo. Naročnik je s sklepom št. 360-12/2019-89-U111 z dne 6. 8. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-139/2019-4 z dne 5. 9. 2019 ugodila zahtevku za revizijo glede kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo in vlagatelju dovolila vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v specifikacije ponujenega blaga, kot izhajajo iz predloženih dokazil v zvezi s tehničnimi specifikacijami, kot so določene v tabelah iz projektantskega popisa del. Po vpogledu v specifikacije ponujenega blaga 12. 9. 2019 je vlagatelj z vlogo z dne 19. 9. 2019 dopolnil zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na očitke o neskladnosti ponudbe izbranega ponudnika s tehničnimi specifikacijami. Naročnik je z dopisom št. 360-1/2019-117-U111 z dne 8. 10. 2019 izjavil, da vztraja, da so svetilke, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, skladne s tehničnimi specifikacijami. Ker je Državna revizijska komisija že obravnavala del zahtevka za revizijo, ki se je nanašal na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vlagatelj pa v vlogi z dne 19. 9. 2019 ni navedel, da bi mu naročnik po omogočitvi vpogleda 12. 9. 2019 še nadalje kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, je za rešitev spora med vlagateljem in naročnikom relevantno le še ugotavljanje, ali je naročnik kršil ZJN-3, ker je izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav naj ne bi bila skladna s tehničnimi specifikacijami.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da je naročnik poglavje »Tehnične specifikacije« (str. 23) razdelil na tri dele, pri čemer je:
 pod naslov »Splošne specifikacije« (prvi del) med drugim vključil besedilo (prvi odstavek):
»Tehnične specifikacije javnega naročila so razvidne iz priloge te razpisne dokumentacije in sicer:
• Tehnično poročilo z dne 14. 6. 2019 in
• Projektantski popis del s ponudbenim predračunom«,
 pod naslov »Garancijska doba« (tretji del) pa besedilo:
»Garancijski rok za izvedena dela in vgrajeni material je pet (5) let in prične teči od dneva zapisniškega prevzema dela in pisnega obvestila izvajalca o odpravi pomanjkljivosti, ki ga potrdi odgovorni nadzornik, razen za svetilke z vsemi sestavnimi deli, za katere velja garancijska doba 10 let.«

Iz točke 4.3 tehničnega poročila je razviden opis odjemnih mest in potrebnih del. Sestavni del tehničnega poročila je projektantski popis del (točka 4.4). Projektantski popis del je narejen v formatu excel, pri čemer je za vsako odjemno mesto (v samostojnih listih) po posameznih zaporednih številkah v tabelah navedeno, kaj obsegajo posamezne postavke. Tehnično poročilo skupaj s projektantskim popisom del predstavlja tehnične specifikacije v smislu podtočke b 2. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in druge povedi iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3, saj so z njimi »določ[ene] zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga«. Eni izmed opisov postavk določajo tehnične specifikacije (v smislu podtočke b 2. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in druge povedi iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3) za svetilke. Iz teh opisov je razvidno, da so določene tudi referenčne svetilke konkretnega proizvajalca. Naročnik se je torej v teh opisih skliceval na elemente v smislu prve povedi iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3. Vendar je naročnik poleg sklicevanja na te elemente navedel še besedilo »ali drugega proizvajalca z enakovrednimi tehničnimi karakteristikami« (element v smislu tretje povedi iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija pri pregledu posredovane dokumentacije ni uspela ugotoviti, da je naročnik določil, da ponudniki v predračunu ali drugod navedejo, katero svetilko ponujajo, če ta ni referenčna. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ne izhaja, da bi naročnik zahteval, da ponudniki predložijo kakšno dokumentacijo s tehničnimi podatki za te svetilke »drugega proizvajalca z enakovrednimi tehničnimi karakteristikami«. Naročnik je v poglavju »Vsebina ponudbene dokumentacije« (str. 24–26 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) naštel, katero dokumentacijo morajo predložiti ponudniki, med njo pa ni naštel tehnične dokumentacije (ponujenih svetilk) ipd.