018-179/2019 Dom upokojencev Ptuj

Številka: 018-179/2019-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava delovnih oblačil« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška cesta 13, 2250 Ptuj, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o.p., d.o.o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.10. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 09.07.2019 na Portalu javnih naročil objavil obvestilo o javnem naročilu, ki ga oddaja po postopku naročila male vrednosti, pod številko objave JN004836/2019-W01.

Naročnik je dne 11.09.2019 sprejel Odločitev o oddaji naročila, št. JN0008/2019-0011, s katero je odločil, da se javno naročilo odda ponudniku Mika plus d.o.o., Savska loka 21, 4000 Kranj.

Dne 16.09.2019 pa je naročnik sprejel Odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila in Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, št. JN0008/2019-0016 (v nadaljevanju: Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb), s katero je odločil, da se spremeni odločitev št. JN0008/2019-0011 v sklopu 1 »Delovna oblačila za zaposlene (oskrba, nega)« in v predmetnem sklopu zavrnejo vse ponudbe, javno naročilo pa se ne odda. Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik v tehničnih specifikacijah predmetnega javnega naročila napačno navajal zahtevane mere posameznih delovnih oblačil, zato je prišlo do situacije, da vzorci neizbranega ponudnika, ki so sicer ustrezali zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, niso ustrezni glede na naročnikove potrebe. Iz obrazložitve izhaja tudi, da pri pripravi javnega naročila naročnik ni upošteval dejstva, da bo potreboval bistveno več delovnih oblačil, kot izhaja iz dokumentacije predmetnega javnega naročila. Na podlagi ugotovljenega je naročnik navedel, da je potrebno dokumentacijo v delu zahtevanih tehničnih specifikacij spremeniti oziroma dopolniti.

Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 16.09.2019, pod št. objave JN004836/2019-ODL01P1.

Zoper Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb je vlagatelj vložil Zahtevek za revizijo z dne 16.09.2019, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in odločitev naročnika razveljavi. Zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka. Vlagatelj uvodoma zatrjuje nezakonitost Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb iz razloga, ker peti in šesti odstavek 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18, v nadaljevanju: ZJN-3) ne predvidevata in ne omogočata, da bi naročnik po že sprejeti odločitvi o oddaji javnega naročila zavrnil vse ponudbe. Vlagatelj očita, da naročnik ni ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, da je ravnal diskriminatorno in ponudnike obravnaval neenakopravno, saj razlogi za zavrnitev ponudb niso bili jasni in nedvoumni. S tem, ko je naročnik ponudbo vlagatelja zavrnil zgolj pavšalno, ni kršil le načela enakopravne obravnave ponudnikov po 7. členu ZJN-3, temveč tudi načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki po 5. členu ZJN-3, načelo transparentnosti javnega naročanja po 6. členu ZJN-3 ter načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti po 4. členu ZJN-3. Zaradi navedenih kršitev vlagatelju ni zagotovljena možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Naročnik pri sprejemu Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ni zadostil standardu obrazloženosti, s čimer je kršil tudi tretji odstavek 90. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3, saj vlagatelja zaradi umanjkanja navedbe konkretnih razlogov ni zavrnil na pregleden način. Nadalje navaja, da razlogi za zavrnitev vseh ponudb ne obstojijo in so navidezni, ter so plod kršitve načela enake obravnave in transparentnosti javnega naročanja. Naročniku očita tudi, da so razlogi za zavrnitev le izgovor prirejen potrebam razveljavitve predmetnega javnega naročila; da ni nikakršnega razhajanja v razpisni dokumentaciji; da je predložil ustrezne vzorce; da navedba o domnevni zaposlitvi dodatnih 50 delavcev ne prestane testa dolžne transparentnosti in dolžnosti enakega obravnavanja ponudnikov; da je naročnik zlorabil prosti preudarek za zaključek postopka brez izbire najugodnejše ponudbe z namenom, da vlagatelj ne bo izbran. Dodaja, da naročnik s kreiranjem navideznih razlogov za zavrnitev vseh ponudb omejuje svoboden vstop na trg in svobodno nastopanje na trgu ter vlagatelju preprečuje konkurenco, s čimer krši 14. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I s sprem.: v nadaljevanju: URS) in 74. člen URS. Vlagatelj predlaga zaslišanje zakonitega zastopnika vlagatelja.

