018-169/2019 Akademska in raziskovalna mreža Slovenije

Številka: 018-169/2019-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Interaktivni zasloni SIO-2020«, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba ACORD-92 d.o.o., Stegne 13, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Akademska in raziskovalna mreža Slovenije, Tehnološki park 18, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 10. 2019

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o izidu javnega naročila, z dne 3. 9. 2019.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 8.225,28 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 11. 6. 2019 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN003987/2019-B01 ter istega dne tudi v Uradnem listu EU, pod številko objave 2019/S 111-271493.

Naročnik je dne 3. 9. 2019 sprejel Odločitev o izidu javnega naročila, iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupnima ponudnikoma - družbama LANCom d.o.o., Tržaška cesta 63, Maribor in RoLAN d.o.o., Jadranska cesta 27, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da so bile preostale tri ponudbe izločene kot nedopustne. Vlagateljeva ponudba je bila izločena, ker ponujena programska oprema ne ustreza zahtevi iz 19. točke Specifikacij (programska oprema ni specializirana za ustvarjanje in uporabljanje didaktičnih vsebin na interaktivnih zaslonih).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj 13. 9. 2019 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da že sam vpogled na spletno stran ponujene programske opreme (https://myviewboard.com/) pokaže, da gre za namensko, specializirano programsko opremo, ki je namenjena izobraževanju. Tako je na primer že na vstopni strani podan podatek, da navedeno programsko opremo uporablja 322.345 učiteljev, študentov in drugih profesionalcev, pri čemer so v nadaljevanju navedene tudi številne institucije s področja vzgoje in izobraževanja, ki jo prav tako uporabljajo. Na tej spletni strani se nahaja tudi poseben segment »Izobraževanje«, iz katerega je razvidno, da gre za namensko programsko opremo, ki je specializirana za področje izobraževanja (in kot taka ni namenjena splošni uporabi). Vlagatelj v zvezi s tem prilaga tudi izjavo proizvajalca. Iz spletne strani tudi izhaja, da programska oprema omogoča ustvarjanje gradiv in predavanj ter da je nasploh namenjena za ustvarjanje, urejanje ter uporabljanje didaktičnih vsebin na interaktivnih zaslonih. Iz zavihka »Uporaba« je tudi razvidno, da programska oprema ne ponuja zgolj »bele table«, temveč tudi številne druge funkcije, namenjene za uporabo v izobraževanju (na primer Huddle Rooms, Classrooms). Poleg tega, še navaja vlagatelj, je naročniku dostavil tudi vzorec ponujene opreme, s čimer se je lahko v celoti seznanil s funkcionalnostjo delovanja programske opreme. Vlagatelj (iz pravne previdnosti) še navaja, da bi moral naročnik v primeru dvoma ali nejasnosti (ki jih po vlagateljevem mnenju sicer ni) uporabiti institut pojasnjevanja ponudb, saj na ta način ponudba ne bi bila nezakonito spremenjena. Vlagatelj še navaja, da naročnik z obrazložitvijo izpodbijane odločitve (predvsem v četrtem in petem odstavku) nedopustno širi vsebino določil iz razpisne dokumentacije. Naročnik namreč posamezni zahtevi po poteku roka za predložitev ponudb ne sme dati drugačne vsebine, če pa je zahteva zapisana tako, da dopušča več možnih razlag, je potrebno v razmerju do ponudnika uporabiti razlago, ki gre v njegovo korist. Glede na navedeno, zaključuje vlagatelj, je bila odločitev naročnika najmanj preuranjena in vsebinsko nezakonita. Vlagatelj predlaga tudi imenovanje izvedenca informacijske ali druge ustrezne stroke.

Izbrani ponudnik se o zahtevku za revizijo ni izjasnil (izbrani ponudnik je zahtevek za revizijo prejel 17. 9. 2019).