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik sicer določil referenčne svetilke, vendar je omogočil, da ponudniki ponudijo tudi enakovredne. Čeprav naročnik ni določil, da morajo ponudniki v ponudbi navesti, katero enakovredno svetilko ponujajo, niti ni zahteval, da v ponudbi predložijo dokazila o njihovi enakovrednosti referenčni svetilki, ne izbranemu ponudniku ne naročniku ni sporno, da izbrani ponudnik ni ponudil referenčnih svetilk, temveč svetilke drugega proizvajalca. Izbrani ponudnik je namreč v ponudbi predložil dokumenta »Declaration of conformity« z dne 19. 2. 2017 in »Tehnični list« z dne 23. 5. 2019 s podatki o svetilkah, ki niso svetilke referenčnega proizvajalca. Naročnik je med pregledom ponudb z dopisom št. 360-1/2019-63-U111 z dne 8. 7. 2019 izbranega ponudnika pozval na »dopolnitev/pojasnilo ponudbe« v zvezi z nekaterimi »tehničnimi parametri« ponujenih svetilk. Izbrani ponudnik je odgovoril z elektronskim sporočilom, ki ga je poslal 10. 7. 2019 ob 10.20 in mu pripel posamezna dokazila: izjava proizvajalca o zatemnjevanju z dne 10. 7. 2019, preračune tipičnih prerezov z dne 9. 7. 2019 in »Tehnični list« z dne 10. 7. 2019.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročnik sicer ni zahteval, da ponudniki navedejo, katero svetilko referenčni svetilki ponujajo, in da dokazujejo njeno enakovrednost, vendar je v obravnavani zadevi treba ugotoviti, da je izbrani ponudnik s predložitvijo dokazil v ponudbo in na poziv (dopis št. 360-1/2019-63-U111 z dne 8. 7. 2019) ravno dokazoval enakovrednost ponujene svetilke referenčni svetilki. Čeprav ZJN-3 nima izrecnih pravil o tem, kdaj in kako je treba dokazovati enakovrednost ponujenega blaga zaradi naročnikove uporabe šestega odstavka 68. člena ZJN-3, pa je za odgovor na ti vprašanji treba upoštevati analogno rešitev, ki jo je predstavilo Sodišče Evropske unije v zadevi VAR Srl, Azienda Trasporti Milanesi SpA (ATM) proti Iveco Orecchia SpA, C-14/17 z dne 12. 7. 2018, ECLI:EU:C:2018:568, saj ZJN-3 vsebuje vsebinsko primerljive določbe, kot so bile določbe direktive, ki jih je tolmačilo Sodišče Evropske unije (prim. zadevo št. 018-188/2018), in sicer, da »mora naročnik v primeru, da tehnične specifikacije iz dokumentacije javnega naročila vsebujejo sklicevanje na posamezno znamko, vir ali posebno proizvodnjo, zahtevati, da ponudnik že v ponudbi predloži dokaz o tem, da so predlagani proizvodi enakovredni proizvodom, ki so opredeljeni v navedenih tehničnih specifikacijah«. Ker ta dokazila, ki jih je predložil izbrani ponudnik, konkretizirajo, katere svetilke, ki niso referenčne, je ponudil in katere lastnosti imajo, je naročnik lahko ugotavljal, ali so te svetilke skladne s tehničnimi specifikacijami, ki so bile določene v tabelah iz projektantskega popisa del, in ali so zato enakovredne referenčnim svetilkam. Če naročnik enakovrednosti ponujenih svetilk ne bi mogel ugotoviti, bi moral v odločitvi v zvezi z oddajo naročila male vrednosti skladno s prvo alineo tretjega odstavka 89. člena ZJN-3 navesti razloge za odločitev o neenakovrednosti. Ta dokazila v tem obsegu torej v obravnavanem primeru pomenijo specifikacijo v smislu pojma iz drugega odstavka 35. člena ZJN-3, in sicer neodvisno od naročnikove opustitve zahtevati dokazila o lastnosti ponujenih svetilk, če te niso referenčne.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da se dokument »Declaration of conformity« z dne 19. 2. 2017 sklicuje na svetilke PLAIN LC S, PLAIN LC M in PLAIN LC L, v dokumentu »Tehnični list« z dne 23. 5. 2019 pa so svetilke poimenovane LC LightCompact, iz prilog k elektronskemu sporočilu, ki ga je izbrani ponudnik poslal naročniku 10. 7. 2019 ob 10.20, pa je razvidno, da se izjava proizvajalca o zatemnjevanju z dne 10. 7. 2019 sklicuje na svetilke LC LightCompact, preračuni tipičnih prerezov z dne 9. 7. 2019 na svetilke Plain LC in »Tehnični list« z dne 10. 7. 2019 na svetilke LC LightCompact.

