018-166/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-166/2019-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gasilska oprema za gašenje požarov«, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Alvidis d.o.o., Družba za trgovino, distribucijo in svetovanje, Omersova ulica 46, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Šebenik d.o.o., Slovenska cesta 54, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 11. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 92/2018-JNMV za nakup gasilske opreme za gašenje požarov št. 430-108/2018-31, z dne 22. 8. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 949,45 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 10. 10. 2018 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 007006/2018-W01.

Naročnik je dne 22. 8. 2019 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 92/2018-JNMV za nakup gasilske opreme za gašenje požarov št. 430-108/2018-31, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo družbi Gallus SM d.o.o., Novomeška cesta 17, Šentjernej (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je bila (po izvedeni elektronski dražbi) najugodnejša vlagateljeva ponudba. Ker vlagateljeva ponudba ni dopustna, je bila izbrana naslednja najugodnejša in dopustna ponudba. Vlagateljeva ponudba je bila izločena iz razloga, ker ponujene cevi (tlačna C-cev, 42 mm, tlačna B-cev, 75 mm, tlačna B-cev brez spojk, 75 mm in tlačna C-cev brez spojk, 52 mm) ne izpolnjujejo zahteve po minimalnem delovnem tlaku 20 barov in zato, ker ponujena tlačna D-cev, 25 mm ne izpolnjuje zahteve po minimalnem delovnem tlaku 18 barov, pač pa so vse navedene cevi ponujene z minimalnim delovnim tlakom 16 barov.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 28. 8. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je naročnikova ugotovitev o tem, da njegova ponudba ni dopustna, nezakonita. Navaja, da je ponudil opremo nemškega proizvajalca Gollmer&Hummel GmbH oziroma cevi, ki imajo standard DIN 14811, za pridobitev certifikata po standardu DIN 14811 pa morajo vse gasilske tlačne cevi izpolnjevati enake testne pogoje. Navedeni standard za cevi, ki imajo premer od 25 do 75 mm, zahteva minimalni delovni tlak 16 barov. Ker je naročnik zahteval tlačne cevi, ki so izdelane po standardu DIN 14811, so bile lahko ponujene le cevi, ki delujejo pri minimalnem delovnem tlaku 16 barov. Vlagatelj tudi navaja, da v kolikor tlačna cev omogoča delovanje pri minimalnem delovnem tlaku 16 barov, potem omogoča tudi delovanje na zahtevanem minimalnem delovnem tlaku 20 barov oziroma 18 barov. O tem, da tlačna cev ne izpolnjuje tehničnega pogoja minimalnega delovnega tlaka 20 barov (ali 18 barov v primeru tlačne D-cevi), bi bilo mogoče govoriti le v primeru, če bi ponudnik ponudil cev, ki bi omogočala minimalni delovni tlak nad 20 bari (ali nad 18 bari v primeru tlačne D-cevi). Skratka, vse ponujene tlačne cevi omogočajo delovanje na minimalnem delovnem tlaku 20 barov oziroma v primeru tlačne D-cevi na minimalnem delovnem tlaku 18 barov. Vlagatelj še navaja, da v kolikor cevi, ki jih je ponudil, ne ustrezajo zahtevanim tehničnim lastnostim, potem ne ustrezajo niti cevi, ki jih je ponudil izbrani ponudnik. Tudi tlačne cevi, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, so izdelane po standardu DIN 14811, kar med drugim pomeni, da delujejo pri minimalnem delovnem tlaku 16 barov. Poleg tega je naročnik zahteval tehnično