Naročnik je dne 04.10.2019 sprejel Sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik uvodoma zatrjuje, da so očitane kršitve v celoti neutemeljene, nekonsistentne in mestoma kontradiktorne. Zavrča navedbe vlagatelja, da šesti odstavek 90. člena ZJN-3 omogoča spremembo odločitve zgolj na način, da se naročilo odda drugemu ponudniku. Pojasnjuje, da šesti odstavek 90. člena ZJN-3 vsekakor omogoča spremembo nezakonite odločitve tudi na način, kot je to storil naročnik. Nadalje poudarja, da je Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb več kot zadostno obrazložena, saj iz nje jasno in nedvoumno izhaja, da je naročnik v svojih tehničnih specifikacijah napačno navajal zahtevane mere posameznih delovnih oblačil in da so majice s temi merami neuporabne, hkrati je jasno navedel tudi, da potrebuje bistveno več delovnih oblačil, zaradi dodatnih zaposlitev. Navedeni razlogi, zaradi katerih se vse ponudbe zavrnejo, ponudniku dajejo možnost, da uveljavlja pravno varstvo. Dalje dodaja, da je v vseh fazah postopka ravnal skladno z določbami temeljnih načel javnega naročanja, določbami ZJN-3 in tudi skladno z določili lastne dokumentacije. Naročnik v zvezi z očitanimi kršitvami temeljnih ustavnih načel navaja, da so le-te neutemeljene in neizkazane, saj jih vlagatelj zatrjuje zgolj pavšalno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 11.10.2019, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z dokumentom z dne 09.10. 2019 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri svojih navedbah v zahtevku za revizijo in dodaja, da naročnik šele v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo utemeljuje domnevno neustreznost njegove ponudbe, čeprav svoje obrazložitve ni upravičen dopolnjevati v okviru odločitve o zahtevku za revizijo. Hkrati vlagatelj zatrjuje, da je razlika pri majicah tako majhna, da ne vpliva na funkcionalnost in uporabnost izdelka, če pa bi ta malenkost naročnika tako motila, bi se lahko rešila dogovorno pri samem izvajanju naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. Vlagatelj zatrjuje, da Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ni zakonita, ni obrazložena, da razlogi za zavrnitev vseh ponudb ne obstojijo in so navidezni, zaradi česar naročniku očita kršitev temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, načel javnega naročanja po ZJN-3 in kršitev ustavnih načel.

Državna revizijska komisija je uvodoma presojala vlagateljevo navedbo, da peti oziroma šesti odstavek 90. člena ZJN-3 naročniku ne omogočata, da bi po že sprejeti odločitvi o oddaji javnega naročila zavrnil vse ponudbe.

Šesti odstavek 90. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo, pri čemer novo odločitev sprejme upoštevaje določbe tega člena. Iz zakonske dikcije: »naročnik… svojo odločitev spremeni in sprejme novo, s katero nadomesti prejšnjo« izhaja, da mora naročnik pri uporabi pooblastila iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 sprejeti dve odločitvi, in sicer: (1) odločitev o razveljavitvi že sprejete odločitve o oddaji javnega naročila in (2) novo odločitev o zaključku postopka javnega naročanja. Če želi torej naročnik svojo (predhodno) odločitev o oddaji naročila spremeniti, jo mora najprej razveljaviti, saj bi v nasprotnem primeru s sprejemom nove odločitve obstajali dve odločitvi o oddaji naročila. Ker z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila naročnikova odločitev o oddaji naročila (pravno) ne obstaja več, naročnik sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Slednjo je potrebno razumeti kot meritorno odločitev, ki predstavlja zaključek postopka oddaje javnega naročila, sem pa v skladu s petim odstavkom 90. člena ZJN-3 sodi tudi odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (primerjaj odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-088/2018). Vsled navedenemu je Državna revizijska komisija ugotovila, da je navedeni vlagateljev očitek neutemeljen.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe glede (ne)obrazloženosti Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, saj vlagatelj zatrjuje, da je naročnik odločitev obrazložil povsem pavšalno ter s tem kršil temeljna načela javnega naročanja in skupnostnega prava.

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (primerjaj odločitve v zadevah, št. 018-71/2010, 018-284/2011, 018-096/2016, 018-258/2017, 018-265/2017 itd.), na katero se sklicuje tudi vlagatelj, je namen odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, kar velja tudi za zavrnitev vseh ponudb, predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ni tako nujno, da je obrazložitev vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila zakonita ali ne.