Vlagatelj je navedel, da izdelki PLAIN LC S, PLAIN LC M in PLAIN LC L ne predstavljajo svetilke, kot jo je zahteval naročnik, saj v ohišju ne vsebujejo napajalnika.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik v projektantskem popisu del določil, da svetilke morajo imeti ohišje iz tlačno litega aluminija določene stopnje zaščite, s čimer bi posredno določil zahtevo, da je napajalnik vgrajen v svetilko. Naročnik je prvotno zahtevano stopnjo zaščite IP66 spremenil z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil 26. 6. 2019 ob 10.31, na stopnjo zaščite IP65, kar je tehnična specifikacija, ki so jo ponudniki bili upravičeni upoštevati, saj je ta odgovor postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3). Vlagatelj je predložil fotografiji, na katerih je napajalnik izven ohišja svetilke, vendar iz ničesar ni razvidno, da ti fotografiji prikazujeta izdelke PLAIN LC S, PLAIN LC M in/ali PLAIN LC L. Iz teh fotografij namreč ni razvidno poimenovanje PLAIN LC S, PLAIN LC M in/ali PLAIN LC L na izdelkih, ki sta na njiju, niti ni razvidno kakšno drugo poimenovanje, niti ni razviden kakšen drug podatek, ki bi omogočil potrditev vlagateljeve navedbe. Čeprav se dokument »Declaration of conformity« z dne 19. 2. 2017 ne sklicuje na napajalnik, to ne dokazuje že, da izdelki PLAIN LC S, PLAIN LC M in PLAIN LC L ne bi bili skladni s tehničnimi specifikacijami. Če bi bil namreč napajalnik znotraj ohišja izdelkov PLAIN LC S, PLAIN LC M in PLAIN LC L, se potem izjava nanaša na te izdelke in njihove sestavne dele, med katerimi bi bil napajalnik. Niti z izpisi za izdelke PLAIN I L, PLAIN I S in PLAIN I M, ki jih je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, ni mogoče dokazati, da je na fotografijah izdelek PLAIN LC S, PLAIN LC M ali PLAIN LC L, saj na njih ni grafične predstavitve svetilke (npr. skica ali fotografija), ki bi z morebitno primerjavo s fotografijama lahko potrjevala, da je na fotografijah izdelek PLAIN LC S, PLAIN LC M ali PLAIN LC L. Državna revizijska komisija sicer dodaja, da vlagatelj niti ni dokazal, da se izpisi za izdelke PLAIN I L, PLAIN I S in PLAIN I M nanašajo na izdelke PLAIN LC S, PLAIN LC M ali PLAIN LC L. Čeprav se v imenih teh izdelkov nahajata beseda PLAIN in velikosti (tj. S, M in L), ni mogoče ugotoviti, kako bi bilo mogoče ugotoviti enakost s svetilkami LC prek oznake I. Vlagatelj je v vlogi z dne 12. 8. 2019 sicer navedel, da je treba črko I razumeti kot mali tiskani l in ne kot veliki tiskani i, čemur Državna revizijska komisija ni sledila. Že iz izpisov, v katerih je naveden internetni naslov pri opisih »Ultra slim housing made of high grade Al with optimized heat conductivity properties«, je razvidno, da sporna črka pomeni veliki tiskani i in ne mali tiskani l. Relevantni deli teh internetnih naslovov namreč vsebujejo navedbe »plain-i-s«, »plain-i-m« in »plain-i-l«. Je pa vlagatelj tudi predlagal postavitev izvedenca elektrotehnične stroke, da bi dokazal, da izdelki PLAIN LC S, PLAIN LC M ali PLAIN LC L nimajo vgrajenega napajalnika. Če bi bilo treba šteti, da se dokument »Tehnični list« z dne 23. 5. 2019 nanaša na izdelke PLAIN LC S, PLAIN LC M in PLAIN LC L, je iz skice s str. 1 razvidno, da je svetilka drugačna od tiste, ki je na fotografijah, na kateri se je skliceval vlagatelj v zahtevku za revizijo, poleg tega pa je iz razdelka »Tehnični opis« navedena stopnja zaščite, ki dosega minimalno. Kar bi dokazovalo, da je napajalnik vgrajen v izdelke PLAIN LC S, PLAIN LC M ali PLAIN LC L. To je tudi stališče naročnika (sklep št. 360-12/2019-89-U111 z dne 6. 8. 2019, str. 2 in dopis št. 360-1/2019-117-U111 z dne 8. 10. 2019), enako pa je navedel izbrani ponudnik v vlogi z dne 16. 10. 2019 (str. 2). Državni revizijski komisiji je razumno in prepričljivo ravnanje naročnika, ko je upošteval, da se dokument »Tehnični list« z dne 23. 