dokumentacijo proizvajalca, iz katere je moralo biti razvidno, da ponujeno blago zadošča vsem zahtevam, izbrani ponudnik pa ni predložil tehnične dokumentacije proizvajalca, pač pa dokument, ki ga je pripravil sam. Izbrani ponudnik je pri tem zlepil slike tlačnih cevi in sam pripisal domnevne lastnosti, ki naj bi jih posamezna tlačna cev imela. Vlagatelj še navaja, da se podatki iz tehničnih specifikacij proizvajalca ne ujemajo s tehničnimi podatki, ki jih je navedel izbrani ponudnik, in sicer: 1. Za tlačno C-cev (42 mm) je izbrani ponudnik ponudil tlačno cev proizvajalca Eschbach GmbH z oznako Syntetic Special. Vendar naveden proizvajalec tlačne cevi s tovrstno oznako nima oziroma ima le tlačne cevi z oznakama Syntetic Signal in Syntetic Special 500, ti dve cevi pa omogočata delovni tlak 16 oziroma 17 barov. 2. Za tlačno B-cev (75 mm) je izbrani ponudnik ponudil tlačno cev proizvajalca Eschbach GmbH z oznako Syntetic Special Signal, pri čemer je navedel, da omogoča delovni tlak 20 barov. Iz specifikacije, ki jo ima izbrani ponudnik za to cev objavljeno na svoji internetni strani, pa izhaja, da naj bi delovni tlak te cevi znašal 16 barov. Kot že navedeno, v prodajnem programu proizvajalca ni tlačne cevi z oznako Syntetic Special Signal, pač pa je cev Syntetic Special, ki omogoča delovni tlak 16 barov. 3. Za tlačno D-cev (25 mm) je izbrani ponudnik ponudil tlačno cev proizvajalca Eschbach GmbH z oznako Syntetic Special 500, pri čemer je navedel, da omogoča delovni tlak 18 barov, iz specifikacije proizvajalca pa izhaja, da omogoča delovni tlak 16 barov. 4. Za tlačno B-cev brez spojk je izbrani ponudnik ponudil cev Eschbach GmbH z oznako Syntetic Special Signal, torej cev, ki je proizvajalec nima v programu. Izbrani ponudnik je tudi navedel, da navedena cev omogoča delovni tlak 20 barov, delovni tlak cevi Syntetic Special, ki jo ima proizvajalec v svojem programu, pa znaša 16 barov. 5. Za tlačno C-cev brez spojk je izbrani ponudnik ponudil tlačno cev proizvajalca Eschbach GmbH z oznako Syntetic Special Signal, za katero je navedel, da omogoča delovni tlak 20 barov, vendar iz specifikacije proizvajalca izhaja, da znaša delovni tlak 16 barov. Vlagatelj še navaja, da je iz tehničnih specifikacij proizvajalca Eschbach GmbH razvidno, da so parametri cevi Syntetic Special in Syntetic Special 500, ki se testirajo po zahtevani DIN normi, enaki kot pri ceveh proizvajalca Gollmer 6 Hummel GmbH, ki jih je ponudil sam. Ravno tako so enake tudi lastnosti obeh cevi. Vlagatelj predlaga imenovanje sodnega izvedenca ustrezne stroke.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 5. 9. 2019, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zatrjuje, da je naročnikove tehnične zahteve predstavil proizvajalcu, ki mu je potrdil, da lahko zagotovi cevi, ki ustrezajo vsem zahtevam. Proizvajalec Eschbach GmbH bo izdelal cevi ob upoštevanju vseh naročnikovih zahtev, zato informacije, ki so dostopne na internetu, nimajo nobene povezave s tehnično specifikacijo, ki je priložena v ponudbi. Navaja še, da predstavljajo njegov odnos in pooblastila, ki jih ima s proizvajalcem, poslovno skrivnost, pri čemer ima vsa pooblastila proizvajalca, da lahko prevede tehnične liste blaga. Opozarja še, da je naročniku dne 11. 9. 2019 poslal izjavo svojega proizvajalca, iz katere je razvidno, da bodo ponudil cevi, ki imajo standard DIN 14811 ter omogočajo razpočni tlak 60 barov in delovni tlak 20 barov.