Naročnik je dne 23. 9. 2019 z dokumentom brez številke, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da iz vlagateljeve ponudbe ne izhaja, da gre za specializirano programsko opremo, ki je namenjena didaktičnim vsebinam, temveč (kot je pojasnil že v izpodbijani odločitvi) je iz nje razvidno, da je ponudil splošno programsko opremo, primerljivo z npr. programom Microsoft Office, ki pa zanj ni sprejemljiva. Naročnik ugotavlja, da se vlagatelj sicer sklicuje na spletno stran ponujene programske opreme, vendar so za presojo dopustnosti ponudbe relevantne le tiste navedbe in dokazila, ki se nahajajo v njej. Ponudnikova dolžnost namreč je, da ponudbo pripravi na način, kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji, v konkretnem primeru pa v ponudbi ni določno opredeljeno, katero programsko opremo in s kakšnimi funkcionalnostmi vlagatelj sploh ponuja. Ponudnik dolžnosti dokazovanja izpolnjevanja zahtev ne more prevaliti na naročnika, ki naj z brskanjem po spletnih straneh ugotavlja, ali je dejansko ponujena takšna oprema, ki ustreza vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije ali ne. Ravno v izogib opisani situaciji, zatrjuje naročnik, je izrecno zahteval, da morajo ponudniki že v ponudbi natančno opisati in dokazati, da ponujena oprema izpolnjuje vse tehnične zahteve. Iz vlagateljeve ponudbe pa izhaja le, da je ponudil programsko opremo myViewBoard, ki je sicer namenjena za uporabo na interaktivnih zaslonih kot splošna aplikacija, ni pa specializirana za ustvarjanje in uporabljanje didaktičnih vsebin, kot je bilo izrecno zahtevano. Med drugim iz ponudbe ni razvidna niti verzija ponujene programske opreme, zato naročnik tega ne more ugotoviti niti iz spletne strani. Prav tako iz opisa v ponudbi tudi ni razvidno, ali gre za specializirano didaktično programsko opremo. Naročnik navaja, da iz navedenih razlogov ni mogel ugotoviti niti tega, ali ustreza osnovnim zahtevam, kaj šele ocenjevati didaktične funkcionalnosti. Naročnik zatrjuje, da bi vlagatelj s pojasnilom ponudil novo ponudbo oziroma bi na ta način nezakonito posegel v tehnične specifikacije. Naročnik se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije (št. 018-1954/2018, 018-029/2017 in 018-018/2017) in navaja, da pozivanje k pojasnjevanju ni njegova dolžnost, temveč je zgolj možnost, za katero se lahko odloči. Poleg tega bi s tem omogočil vlagatelju, da po roku za oddajo ponudb natančneje specificira oziroma določno opredeli ponujeno opremo, kar pa ni dopustno (naročnik se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-024/2018). Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljem, da je z izpodbijano odločitvijo nedopustno razširil vsebino določil razpisne dokumentacije. Zatrjuje, da je pri presoji dopustnosti ponudb v celoti upošteval razpisno dokumentacijo, vključno s podanimi odgovori. Naročnik še navaja, da so vse njegove zahteve jasne, saj jih je z odgovori še konkretiziral, pri čemer je uporabil povsem jasen odgovor na vprašanje ki se nanaša na analogijo programske opreme pri namiznih računalnikih. Poleg tega vlagatelj ni navedel, na kakšen način naj bi nedopustno razširil vsebino določil razpisne dokumentacije. Naročnik še navaja, da je vlagateljeva ponudba nedopustna tudi v delu, ki se nanaša na uvoz .docx datotek. Vlagateljeva ponudba sicer omogoča uvoz .docx datotek, vendar jih program avtomatično spremeni v objekt (sliko), ki jo je nemogoče urejati, spreminjati ali dopolnjevati, kot je bilo zahtevano. Naročnik priznava, da navedenega ni navedel že v obrazložitvi izpodbijane odločitve, a je to storil iz razloga, ker je bila vlagateljeva ponudba izločena že iz predhodno navedenega razloga.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 27. 9. 2019 (Pripravljalna vloga), izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Uvodoma ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel nove vsebinske navedbe in drugačne argumente, ki iz izpodbijane odločitve ne izhajajo. Takšne navedbe predstavljajo pravno nedopustne argumente, ki v predmetnem postopku ne smejo biti upoštevani. Vlagatelj opozarja, da je naročnik v obrazložitvi izpodbijane odločitve kot edini razlog za izločitev njegove ponudbe navedel, da ni ravnal v skladu z zahtevo, ki zapoveduje, da mora biti ponujena programska oprema namenska programska oprema, namenjena za ustvarjanje, urejanje ter uporabljanje didaktičnih vsebin na interaktivnih zaslonih. Naročnik pa v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja nove razloge, kot so: 1. domnevno neizpolnjevanje zahteve glede uvoza .docx formata, 2. domnevna nepredložitev zahtevanih dokazil in 3. domnevna nejasnost ponujenega predmeta. Poleg dejstva, da so navedeni razlogi vsebinsko neutemeljeni, so tudi v celoti prekludirani in kot taki nedopustni. Vlagatelj poziva Državno revizijsko komisijo, da pri obravnavi zahtevka za revizijo teh novih naročnikovih ugotovitev ne upošteva. Vlagatelj vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo in zatrjuje, da je njegova ponudba v celoti pripravljena v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije in da so ugotovitve naročnika (poleg dejstva, da predstavljajo novo, nedopustno argumentacijo) absurdne in neresnične. Vlagatelj navaja, da je naročnik tehnične zahteve zapisal v obrazcu ePRO Specifikacije. Povzema relevanten izsek iz navedenega obrazca in zatrjuje, da je v njem jasno specificiral ponujeno programsko opremo, saj je navedel vse tipe ponujene opreme: 1. myViewBoard for Android, 2. myViewBoard for Windows in 3. myViewBoard Quickboard (cloud). Zatrjuje, da je jasno navedel, da gre za specializirano programsko opremo, ki je namenjena izobraževanju, iz ponudbe je tudi razvidno, da je programska oprema namenjena didaktičnim vsebinam, specificiral pa je tudi funkcionalnosti ponujene opreme. Poleg tega je naročnika že v okviru ponudbe napotil tudi na spletno stran https://myviewboard.com/. Vlagatelj opozarja, da je zakonodajalec v šestem odstavku 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) naročniku naložil dolžnost lastnega preverjanja zahtev iz prejetih ponudb. Vlagatelj še navaja, da mu ni jasno kako lahko naročnik podaja absurdne in neresnične navedbe o tem, da je oprema myViewBoard splošna aplikacija ter da je ponudil splošno programsko opremo, ki je primerljiva npr. s programom Microsoft Office. Vztraja tudi pri vseh očitkih, ki se nanašajo na institut pojasnjevanja ponudb ter na s strani naročnika naknadne in nedopustne spremembe (dopolnitve) razpisne dokumentacije. Zatrjuje, da naročnik posamezni zahtevi po poteku roka za predložitev ponudb ne sme dati drugačne vsebine od tiste, ki iz nje ne izhaja na jasen in nedvomen način, naročnik pa s svojimi navedbami oziroma celo novimi zahtevami (kot so na primer » … ki bo imela dodatno vrednost za pedagoške delavce« in » … ki ima vsebinsko povezavo z učnimi vsebinami v slovenskih osnovnih in srednjih šolah ter ponuja pripomočke in predloge za pripravo interaktivnega učnega gradiva«) storil prav to. Vztraja tudi pri navedbah, ki se nanašajo na nejasnost postavljenih zahtev. Zatrjuje, da so naročnikove zahteve še v tem trenutku popolnoma nejasne. Tako ni jasno niti kaj pomenita termina »splošna programska oprema« in »specializirana programska oprema«, prav tako ni nikjer opredeljena vsebina besedne zveze »namenjena za ustvarjanje, urejanje ter uporabljanje didaktičnih vsebin«. Navedeno nenazadnje potrjuje tudi naročnik sam, saj v okviru odločitve podaja dodatne in drugačne razlage predmetnih besednih zvez. Vlagatelj priglaša nadaljnje stroške pravnega varstva.