V obravnavanem postopku Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam, da naročnikova Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ni obrazložena oziroma ni jasno obrazložena, ni mogla slediti. Naročnik je v obrazložitvi izpodbijane Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb pojasnil, da je v tehničnih specifikacijah predmetnega javnega naročila napačno navajal zahtevane mere posameznih delovnih oblačil, in sicer je meril hrbtno stran majic, na skicah v tehničnih specifikacijah pa so bile mere podane za sprednjo (prsno) stran. Pojasnil je, da je prišlo do situacije, da vzorci neizbranega ponudnika, ki so sicer ustrezali zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, niso ustrezni, ker so bile mere v tehničnih zahtevah podane napačno in so končni izdelki, narejeni po podanih merah, neustrezni. Dodatno je navedel, da je zaradi navedenega potrebno dokumentacijo v delu zahtevanih tehničnih specifikacij (mere) spremeniti oziroma dopolniti. Iz predstavljene vsebine izhaja, da je naročnik svojo odločitev sprejel zaradi neustrezno oblikovanih tehničnih specifikacij, ki so del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Na podlagi mer za določene majice, ki jih je naročnik določil v tehničnih specifikacijah, namreč ni bilo mogoče oblikovati končnih izdelkov, ki bi bili zanj ustrezni in uporabni. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil navedeni razlog podan jasno in nedvoumno, na kateri del tehničnih specifikacij se razlog nanaša, pa je znano tudi vlagatelju (kar izhaja iz opredelitve do naročnikovih navedb), ki je bil s tem torej seznanjen z utemeljitvijo razloga Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb.

Naročnik je v obrazložitvi navedel tudi drugi razlog za zavrnitev vseh ponudb, in sicer, da ni upošteval dejstva, da se bo povečalo število zaposlenih (za približno 50 ljudi), zaradi česar bo potreboval bistveno več oblačil kot jih je predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Po pregledu obrazložitve slednjega, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pavšalno navedel razlog, saj ga v ničemer ne pojasni in ne obrazloži, v prvotni odločitvi (z dne 11.09.2019) je javno naročilo oddal v takšnem obsegu kot je izhajal iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v Odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb pa brez dodatnih pojasnil in dokazil navaja, da potrebuje bistveno večji obseg naročila. V tem delu gre torej pritrditi vlagatelju, da naročnik ne zadosti standardu obrazloženosti, vendar pa ob upoštevanju predhodno ugotovljenega ustrezno obrazloženega razloga (glede neustrezno oblikovanih tehničnih specifikacij) navedeno, ne more vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je na podlagi predstavljene vsebine razloga v zvezi z neustrezno oblikovanimi tehničnimi specifikacijami, vlagatelj imel možnost preveriti, ali je naročnik pri sprejemu te odločitve ravnal (ne)zakonito, v zahtevku za revizijo pa predstaviti in utemeljiti dejstva in dokaze s tem v zvezi (kar je tudi storil). Ker je naročnik jasno in nedvoumno navedel razlog za sprejem Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, mu ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z načelom transparentnosti (6. člen ZJN-3) oz. z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3). Posledično so neutemeljene tudi revizijske navedbe vlagatelja, da mu je bilo zaradi navedenega onemogočeno učinkovito pravno varstvo.

Upoštevaje ugotovitev, da je Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ustrezno obrazložena in je razlog jasno in nedvoumno naveden v Odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb, ki je bila objavljena na Portalu javnih naročil, z dnem njene objave pa se šteje za vročeno (tretja poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3), Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti niti navedbam vlagatelja v zvezi s kršitvijo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3.

Vlagatelj naročniku očita tudi, da neobrazloženost odločitve predstavlja kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, omenjeno načelo prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno ter kakovostjo kupljenega blaga oziroma naročenih storitev in/ali gradenj. Že po naravi stvari (primerjaj odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-099/2018, št. 018-010/2019, itd.) se zato posamezni ponudnik v predrevizijskem oziroma revizijskemu postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnikov, ki je v tem, da se na enakopravnih izhodiščih potegujejo za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi jih pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja. Vlagateljev očitek o kršitvi načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, je tako neutemeljen.

Državna revizijska komisija je dalje obravnavala navedbe vlagatelja glede navideznosti razlogov za zavrnitev vseh ponudb.