Naročnik je z dokumentom št. 430-354/2019-7, z dne 17. 9. 2019, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Uvodoma pojasnjuje, da je za cevi, ki jih je razpisal pod točkami 4.12 (tlačna C-cev, 42 mm), 4.13 (tlačna B-cev fi 75 mm, 4.14 (tlačna D-cev, 25 mm), 4.15 (tlačna B-cev brez spojk, 75 mm) in 4.16 (tlačna C-cev brez spojk, 52 mm) postavil tako zahtevo, ki se nanaša na minimalni delovni tlak, kakor tudi zahtevo, da morajo biti cevi izdelane po standardu DIN 14811. Navaja, da je za tlačne cevi, ki so razpisane v točkah 4.12, 4.13, 4.15 in 4.16, zahteval minimalni delovni tlak 20 barov, za blago pod točko 4.14 pa minimalni delovni tlak 18 barov. Ker je vlagatelj pod navedenimi točkami ponudil tlačne cevi z delovnim tlakom 16 barov, njegova ponudba ni dopustna. Standard DIN 14811 zahteva, da znaša minimalni delovni tlak cevi, ki imajo premer od 25 mm do 75 mm, najmanj 16 barov, ne glede na navedeno pa je ob upoštevanju obsega in narave dela podal višje tehnične zahteve (20 in 18 barov) kot jih zahteva minimum standarda DIN 14811. Naročnik je zahteval višji minimalni delovni tlak iz razloga, ker potrebuje kvalitetnejše in odpornejše cevi. Tlačne cevi se bodo namreč dnevno uporabljale pri usposabljanjih poklicnih in prostovoljnih gasilcev v Izobraževalnem centru Ig, zato morajo zdržati višje tlake, pogoste dinamične obremenitve in sunke v vodnih armaturah, ter večje mehanske in toplotne obremenitve. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika. Navaja, da je izbrani ponudnik predložil slike in tehnične opise ponujenega blaga v slovenskem jeziku z navedbo proizvajalca, iz česar je razvidno, da gre za prevedene tehnične liste proizvajalca Jacob Eschbach GmbH. Naročnik še zatrjuje, da tehnični listi, ki jih ima izbrani izvajalec na svoji internetni strani, nimajo povezave s tehnično specifikacijo, ki jo je predložil izbrani ponudnik, saj bo naveden proizvajalec izdelal tlačne cevi glede na postavljene zahteve. Izbrani ponudnik je v svoji vlogi tudi navedel, da bo proizvajalec izdelal tlačne cevi z delovnim tlakom 20 barov, poleg tega je tudi navedel, da ima pooblastila, da lahko sam zapiše oziroma prevede tehnične liste za ponujeno blago.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 24. 9. 2019, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Ponovno zatrjuje, da je ponudil tlačne cevi, ki imajo standard DIN 14811, naveden standard pa zahteva, da znaša minimalni delovni tlak za tlačne cevi, ki imajo premer od 25 do 75 mm, 16 barov. Ponovno navaja tudi, da v kolikor tlačna cev omogoča delovanje pri minimalnem delovnem tlaku 16 barov, potem omogoča tudi delovanje na zahtevanem minimalnem delovnem tlaku 20 barov oziroma 18 barov. Zatrjuje tudi, da je kvaliteta oziroma odpornost cevi odvisna od razpočnega in ne minimalnega tlaka oziroma od pletenosti cevi. V zvezi z izjavo proizvajalca, ki jo je predložil izbrani ponudnik, pa je naročnik očitno spregledal, da bi moral izbrani ponudnik ponuditi tudi spojke ustreznega DIN standarda, saj iz njegove ponudbe izhaja, da ponujene spojke ustrezajo cevem z minimalnim delovnim tlakom 16 in ne 18 oziroma 20 barov. Iz obrazložitve naročnika ne izhaja, da naj bi proizvajalec Jacob Eschbach GmbH izbranemu ponudniku izdelal tudi posebne spojke, ki bi bile kompatibilne s cevmi, katerih minimalni delovni tlak je 20 barov. V kolikor držijo navedbe izbranega ponudnika, da mu bo proizvajalec cevi izdelal po meri, take cevi nimajo DIN norme oziroma bi takšne cevi po pridobitvi ustreznega certifikata morale imeti drugo komercialno oznako. Pod komercialnimi oznakami cevi, ki jih je navedel izbrani ponudnik, proizvajalec Jacob Eschbach GmbH ne ponuja cevi, katerih minimalni delovni tlak znaša 18 oziroma 20 barov. Ponudba izbranega ponudnika je zato prirejena oziroma iz nje ni mogoče ugotoviti, katere cevi ponuja. Poudarja še, da naknadna predložitev izjave ni v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudbe in načelom transparentnosti. V kolikor gre za posebne, to je po meri izdelane cevi, ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, saj ni predložil zahtevanih dokazil oziroma ni navedel komercialnih oznak cevi ter skladnosti z DIN standardom. Iz ponudbe ter navedenih komercialnih oznak cevi in DIN norme namreč izhaja, da gre za cevi, katerih minimalni delovni tlak znaša 16 barov, to pa pomeni, da so tehnične lastnosti cevi enake tistim, ki jih je ponudil sam. Opozarja še, da je naročnik na ta način dopustil izbranemu ponudniku, da je nezakonito dopolnil ponudbo v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije. Vlagatelj tudi navaja, da morata biti v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije iz ponudbe razvidna proizvajalec in tip ponujenega blaga, navedeno pa iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja.