Naročnik se je z vlogo, z dne 2. 10. 2019 (Prva pripravljalna vloga), opredelil do vlagateljevih navedb. Naročnik ponovno zatrjuje, da iz spletne strani, ki jo navaja vlagatelj, ni razvidno, katera verzija programske opreme je bila ponujena, navedeno pa ni razvidno niti iz vlagateljevega opisa programske opreme v 19. točki obrazca ePRO Specifikacije. Dolžnost ponudnika namreč je, da v ponudbi natančno navede in opiše funkcionalnosti predmeta, ki ga je ponudil, česar pa vlagatelj ni storil na način, da bi lahko naročnik sploh ugotovil, ali gre za namensko programsko opremo. Naročnik še ugotavlja, da je iz nekaterih video navodil na spletni strani tudi razvidno, da programska oprema ni didaktična programska oprema, temveč je poleg didaktičnih možnosti namenjena tako področju poslovanja kot tudi športa in javnega sektorja, zato je njegova ugotovitev o tem, da gre za večnamensko in ne specializirano didaktično opremo pravilna. Iz nekaterih drugih spletnih videoposnetkov pa tudi izhaja, da je programska oprema namenjena tako poslovnemu okolju, kakor tudi izobraževanju. Zato je ravnal pravilno, ko vlagatelja ni pozval k pojasnilu.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 10. 10. 2019 (Druga pripravljalna vloga vlagatelja), opredelil do naročnikove vloge. Opozarja, da naročnik tako v odločitvi o zahtevku za revizijo, kakor tudi v prvi pripravljalni vlogi nedopustno navaja nove oziroma dodatne razloge za izključitev njegove ponudbe. Ti naročnikovi argumenti pa so v tej fazi postopka v celoti prekludirani in kot takšni nedopustni. Iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi moralo biti ustvarjanje, urejanje ter uporabljanje didaktičnih vsebin omejeno le na eno stroko, sektor ali segment družbe (npr.: izobraževanje), razpisna dokumentacija tudi ne opredeljuje termina didaktika, ki skladno s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika pomeni »vedo o poučevanju«. Nesporno je namreč, da se ustvarjanje, urejanje ter uporabljanje didaktičnih vsebin vrši prav v vseh strokah oziroma segmentih družbe. Ob upoštevanju dokazil, ki jih je predložil sam naročnik, in iz katerih izhaja, da je ponujena programska oprema namenjena tudi izobraževanju, je tako razvidno, da gre namensko programsko opremo, ki je specializirana in namenjena za ustvarjanje, urejanje ter uporabljanje didaktičnih vsebin na interaktivnih zaslonih. Vlagatelj priglaša stroške tudi za sestavo te vloge.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagatelj očita naročniku, da je njegovo ponudbo nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Zatrjuje, da je ponudil namensko, specializirano programsko opremo, ki je namenjena izobraževanju in da je njegova ponudba v tem delu dopustna. Naročniku tudi očita, da je v obrazložitvi izpodbijane odločitve nedopustno (raz)širil vsebino zahtev iz razpisne dokumentacije ter zatrjuje, da je naročnik v odločitvi, s katero je odločil o zahtevku za revizijo, nedopustno navedel nove razloge za nedopustnost njegove ponudbe.