5. 2019 nanaša ravno na izdelke PLAIN LC S, PLAIN LC M in PLAIN LC L, čeprav v njem ni izrecno navedena oznaka PLAIN. Državna revizijska komisija namreč ne more spregledati, da se v njem nahaja oznaka LC (in ime LightCompact, ki očitno sporoča, kaj je pomen oznake LC), ki je povezovalni element z dokumentom »Declaration of conformity« z dne 19. 2. 2017. Enako velja za dokument »Tehnični list« z dne 10. 7. 2019, ki ga je izbrani ponudnik poslal po elektronski pošti 10. 7. 2019 ob 10.20 na poziv za dopolnitev ponudbe (dopis št. 360-1/2019-63-U111 z dne 8. 7. 2019). Čeprav se niti v tem drugem tehničnem listu ne nahaja oznaka PLAIN, pa se nahaja oznaka LC (in ime LightCompact, ki očitno sporoča, kaj je pomen oznake LC), ki je povezovalni element z dokumentom »Declaration of conformity« z dne 19. 2. 2017. Zaradi povezljivosti posameznih dokazil prek oznake LC in dejstva, da je iz skice svetilke, ki se nahaja v dokumentih »Tehnični list« z dne 23. 5. 2019 in »Tehnični list« z dne 10. 7. 2019, razvidna drugačna zasnova svetilke, kot jo je vlagatelj prikazoval s fotografijama, izvedba dokaza z izvedencem elektrotehnične stroke ni potrebna. Da izvedba tega dokaza ni potrebna potrjujejo tudi dokazilo, ki ga je pridobil naročnik in se nanj sklicuje tudi vlagatelj v vlogi z dne 19. 9. 2019 (licenca ENEC z dne 28. 5. 2019, ki jo je izdal SIQ in se nanaša na svetilke PLAIN LC Street S/M/L, iz katere je razvidna stopnja zaščite, ki dosega minimalno zahtevano), in dokazilo, ki ga je izbrani ponudnik predložil v revizijskem postopku (potrditveno pismo z dne 10. 10. 2019, ki ga je izdal SIQ, da licenca ENEC z dne 28. 5. 2019 velja tudi za svetilke, ki vsebujejo oznake LC, LightCompact in/ali PLAIN LC). Ob teh izhodiščih za rešitev zadeve niso pomembni vlagateljevi očitki o stopnji zaščite napajalnika, ki ni vgrajen v svetilko, pri čemer je vlagatelj sicer spregledal, da je naročnik z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil 26. 6. 2019 ob 10.31, spremenil stopnjo zaščite. Da izvedba dokaza z izvedencem elektrotehnične stroke ni potrebna ne nazadnje potrjuje vloga z dne 19. 9. 2019, saj je vlagatelj na str. 3 navedel, katere štiri svetilke pod oznako PLAIN je našel na proizvajalčevi spletni strani, pri čemer so v imenih teh svetilk (poleg velikosti M) navedene še oznake I, II, I RETRO in III. Te štiri svetilke so po zasnovi očitno drugačne od svetilke, kot je njena skica prikazana v dokumentih »Tehnični list« z dne 23. 5. 2019 in »Tehnični list« z dne 10. 7. 2019. Okoliščina, da na spletni strani proizvajalca svetilk v času, ko je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo in vlogo z dne 19. 9. 2019, ne bi bile prikazane svetilke PLAIN LC (gl. vlogo z dne 16. 10. 2019, str. 4), ne bi bila relevantna, saj je odločitev proizvajalca, ali bo sploh imel lastno spletno stran, ne pa le, kakšna naj bo njena vsebina (prim. zadevo št. 018-125/2019). Izvedba dokaza z izvedencem računalniške stroke (vloga z dne 16. 10. 2019) torej ne bi pripomogla k ugotovitvi kakšnega dejstva, ki bi lahko vplivalo na sprejem odločitve. Tudi način označevanja izdelkov je poslovna odločitev proizvajalca in različnost označevanja istega izdelka ne more samo po sebi pomeniti, da ima izdelek različne tehnične lastnosti. Je pa Državna revizijska komisija slednje vlagateljevo opozorilo in njegovo sklicevanje na posamezna dokazila, ki jih je naročnik pridobil od izbranega ponudnika, pri čemer naj bi ta dokazila različno prikazovala dejansko stanje, upoštevala z vidika, ali je naročnik zagotovil ravnanje, ki je skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja, skladno s katerim mora naročnik zagotoviti izbiro na transparenten način (prvi odstavek 6. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni zagotovil take izbire.