Pravno podlago za sprejem odločitve o zavrnitvi vseh ponudb predstavlja peti odstavek 90. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in o tem, ali bo začel nov postopek, obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na Portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

Veljavni predpisi ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega, teh pa ni izoblikovala niti sodna praksa. Navedeno posledično pomeni, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb v revizijskem postopku tako ne more obsegati preverjanja (ne)utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v obsegu revizijskih navedb) zlasti preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal skladno s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno ali diskriminatorno (primerjaj odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-134/2017). Državna revizijska komisija se zato v konkretnem primeru ni spuščala v presojo revizijskih očitkov, s katerimi vlagatelj izpodbija utemeljenost vsebinskih razlogov za sprejem Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, ampak je presodila revizijske očitke le v obsegu dolžnih formalnih ravnanj naročnika (peti odstavek 90. člena ZJN-3), zatrjevanih kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) ter načela transparentnosti (6. člen ZJN-3).

Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Kadar naročnik na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb (kot v konkretnem primeru), je o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki.

Državna revizijska komisija ne more slediti revizijskim navedbam, da so naročnikovi razlogi za zavrnitev vseh ponudb navidezni. Kot je bilo že ugotovljeno, je naročnik za zavrnitev vseh ponudb prepričljivo navedel in konkretiziral razlog, ki se nanaša neustrezno oblikovane tehnične specifikacije (razhajanje v dolžini majic izpostavlja tudi sam vlagatelj v opredelitvi do naročnikovih navedb). Državna revizijska komisija pa dodaja še, da se vprašanje kakšna delovna oblačila (s kakšnimi merami) naročnik potrebuje, nanaša na oblikovanje predmeta javnega naročila. Poudariti je potrebno, da je naročnik pri oblikovanju predmeta javnega naročila samostojen, saj gre za njegove poslovne odločitve, naročnik je namreč tisti, ki najbolje pozna svoje delovanje, objektivne potrebe in specifične zahteve, zato je identifikacija potreb naročnika v njegovi domeni in ne v domeni (potencialnih) ponudnikov (primerjaj odločitve Državne revizijske komisije v zadev št. 018-062/2019 in št. 018-150/2018).

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je naročnik z Odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb, vse ponudnike obravnaval enako, ker zaradi ugotovljenih neustreznih tehničnih specifikacij, javno naročilo ni bilo dodeljeno nobenemu izmed ponudnikov. Ker bo v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila lahko sodeloval tudi vlagatelj, prav tako ni mogoče ugotoviti, da je naročnik možnost, ki mu jo daje peti odstavek 90. člena ZJN-3, zlorabil z namenom diskriminirati vlagatelja. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja, ki bi bilo v nasprotju s 6. členom ZJN-3 in 7. členom ZJN-3.

Prav tako so neutemeljene vlagateljeve navedbe s katerimi zatrjuje, da v dokumentaciji ni razhajanj in da je naročnik šele v Sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo dopolnjeval svojo obrazložitev z utemeljevanjem neustreznosti njegove ponudbe. Iz Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb namreč jasno izhaja, da je naročnik ugotovil, da »vzorci neizbranega ponudnika, ki so sicer ustrezali zahtevam iz razpisne dokumentacije, niso ustrezni, ker so bile mere podane napačno…« Iz navedene odločitve torej ne izhaja, da so bila razhajanja v dokumentaciji, ali da ponudba vlagatelja glede na mere v dokumentaciji ni ustrezna, pač pa, da je bilo ugotovljeno, da so razhajanja v merah, ki jih je naročnik določil v tehničnih specifikacijah in dejanskimi potrebami naročnika.

Vlagatelj tudi očitke o kršitvi načela enakosti pred zakonom iz 14. člena URS in kršitvi 74. člena URS utemeljuje na očitanem kreiranju navideznih razlogov za zavrnitev vseh ponudb. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bil (vsaj en) razlog za zavrnitev vseh ponudb resničen ter ustrezno, jasno in nedvoumno obrazložen, kot neutemeljene zavrača tudi vlagateljeve očitke v zvezi s kršitvijo ustavnih načel in določb.

Nazadnje pa Državna revizijska komisija kot nepotrebnega zavrača vlagateljev dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika vlagatelja, saj izvedba tega dokaza ne bi mogla v ničemer vplivati na predstavljene ugotovitve Državne revizijske komisije.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila in s tem povezanih nezakonitosti njegovega ravnanja pri izdaji Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 25.10.2019



Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o.p., d.o.o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje,
- Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.