Državna revizijska komisija uvodoma pritrjuje vlagatelju v tem, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel nova razloga za nedopustnost njegove ponudbe, in sicer: 1. neizpolnjevanje zahteve, ki se nanaša na uvoz .docx formata in 2. nejasnost ponujenega predmeta. Naročnik je priznal, da nedopustnosti vlagateljeve ponudbe iz 1. točke ni navedel že v obrazložitvi izpodbijane odločitve, a je navedel, da je to storil zato, ker je bila ponudba izločena že iz drugih razlogov. Iz obrazložitve izpodbijane odločitve je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker ponujena programska oprema ne ustreza zahtevam iz 19. točke tehničnih specifikacij oziroma zato, ker ponujena oprema ni specializirana za ustvarjanje in uporabljanje didaktičnih vsebin (celotna obrazložitev naročnika bo navedena v nadaljnji obrazložitvi tega sklepa). Iz sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, pa je naročnik dodatno navedel še, da prvi vlagatelj v ponudbi ni opredelil, katero programsko opremo in s kakšnimi funkcionalnostmi sploh ponuja. Ker pa vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, praviloma ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov (šesti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nedopustnost ponudbe ponudnika, ki jih ni navedel že v sami odločitvi, saj bi bil vlagatelj s tem onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. To pa pomeni, da argumentov, ki jih je naročnik prvič navedel šele v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, pri odločanju ni mogoče upoštevati.

Predmet obravnavanega javnega naročila, ki ga naročnik izvaja v imenu in za račun 246 vzgojno-izobraževalnih zavodov, je nakup interaktivnih zaslonov SIO-2010 v okviru dejavnosti nakupa IKT opreme za vzgojno-izobraževalne zavode.