Iz projektantskega popisa del je razvidno, da je naročnik za posamezna odjemna mesta opisal svetilke in jim določil konkretne tehnične zahteve. Izbrani ponudnik je naročniku predložil posamezne dokumente, s katerimi je dokazoval, da so ponujene svetilke skladne s tehničnimi specifikacijami, vendar ne iz ponudbe ne iz dopolnitve ni razvidno, da bi bilo na konkreten način določeno, katero svetilko izmed več možnih je izbrani ponudnik ponudil za posamezno odjemno mesto, niti iz naročnikove dokumentacije ni razvidno, da bi to naročnik razjasnil pred sprejemom izpodbijane odločitve. Treba je upoštevati, da naročnik ponudbo le pregleda in oceni, ne pa soustvarja (prim. zadevi št. 018-196/2009 in 018-249/2010). V dokumentih »Tehnični list« z dne 23. 5. 2019 in »Tehnični list« z dne 10. 7. 2019 je opisanih pet svetilk z različnimi specifikacijami, a treh velikosti (XS, M in L) pri čemer se pri dveh velikostih (XS in L) svetilke nekoliko razlikujejo v nekaterih specifikacijah. Dokument »Declaration of conformity« z dne 19. 2. 2017 se nanaša na svetilke velikosti S, M in L. Izbrani ponudnik je predložil tudi preračune tipičnih prerezov z dne 9. 7. 2019, pri čemer se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem (vloga z dne 19. 9. 2019, str. 4), da je iz tega dokumenta mogoče vsaj pri svetilki, na katero se je skliceval vlagatelj, zaslediti tehnične podatke, ki so nekoliko drugačni od tistih, ki izhajajo iz dokumentov »Tehnični list« z dne 23. 5. 2019 in »Tehnični list« z dne 10. 7. 2019. Četudi bi Državna revizijska komisija sprejela stališče izbranega ponudnika (vloga z dne 16. 10. 2019, str. 2) v zvezi z lumni, niti iz njegovih navedb ni mogoče ugotoviti stališč o razliki v podatku o moči. Čeprav je jasno, da vse svetilke, kot so predstavljene v dokumentih, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi in dopolnitvi, niso relevantne po posameznih odjemnih mestih, Državna revizijska komisija ne more preizkusiti, ali je naročnik izbral ponudbo, ki je skladna s tehničnimi specifikacijami, ker sploh ni jasno, za katero odjemno mesto je ponujena katera svetilka izmed teh, ki so ugotovljive iz navedenih dokumentov. Ta preizkus dodatno ovira tudi dejstvo, da nekateri tehnični podatki v navedenih dokumentih niso enaki in zato ni jasno, kako je naročnik upošteval njihovo različnost. Že navedeno zato zadostuje, da Državna revizijska komisija zaradi ugotovljene kršitve 6. člena ZJN-3 pri ravnanju po prvem odstavku 91. člena ZJN-3 skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodi zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« št. 360-1/2019-71-U111 z dne 11. 7. 2019, in to odločitev razveljavi.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da podatki o dolžini garancijske dobe v projektantskem popisu del (razen za svetilko z odjemnega mesta 18) in tretjem delu poglavja »Tehnične specifikacije« (str. 23 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) niso usklajeni. Iz tretjega dela poglavja »Tehnične specifikacije« (str. 23 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) je namreč razvidno, da je naročnik zahteval za svetilke garancijsko dobo 10 let, v projektantskem popisu del pa je le za svetilko z odjemnega mesta 18 zahteva garancijsko dobo 10 let, saj je za svetilke z drugih odjemnih mest zahteval garancijsko dobo 5 let.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ni razvidno, da bi izbrani ponudnik navedel, da za ponujene svetilke ponudil drugačne garancijske dobe, kot so določene v projektantskem popisu del za posamezne svetilke. Iz ponudbe izbranega ponudnika tako ni mogoče ugotoviti, da bi za vse svetilke ponudil garancijsko dobo 10 let, kot je to bilo določeno v tretjem delu poglavja »Tehnične specifikacije« (str. 23 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). V tem primeru, ker je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila notranje neskladna, je ni mogoče tolmačiti v škodo izbranega ponudnika. Vlagatelj tudi ni navedel, da bi izbrani ponudnik za svetilke, za katere iz projektantskega popisa del izhaja garancijska doba 5 let, ponudil krajšo garancijsko dobo od 5 let, za svetilko z odjemnega mesta 18 pa garancijsko dobo, ki je krajša od 10 let. Vlagatelj torej ni niti zatrjeval, da bi izbrani ponudnik ponudil garancijsko dobo svetilk v neskladju vsaj z zahtevami iz projektantskega popisa del. Državna revizijska komisija zato ni mogla šteti, da bi moral naročnik do izbranega ponudnika uporabiti strožje tolmačenje od tistega, ki ga omogoča upoštevanje zgolj projektantskega popisa del. Na podani zaključek ne vpliva vlagateljevo opozarjanje iz vloge z dne 12. 