Vlagatelj je dne 11. 10. 2019 (po prejemu izjasnitvene vloge izbranega ponudnika) še navedel, da iz izjave proizvajalca izhaja le, da cevi, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, ustrezajo standardu DIN 14811, pri čemer znaša razpočni tlak ponujenih cevi 60 barov, delovni tlak cevi pa 20 barov (kar niti ni sporno). Iz izjave proizvajalca tako ne izhaja, da naj bi bil minimalni delovni tlak 20 oziroma 18 barov. Takšne cevi, zatrjuje vlagatelj, je ponudil tudi sam, pri čemer je njegova ponudba ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika. Ker iz navedene izjave proizvajalca ni mogoče ugotoviti tehnične ustreznosti oziroma tehničnih lastnosti cevi, bi moral izbrani ponudnik navesti tip ponujenega blaga oziroma komercialno oznako cevi, česar pa ne more storiti, saj je ponudil cevi, ki imajo isto tehnične lastnosti kot cevi, ki jih je ponudil sam. Vlagatelj še opozarja, da izbrani ponudnik svojih navedb o tem, da ima pooblastilo proizvajalca, ni dokazal, naročnik pa je tem navedbam nekritično sledil.

Izbrani ponudnik je z vlogo, z dne 23. 10. 2019, podal odgovor na vlagateljevo vlogo. Navaja, da se vlagatelj sklicuje na dopolnitev ponudbe, a hkrati opozarja, da je naročnik ne bi smel upoštevati. Izbrani ponudnik navaja, da dopolnitev ni relevantna, saj je ponudil cevi, ki so izpolnile vse zahteve iz razpisne dokumentacije. V zvezi z vlagateljevim očitkom, ki se nanaša na nepredloženo pooblastilo proizvajalca, navaja, da je bila njegova ponudba pregledana s strani naročnika, ki je ugotovil, da je dopustna, pri čemer ni bila ugotovljena nobena pomanjkljivost, naročnik pa ga tudi ni pozval k dopolnitvi ponudbe. Izbrani ponudnik opozarja na navodilo iz razpisne dokumentacije, v skladu s katerim so lahko zainteresirani ponudniki preko Portala javnih naročil predlagali spremembo tehničnih specifikacij in zatrjuje, da bi moral vlagatelj navedbe o tem, da so cevi ustrezne tudi, če zagotavljajo minimalni delovni tlak 16 barov, podati že pred potekom roka za oddajo ponudb.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter pa preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj tudi zatrjuje, da v kolikor cevi, ki jih je ponudil, ne ustrezajo zahtevanim tehničnim lastnostim, potem iz enakih razlogov ne ustrezajo niti cevi, ki jih je ponudil izbrani ponudnik.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati ob upoštevanju 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Iz navedenih določil ZJN-3 je med drugim razvidno, da mora ponudba ustrezati (tudi) tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oziroma opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oziroma specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3 mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Ob tem mora naročnik zagotoviti, da sam ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile diskriminacijo nekaterih ponudnikov.

Kot je razvidno iz obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz razloga, ker štiri ponujene cevi (tlačna C-cev 42 mm, tlačna B-cev 75 mm/15 m, tlačna cev brez spojk 75 mm in tlačna C-cev brez spojk 52 mm) ne izpolnjujejo zahteve po minimalnem delovnem tlaku 20 barov, ponujena tlačna D-cev 25 mm pa ne izpolnjuje zahteve po minimalnem delovnem tlaku 18 barov, pač pa je vseh pet navedenih tlačnih cevi ponujenih z minimalnim delovnim tlakom 16 barov.