Naročnik je tehnične specifikacije interaktivnih zaslonov navedel v 21 točkah obrazca e-PRO Specifikacije. Naročnik je tehnične zahteve navedel na levi strani tabele navedenega obrazca (rubrika Zahtevano), ponudniki pa so morali na desno stran obrazca vpisati kaj ponujajo (rubrika Ponujeno). Z navedenim obrazcem je naročnik ponudnike tudi opozoril, da morajo natančno opisati ponujeno blago (z navedbo proizvajalca, modela, oznako in z lastnostmi ponujenega blaga) oziroma ponujeno storitev. Posamezna postavka, opredeljena s strani ponudnika, je morala biti ponujena v najmanj takšni kvaliteti in imeti najmanj takšne lastnosti, kot jih je določil naročnik v stolpcu Ponujeno.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker ponujena programska oprema ni skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije oziroma ne ustreza zahtevi iz 19. točke obrazca ePRO Specifikacije.

Državna revizijska komisija zaradi nazornejše obrazložitve v nadaljevanju povzema celotno obrazložitev naročnika, ki se nanaša na izločitev vlagateljeve ponudbe. Obrazložitev naročnika je dokaj obsežna, poleg tega vlagatelj tudi pravilno opozarja, da je v nekaterih delih podana izven zahtev iz razpisne dokumentacije (skladno s prvim odstavkom 67. člena ZJN-3 predstavljajo razpisno dokumentacijo tudi naročnikovi odgovori, ki jih je podal tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije), in sicer:

»Naročnik je v specifikacijah zahteval, da mora biti v ponudbo vključena programska oprema za ustvarjanje gradiv in predavanj, kar je dodatno obrazložil z odgovorom na vprašanja na Portalu javnih naročil, z dne 1. 7. 2019, kjer je zapisal: Ponujena programska oprema mora biti namenska programska oprema, ki je specializirana in namenjena za ustvarjanje, urejanje ter uporabljanje didaktičnih vsebin na interaktivnih zaslonih, kar pa Microsoft Office programi, ki so namenjeni splošni uporabi, niso.

Naročnik je z opredelitvijo programske opreme, kot namenske programske opreme, ki je specializirana in namenjena za ustvarjanje ter uporabljanje didaktičnih vsebin na interaktivnih zaslonih, želel vzgojno-izobraževalnim zavodom, v imenu in za račun katerih izvaja to javno naročilo, zagotoviti programsko opremo, ki bo poleg osnovnih funkcionalnosti imela dodano vrednost za pedagoške delavce, ki bodo končni uporabniki te opreme. Naročnik v okviru javnega naročila za nakup interaktivnih zaslonov ne kupuje samo interaktivnega zaslona kot prazno belo tablo, temveč namensko in specializirano programsko opremo, ki ima vsebinsko povezavo z učnimi vsebinami v slovenskih osnovnih in srednjih šolah ter ponuja pripomočke in predloge za pripravo interaktivnega učnega gradiva in bo vzgojno izobraževalnim zavodom služila kot pripomoček za izvajanje kvalitetnega pedagoškega procesa.

Vlagatelj je ponudil opremo myVievBoard, ki je sicer namenjena za uporabo na interaktivnih zaslonih, ni pa specializirana za ustvarjanje in uporabljanje didaktičnih vsebin. Programska oprema ponuja le belo tablo, ki je osnovna funkcionalnost vsakega interaktivnega zaslona in naročniku ponuja enake funkcionalnosti kot na primer poslovnemu uporabniku, zato je z vidika namembnosti za ustvarjanje ter uporabo didaktičnih vsebin za uporabo v okviru vzgojno-izobraževalnega procesa brez dodane vrednosti. Ponujena programska oprema je splošna programska oprema, ki je tako kot v odgovoru izpostavljeni programi Microsoft Office namenjena splošni uporabi. V primeru, da bi se v okviru tega postopka ugotovilo, da je pod naročnikovo zahtevo za namensko in specializirano programsko opremo za ustvarjanje in uporabljanje didaktičnih vsebin mogoče subsumirati tako splošno programsko opremo, kot je myViewBoard, ki jo je ponudil vlagatelj, bi naročnik na podlagi dejstva vpogleda v funkcionalnosti te programske opreme lahko zgolj zaključil, da takšna interpretacija za specifične potrebe vzgojno izobraževalnih zavodov nikakor ni sprejemljiva, zaradi česar bi postopek ponovil pod drugačnimi pogoji in zahtevami.