8. 2019, da je naročnik pridobil neprimerljive ponudbe. Vlagatelj je s tem po vsebini opozoril na spoštovanje načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Vlagatelj je v vlogi z dne 12. 8. 2019 sicer navedel, da je upošteval daljšo garancijsko dobo in je zato cena, ki jo je ponudil, višja, vendar ni navedel, da je naročnika v ponudbi tudi seznanil s tem, da je za vse svetilke ponudil garancijsko dobo 10 let. Vpogled v vlagateljevo ponudbo sicer tudi ne potrjuje, da je vlagatelj za vse svetilke ponudil garancijsko dobo 10 let. V vlagateljevi ponudbi se namreč nahaja le projektantski popis del, v katerega je vlagatelj vpisal cene, ne da bi kakorkoli drugače označil dolžino garancijskih dob svetilk, kot so bile že vnaprej vpisane v projektantskem popisu del. Iz izpolnjenega projektantskega popisa del, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, je tako le za svetilke z odjemnega mesta 18 razvidna garancijska doba 10 let, za svetilke z drugih odjemnih mest pa 5 let. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je naročnik vlagatelja postavil v slabši položaj od položaja, v katerem je bil izbrani ponudnik, niti ni mogla ugotoviti, da je naročnik različno obravnaval vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika. Tako ugotovljeno dejansko stanje zato ne omogoča ugotovitve kršitve 7. člena ZJN-3.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek naročila male vrednosti znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3, pri čemer jo mora obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). Pri svojih ravnanjih mora naročnik upoštevati, da je morebiten izbor najugodnejše ponudbe transparenten (6. člen ZJN-3) in skladen z omejitvami iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v sklepu št. št. 018-139/2019-4 z dne 5. 9. 2019 vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pridržala do končne odločitve o zahtevku za revizijo, zato je o njih odločila s tem sklepom.

Vlagatelj je priglasil povrnitev stroškov v zahtevku za revizijo ter vlogah z dne 12. 8. 2019, 19. 9. 2019 in 16. 10. 2019.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške:
 takse v višini 1.226,90 eurov,
 stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40/1 OT) v višini 600 eurov (1.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 732 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 12 eurov (20 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 14,64 eurov,
 stroške za sestavo vloge z dne 19. 9. 2019 (tarifna številka 40/2 OT) v višini 300 eurov (500 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 366 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 6 eurov (10 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 7,32 eurov,
kar skupaj znese 2.345,86 eurov, ki jih je naročnik dolžan vlagatelju povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija ni priznala povračila stroškov za pregled dokumentacije, ki jih je vlagatelj priglasil v zahtevku za revizijo, saj je to ravnanje povezano z vložitvijo zahtevka za revizijo in ne predstavlja samostojne storitve.

Državna revizijska komisija ni priznala niti stroškov iz vlog z dne 12. 8. 2019 in 16. 10. 2019, saj ti nista vplivali na sprejem odločitve.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 2.345,86 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 15. 11. 2019

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije















Vročiti:
 Občina Gornja Radgona, Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona,
 Godec Černeka Nemec, o. p., d. o. o., Železna cesta 14, 1000 Ljubljana,
 Tenzor, d. o. o., Mariborska cesta 13, 2250 Ptuj,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.