Vlagatelj navaja, da je ponudil opremo nemškega proizvajalca Gollmer&Hummel GmbH oziroma cevi, ki imajo standard DIN 14811, za pridobitev certifikata po standardu DIN 14811 pa morajo vse gasilske tlačne cevi izpolnjevati enake testne pogoje. Zatrjuje, da navedeni standard za cevi, ki imajo premer od 25 do 75 mm, zahteva minimalni delovni tlak 16 barov. Ker je naročnik zahteval, da so tlačne cevi izdelane po standardu DIN 14811, potem so bile lahko ponujene le cevi, ki delujejo pri minimalnem delovnem tlaku 16 barov. Navaja še, da v kolikor tlačna cev omogoča delovanje pri minimalnem delovnem tlaku 16 barov, potem omogoča tudi delovanje pri minimalnem delovnem tlaku 20 oziroma 18 barov. Zlasti pa vlagatelj tudi zatrjuje, da v kolikor cevi, ki jih je ponudil, ne ustrezajo zahtevanim tehničnim lastnostim, potem ne ustrezajo niti cevi, ki jih je ponudil izbrani ponudnik. Kot opozarja vlagatelj, so tudi tlačne cevi, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, izdelane po standardu DIN 14811, poleg tega izbrani ponudnik ni predložil tehnične dokumentacije proizvajalca, podatki iz tehničnih specifikacij proizvajalca pa se ne ujemajo s podatki, ki jih je navedel izbrani ponudnik oziroma pod komercialnimi oznakami cevi, ki jih je navedel izbrani ponudnik, proizvajalec Jacob Eschbach GmbH ne ponuja cevi, katerih minimalni delovni tlak znaša 18 oziroma 20 barov.

Predmet obravnavanega javnega naročila je nakup gasilske opreme za gašenje požarov. Tehnične specifikacije za razpisano blago so navedene v V. poglavju razpisne dokumentacije (Tehnične specifikacije). Naročnik je v tem poglavju navedel 16 različnih vrst gasilske opreme. Strokovne zahteve za sporne tlačne cevi so podane v točkah od 4.12 do 4.16 (4.12 - Tlačna C-cev, 42 mm, 4.13 - Tlačna B-cev, 4.14 - Tlačna D-cev, 4.15 - Tlačna B-cev brez spojk in 4.16 - Tlačna C-cev brez spojk). Naročnik je za vseh pet navedenih gasilskih tlačnih cevi zahteval, da so izdelane po standardu DIN 14811, poleg tega je za tlačno D-cev zahteval, da mora omogočati delovanje pri minimalnem delovnem tlaku 18 barov, za preostale štiri tlačne cevi pa je zahteval, da morajo omogočati delovanje pri minimalnem delovnem tlaku 20 barov.

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije sta bili na Portalu javnih naročil v zvezi z minimalnim delovnim tlakom postavljeni dve vprašanji. Prvo se je glasilo:

»Pri točki 4.12 zahtevate minimalni delovni tlak tlačne C cevi 20 barov ter minimalni razpočni tlak 60 barov. Ali je tukaj prišlo do napake in iščete klasično cev (15/25/40 barov)? V kolikor ni prišlo do napake, se ta cev smatra kot visokotlačna, katera pa mora po standardu imeti tudi medeninaste spojke in ne aluminijaste, kot je zahtevano«.

Naročnik je odgovoril z naslednjim pojasnilom (vprašanje in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 19. 10. 2018):

»Naročnik je preveril podatek v katalogu enega od proizvajalcev (Haberkom), iz katerega izhaja, da ima normalna tlačna C cev delovni tlak 20 barov in razpočni tlak 60 barov. Ena cev višje HD (houch druck) 38, ki se tretira kot visokotlačna cev pa ima delovni tlak 40 barov in razpočni tlak 90 barov. Naročnik tehničnih zahtev ne bo spreminjal.«

Drugo vprašanje, ki se nanaša na minimalni delovni tlak, se nanaša na cevi, ki niso predmet obravnavanega revizijskega zahtevka (na cevi, ki ju je naročnik specificiral v točkah 4.6 in 4.7 Tehničnih specifikacij), zato ga Državna revizijska komisija ne povzema.

Naročnik je v 3. točki (Tehnični pogoji) poglavja 3 (Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila) in v 2. točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (Ponudba) postavil naslednjo zahtevo:

»Ponudnik mora zagotoviti, da bo ponujeno blago v skladu s tehničnimi in drugimi zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije:

Dokazilo:
Ponudnik mora predložiti skenirano sliko in tehnično dokumentacijo proizvajalca v slovenskem in angleškem jeziku, iz katere mora biti razvidno, da ponujeno blago zadošča najmanj vsem naročnikovim zahtevam. V primeru predložitve tehnične dokumentacije v angleškem jeziku si naročnik pridržuje pravico ponudnika pozvati k predložitvi slovenskega prevoda na stroške ponudnika. Iz tehnične dokumentacije mora biti razviden proizvajalec in tip ponujenega blaga.«