Naročnik je v svojem odgovoru na Portalu javnih naročil jasno opredelil svoje zahteve ter pojasnil, da s splošnimi programi, ki niso specializirani za ustvarjanje ter uporabljanje didaktičnih vsebin na interaktivnih zaslonih, ni mogoče zadostiti zahtevi naročnika iz 19. točke specifikacij«.

V 19. točki obrazca e-PRO Specifikacije (v stolpcu Zahtevano) so postavljene zahteve, ki se nanašajo na programsko opremo, in sicer:

»Programska oprema

V kolikor je zahtevana programska oprema vezana na plačljivo licenco, mora biti licenca za prvo leto vključena v ceno zaslona.

- vključena programska oprema za ustvarjanje gradiv in predavanj z možnostjo uporabe programske opreme v oblaku (cloud based software): ponudnik navede vse informacije o programski opremi, to je nabor vključenih vsebin (navedba vseh vsebin, ki so vključene v programski opremi z licenco ter vsebin, ki so vključene v programski opremi brez licence (omejena uporaba)),
- vključen spletni brskalnik, ki omogoča brskanje po spletu in pisanje preko spleta ter zajemanje zaslonske slike in shranjevanje le-te neposredno v delovno okolje,
- vključena programska oprema, ki omogoča pisanje po digitalni beli površini (whiteboard) ter brezžično deljenje površine z uporabniki (tablica, telefon, prenosnik, računalnik) brez uporabe dodatnih aplikacij,
- programska oprema za pisanje po digitalni beli površini ima neomejen prostor (neskončna tabla«) ali pa ima možnost dodajanja novih listov (dodajanje novih belih strani),
- programska oprema za pisanje po digitalni beli površini ima možnost dodajanja lastnih ozadij oz. menjave prednastavljenih ozadij z lastnimi,
- programska oprema omogoča shranjevanje zapisov v arhiv zaslona ali izvoz v .pdf obliki na zunanji vir (USB ključ),
- programska oprema omogoča uvoz ostalih tipov dokumentov (.docx, .pptx, .pdf, .jgp) ter njihovo enostavno urejanje, spreminjanje, shranjevanje, dopolnjevanje, deljenje, izvažanje,
- programska oprema omogoča nastavitev debeline pisal,
- programska oprema za ustvarjanje gradiv in predavanj omogoča uvoz ostalih tipov dokumentov (.docx, .pptx, .pdf, .jgp, .iwb) ter enostavno urejanje, spreminjanje, shranjevanje, dopolnjevanje, deljenje, izvažanje.«

V zvezi s programsko opremo je bilo tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije postavljenih več vprašanj (vprašanja in naročnikovi odgovori nanje so bili objavljeni na Portalu javnih naročil dne 19. 6. 2019, 1. 7. 2019, 4. 7. 2019 in 5. 7. 2019), in sicer:

»Ali vključena programska oprema predvideva, da vse zahteve zadosti en program ali je dopustno, da zahteve pokrije več različnih programov?«

Naročnik je podal naslednji odgovor:

»Navedene zahteve lahko pokrije več različnih programov.«

Naslednje vprašanje se je glasilo:

»19. 6. 2019 ste na zastavljeno vprašanje odgovorili, da lahko navedene zahteve pokrije več različnih programov. Iz tega razumemo, da lahko v ponudbi ponudimo oz. se uporabijo prosto dostopni (Open Source) programi, ki so del Microsoft Windows ali Microsoft Office. Ali je torej programska oprema proizvajalca sploh potrebna, saj različni prosto dostopni in Microsoft programi lahko zadostijo vsem zahtevam?«

Naročnik je odgovoril z naslednjim pojasnilom:

»Ponujena programska oprema mora biti namenska programska oprema, ki je specializirana in namenjena za ustvarjanje, urejanje ter uporabljanje didaktičnih vsebin na interaktivnih zaslonih, kar pa Microsoft Office programi, ki so namenjeni splošni uporabi, niso. Naročnik si pridržuje pravico, da bo ustreznost ponujene namenske programske opreme preveril pri vzgojno-izobraževalnih zavodih.«

Eden izmed zainteresiranih ponudnikih je postavil tudi naslednji vprašanji:

»Ali programska oprema Mozabook zadosti vašim zahtevam za programsko opremo?

Ali lahko navedete nekaj primerov programske opreme, ki bi zadostila vašim zahtevam?«

Naročnik je podal naslednji odgovor:

»Naročnik se na tem mestu ne bo opredeljeval do posameznih programov. Zahteve za programsko opremo so jasno opredeljene, zato naj ponudnik sam poišče rešitev, ki ustreza vsem zahtevanim specifikacijam. V nasprotnem primeru namreč bi namreč lahko naročnik že izhodiščno zahteval točno določeno programsko opremo.«

V zvezi z zahtevami, ki se nanašajo na programsko opremo, je bilo postavljenih še nekaj vprašanj (na katera je naročnik prav tako odgovoril), a ker se ne nanašajo na vlagateljeve konkretne očitke, jih Državna revizijska komisija ne povzema.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v obrazec ePRO Specifikacije vpisal naslednje tipe programske opreme: myViewBoard for Android, myViewBoard for Windows in myViewBoard Quickboard (cloud). Vlagatelj je tudi navedel, da so vse aplikacije in registracija v dodatne programe namenjene šolskim ustanovam. Da je ponujena oprema namenjena didaktičnim vsebinam je prav razvidno tudi iz zadnje alineje 19. točke obrazca ePRO, kjer je vlagatelj pri zadnji alineji, ki se nanaša na ustvarjanje gradiv in predavanj vpisal besedo »Da«. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem tudi v tem, da že sam vpogled na spletno stran ponujene programske opreme (na spletno stran https://myviewboard.com/ je bil naročnik napoten že v okviru ponudbe) pokaže, da gre za programsko opremo, ki je namenjena tudi izobraževanju. Vlagatelj pravilno navaja, da se že na vstopni spletni strani nahaja podatek o številu uporabnikov oziroma da sporno programsko opremo trenutno uporablja 327.333 učiteljev, študentov in drugih profesionalcev (število uporabnikov se je tekom predmetnega (pred)revizijskega postopka dvignilo za skoraj 5.000 uporabnikov). Na spletni strani se nahaja tudi poseben segment »Izobraževanje«, nadalje iz spletne strani tudi izhaja, da programska oprema omogoča ustvarjanje gradiv in predavanj ter da je namenjena za ustvarjanje, urejanje ter uporabljanje didaktičnih vsebin na interaktivnih zaslonih. Iz zavihka »Uporaba« je prav tako razvidno, da programska oprema ponuja tudi druge funkcije, ki so prav tako namenjene izobraževanju (npr. Huddle Rooms in Classrooms).

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem tudi v tem, da so naročnikove zahteve v spornem delu ohlapne in zato dopuščajo različne interpretacije. Ni namreč jasno, kaj točno pomenita termina »splošna programska oprema« in »specializirana programska oprema«, prav tako ni natančneje opredeljena niti vsebina besedne zveze »namenjena za ustvarjanje, urejanje ter uporabljanje didaktičnih vsebin«. Navedeno je vsaj posredno priznal tudi naročnik sam, saj je v obrazložitvi izpodbijane odločitve, kot pravilno opozarja vlagatelj, navedel dodatne oziroma drugačne in konkretnejše razlage navedenih zahtev (naročnik je navedel, da v okviru javnega naročila za nakup interaktivnih zaslonov ne kupuje samo interaktivnega zaslona, kot prazno bele table, temveč tudi namensko in specializirano programsko opremo, ki ima vsebinsko povezavo z učnimi vsebinami v slovenskih osnovnih in srednjih šolah ter ponuja pripomočke in predloge za pripravo interaktivnega učnega gradiva in bo vzgojno-izobraževalnim zavodom služila kot pripomoček za izvajanje kvalitetnega pedagoškega procesa). Poleg tega pa je naročnik očitno vnaprej predvidel nastalo situacijo, saj je v obrazložitvi izpodbijane odločitve (torej še preden je vlagatelj sploh vložil zahtevek za revizijo) tudi zapisal, »da v kolikor bi se v okviru tega postopka ugotovilo, da je pod njegovo zahtevo za namensko in specializirano programsko opremo za ustvarjanje in uporabljanje didaktičnih vsebin mogoče subsumirati tako splošno programsko opremo kot je myViewBoard, bo lahko zgolj zaključil, da takšna interpretacija za specifične potrebe vzgojno-izobraževalnih zavodov nikakor ni sprejemljiva, zaradi česar bo postopek ponovil pod drugačnimi pogoji«. Čeprav je imel naročnik možnost (in dolžnost), da bi svoje zahteve v spornem segmentu še pravočasno razjasnil oziroma jih konkretiziral že tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije (iz zgoraj citiranega vprašanja je namreč razvidno, da ga je eden izmed zainteresiranih ponudnikov pozval, naj navedene nekaj primerov programske opreme, ki bi zadostile njegovim zahtevam, pri čemer je eno izmed programskih oprem tudi izrecno navedel) pa se je konkretnemu pojasnilu izognil s pavšalnim odgovorom, da so zahteve, ki se nanašajo na programsko opremo, jasne, zato naj ponudnik sam poišče rešitev, ki ustreza vsem zahtevanim specifikacijam.