Naročnik je torej v obravnavanem primeru za vseh pet spornih tlačnih cevi zahteval, da so izdelane po standardu DIN 14811, zahteval pa je tudi, da mora tlačna D-cev (iz točke 4.14 Tehničnih specifikacij) omogočati delovanje pri minimalnem delovnem tlaku 18 barov, ostale štiri tlačne cevi (iz točk 4.12, 4.13, 4.15 in 4.16 Tehničnih specifikacij) pa se morale omogočati delovanje pri minimalnem delovnem tlaku 20 barov. Poleg tega je naročnik tudi izrecno zahteval, da morajo ponudniki za vse ponujene artikle predložiti slike in tehnično dokumentacijo proizvajalca (bodisi v slovenskem ali angleškem jeziku) ter da morata biti iz tehnične dokumentacije razvidna tako proizvajalec, kakor tudi tip ponujene gasilske opreme.

Izbrani ponudnik sicer pravilno opozarja, da po poteku rokov iz 25. člena ZPVPJN vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna in da lahko Državna revizijska komisija v tem primeru le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. A v obravnavanem primeru vlagatelj ne oporeka razpisni dokumentaciji, pač pa navaja, da standard DIN 14811 za tlačne cevi, ki imajo premer od 25 do 75 mm, zahteva minimalni delovni tlak 16 barov oziroma zatrjuje da so bile iz razloga, ker je naročnik zahteval tlačne cevi, ki so izdelane po standardu DIN 14811, lahko ponujene le cevi, ki delujejo pri minimalnem delovnem tlaku 16 barov. Zlasti pa vlagatelj, kot že izhaja iz te obrazložitve, zatrjuje, da je bil v obravnavanem primeru v primerjavi z izbranim ponudnikom obravnavan neenakopravno oziroma navaja, da tudi tlačne cevi, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, ustrezajo standardu DIN 14811, navedeno pa pomeni, da ravno tako (kot tlačne cevi, ki jih je ponudil sam) delujejo pri minimalnem delovnem tlaku 16 barov.

Vlagatelj pravilno zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo izločil, ker v spornih delih ni ponudil zahtevanega minimalnega tlaka, medtem ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno, čeprav ni sledil njegovi izrecni zahtevi iz razpisne dokumentacije in ni predložil zahtevane tehnične dokumentacije proizvajalca pač pa tehnično dokumentacijo, ki jo je pripravil sam, in iz katere prav tako izhaja, da ponujene tlačne cevi v vseh spornih točkah ustrezajo standardu DIN 14811. Ob navedenem se je pri vlagatelju upravičeno vzbudil dvom v enakopravno in nediskriminatorno obravnavo ponudnikov, oziroma vtis, da je naročnik favoriziral izbranega ponudnika. Dvom v naročnikovo enakopravno in nediskriminatorno obravnavo ponudnikov je v konkretnem primeru še toliko večji, saj se naročnik o navedeni pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika ni izrekel niti v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevemu zahtevku za revizijo. Čeprav je vlagatelj navedel, da izbrani ponudnik ni predložil tehnične dokumentacije proizvajalca (pač pa je, kot je navedel vlagatelj, »predložil dokument, ki ga je pripravil sam, pri čemer je zlepil slike tlačne cevi in tlačnim cevem sam pripisal lastnosti, ki naj bi jih imele«), in pri tem opozoril, da so tudi tlačne cevi, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, izdelane po standardu DIN 14811, kar med drugim pomeni, da (tako kot cevi, ki jih je ponudil sam) delujejo pri minimalnem delovnem tlaku 16 barov (oziroma da morajo za pridobitev certifikata po standardu DIN 148211 vse gasilske tlačne cevi izpolnjevati enake testne pogoje), se je naročnik tem očitkom izognil z zgolj pavšalnimi navedbami. Naročnik je namreč v tem delu v celoti sledil navedbam izbranega ponudnika in navedel le, da gre v tem delu ponudbe izbranega ponudnika za prevedene liste proizvajalca Jacob Eschbach GmbH, za prevod tehnične listov pa ima izbrani ponudnik vsa proizvajalčeva pooblastila (čeprav izbrani ponudnik pooblastil v zvezi s tem ni predložil, naročnik pa ga k predložitvi pooblastil tudi ni pozval). Prav tako je naročnik zgolj pavšalno zavrnil vlagateljeve očitke o tem, da se podatki iz tehničnih specifikacij proizvajalca Jacob Eschbach GmbH ne ujemajo s podatki, ki jih je navedel izbrani ponudnik oziroma da iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti, katere cevi sploh ponuja. Naročnik je namreč tudi v tem delu povzel navedbe izbranega ponudnika oziroma je navedel, da tehnični listi, ki jih ima proizvajalec Jacob Eschbach GmbH na svoji internetni strani, nimajo nobene povezave s tehnično specifikacijo, ki jo je predložil izbrani ponudnik. Poleg tega se naročnik (niti pavšalno) ni izrekel o vlagateljevi navedbi o tem, da njegova ponudba ni nedopustna tudi iz razloga, ker v kolikor tlačna cev omogoča delovanje pri minimalnem delovnem tlaku 16 barov, potem omogoča tudi delovanje pri zahtevanem minimalnem delovnem tlaku 18 oziroma 20 barov.