Naročnik je z obrazložitvijo izpodbijane odločitve podrobno pojasnil, zakaj ponujena programska oprema ni skladna z njegovimi zahtevami, kar pomeni, da je naročnik očitno vedel kakšno oziroma katero programsko opremo mu je ponudil vlagatelj. Kljub temu je naročnik v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevemu zahtevku za revizijo, navedel, da sploh ne ve, kakšno oziroma katero verzijo programske opreme naj bi mu ponudil vlagatelj. Čeprav je naročnik v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, tudi navedel, da so bile njegove zahteve, ki se nanašajo na programsko opremo, dovolj jasne, pa je po drugi strani že v obrazložitvi izpodbijane odločitve ugotovil, da njegove zahteve vendarle niso (ne bodo) dovolj jasne. Iz odstopljene dokumentacije je prav tako tudi razvidno, da se je vlagatelj odzval na naročnikov poziv k dostavi vzorca ponujene opreme (naročnik si je to možnost izrecno pridržal v razpisni dokumentaciji), zahtevani vzorec sta predložila tudi družba INOVATIO, distribucija, prodaja elektronskih in telekomunikacijskih naprav d.o.o., Maribor in izbrani ponudnik, a ponudniki z rezultati testiranja niso bili seznanjeni. Iz odstopljene dokumentacije pa je razvidno, da so bila testiranja opravljena zlasti z namenom ugotavljanja ponujenih dodatnih funkcionalnosti, ki so se točkovale v okviru enega izmed dveh meril za ocenjevanje ponudb, ponudniki pa v obravnavanem primeru niso bili seznanjeni niti z naročnikovim točkovanjem ponudb (kljub temu, da je naročnik tri od štirih prejetih ponudb izločil kot nedopustne je točkoval vse štiri ponudbe). Ker je vlagatelj tudi sicer izpolnil vse zgoraj citirane rubrike iz 19. točke obrazca e-PRO Specifikacije, iz katerih je razvidno, da ponujena programska oprema izpolnjuje tudi vse preostale tehnične zahteve (kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik šele tekom predrevizijskega postopka na novo ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni izpolnila zahteve, ki se nanaša na uvoz .docx formata, teh naročnikovih ugotovitev pa ni bilo mogoče upoštevati), je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, ter jo ob upoštevanju določb 90. člena ZJN-3 (v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3) tudi ustrezno obrazloži, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje priglašene stroške - stroške takse v višini 6.000,00 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v priglašeni višini 3000 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 2.196,00 EUR ter izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR. Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala stroškov za sestavo dveh pripravljalnih vlog, saj navedbe v vlagateljevih vlogah, z dne 27. 9. 2019 in 10. 10. 2019, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 16. 10. 2019




Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Akademska in raziskovalna mreža Slovenije, Tehnološki park 18, Ljubljana,
- odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, Ljubljana,
- LANCom d.o.o., Tržaška cesta 63, Maribor,
- RoLAN d.o.o., Jadranska cesta 27, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.