Nenazadnje iz vlagateljeve vloge, s katero se je opredel do naročnikov navedb (vloga, z dne 24. 9. 2019), in iz vlagateljeve vloge, ki jo je podal po prejemu izjasnitvene vloge izbranega ponudnika (vloga, z dne 11. 10. 2019), tudi izhaja, da v kolikor držijo navedbe izbranega ponudnika, da naj bi proizvajalec cevi izdelal po meri, takšne cevi (še) nimajo DIN norme in da pod komercialnimi oznakami cevi, ki jih je navedel izbrani ponudnik, proizvajalec Jacob Eschbach GmbH ne ponuja cevi, katerih minimalni delovni tlak zanaša 18 oziroma 20 barov. Vlagatelj je tudi navedel, da iz naknadno predložene izjave proizvajalca sicer izhaja, da sporne cevi ustrezajo standardu DIN 14811, pri čemer znaša razpočni tlak 60 barov, delovni tlak pa 20 barov, a je pri tem izrecno opozoril, da to ne pomeni, da tudi minimalni delovni tlak znaša 20 oziroma 18 barov. Takšne cevi pa je, kot zatrjuje vlagatelj, ponudil tudi sam, pri čemer je njegova ponudba ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika (vlagateljeva ponudba se je, kot že izhaja iz te obrazložitve, ob upoštevanju edinega merila najnižja cena, uvrstila na prvo mesto, ponudba izbranega ponudnika pa na drugo mesto).

Ker je vlagatelj uspel izkazati, da ga naročnik v primerjavi z izbranim ponudnikom neenakopravno obravnaval (s čimer je kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3), ter tudi iz razloga, ker je vlagateljeve konkretne navedbe, ki se nanašajo na istovrstne pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika, zgolj pavšalno zavrnil, je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila MORS 92/2018-JNMV za nakup gasilske opreme za gašenje požarov št. 430-108/2018-31, z dne 22. 8. 2019.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da naj v nadaljevanju postopka oddaje naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih predvideva ZJN-3 ter jo ustrezno obrazloži. Če bo naročnik ponovno presojal in ocenjeval ponudbe, naj pri tem razjasni vsa sporna vprašanja, na katera ga je opozorila Državna revizijska komisija v tem sklepu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje priglašene stroške - stroške takse v višini 500,00 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v priglašeni višini 600 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 439,20 EUR, in izdatke po 11. členu Odvetniške tarife v priglašeni višini 14 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 10,25 EUR. Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala stroškov za postavke »sestanek s stranko«, »vpogled v ponudbeno dokumentacijo« in »poročilo stranki«, saj je upoštevala, da predstavljajo storitve, ki so zajete v storitve iz tarifne številke 40/1 OT. Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ne priznava stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj navedbe v vlagateljevi vlogi, z dne 24. 9. 2019, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Iz enakih razlogov Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala stroškov odvetniške storitve za opredelitev do izjasnitvene vloge izbranega ponudnika (vloga, z dne 11. 10. 2019).

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 949,45 EUR.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ljubljani, dne 15. 11. 2019


Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Šebenik d.o.o., Slovenska cesta 54, Ljubljana,
- Gallus SM d.o.o., Novomeška cesta 17, Šentjernej,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.