018-140/2019 Komunala Metlika d.o.o.

Številka: 018-140/2019-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradnja čistilne naprave Grabrovec« - sklop 1 Gradbeno obrtniška dela in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunala Metlika d.o.o., Cesta XV. Brigade 4, Metlika (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 10. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila dne 8. 5. 2019 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 002871/2019-W01.

Naročnik je dne 11. 7. 2019 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je javno naročilo v sklopu 1 oddal v izvedbo skupnima ponudnikoma - družbi CID čistilne naprave d.o.o., Ulica Istrskega odreda 1, Koper, kot vodilnemu partnerju in družbi TGH Trgovsko gradbena hiša d.o.o., Zadružna cesta 14a, Črnomelj, kot partnerju (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) najugodnejša. Naročnik je v sklopu 1 prejel tri ponudbe, od katerih se je vlagateljeva ponudba uvrstila na drugo mesto.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 18. 7. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je naročnik v primeru, če bo ponudbo predložila skupina gospodarskih subjektov, zahteval predložitev akta o skupni izvedbi naročila, v katerem je morala biti opredeljena vrsta in vrednost del, ki jih prevzema posamezen subjekt pri izvedbi razpisanega posla, neomejeno solidarno odgovornost vseh sodelujočih subjektov ter navedbo glavnega nosilca pogodbenih obveznosti in njegove pristojnosti. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil Pogodbo o pripravi skupne ponudbe in izvedbi razpisanih del, pri čemer sta si partnerja razdelila dela na način, da vodilni partner v celoti prevzema v izvedbo sklop 2, kar predstavlja 34,90 % vrednosti vseh razpisanih del, partner pa celoten sklop 1, kar predstavlja 65,10 % vrednosti vseh razpisanih del. Vlagatelj citira referenčne zahteve, ki jih je naročnik postavil za sklop 1, in zatrjuje, da je referenco za sklop 1 predložil le vodilni partner izbranega ponudnika, čeprav takšnih del sploh ne bo izvajal, saj jih je v celoti prevzel njegov partner. Dela iz sklopa 1 bo torej izvedlo podjetje, ki referenc za izvedbo gradbeno obrtniških del sploh nima. Referenčna zahteva, v skladu s katero je moral gospodarski subjekt sam ali s partnerji uspešno zaključiti izvedbo gradbenih del pri gradnji ali rekonstrukciji vsaj ene čistilne naprave kapacitete vsaj 200 PE ali vsaj enega vodohrama kapacitete vsaj 100 m3, zatrjuje vlagatelj, se lahko razlaga le tako, da v primeru skupne ponudbe referenčni pogoj izpolni tisti partner, ki bo dela tudi prevzel ali pa je tisti, ki bo dela prevzel, referenčna dela pa je izvedel skupaj s partnerjem. Takšna razlaga, opozarja vlagatelj, je tudi edina, ki je skladna z naravo in namenom instituta referenc. Kot je namreč Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Dejstvo, da je referenčna dela že uspešno izvedel določen subjekt, ki v okviru konkretnega javnega naročila istovrstnih del ne bo izvajal, medtem ko gospodarski subjekt, ki naj bi ta dela izvajal, lastnih referenc sploh nima, namreč naročniku ne daje nobene informacije o stopnji tehnične usposobljenosti ponudnika (vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-231/2016, 018-179/2016, 018-267/2015 in 018-064/2019). Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, da v kolikor ponudniki referenčnega pogoja ne bodo izpolnili, bo štel, da referenc nimajo in jih ne bo pozival k predložitvi dodatnih referenc. Vlagatelj še navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora biti odgovorni vodja del redno zaposlen pri gospodarskemu subjektu. Iz ponudbe izbranega ponudnika pa je razvidno, da imenovana vodja del, to je oseba P.I., ni zaposlena pri gospodarskem subjektu, ki prevzema dela iz sklopa 1 (torej pri družbi TGH d.o.o., Črnomelj), temveč pri vodilnem partnerju, ki teh del sploh ne bo izvajal.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 31. 7. 2019, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Citira referenčne zahteve in navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahtevano, da bi morali reference predložiti vsi gospodarski subjekti v ponudbi. Izbrani ponudnik ugotavlja, da se vlagatelj sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-231/2016 in 018-179/2016, vendar pri tem ni navedel tudi njunega zaključka, iz katerih izhaja, da so referenčne zahteve v vsakem posameznem primeru odvisne od naročnika oziroma od njegove konkretne opredelitve v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj bi zato moral upoštevati vsebino referenčne zahteve, kot je zapisana oziroma bi jo moral upoštevati na način, kot jo razumejo razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki. Izbrani ponudnik še opozarja, da vlagatelj njegovo ponudbo zmotno obravnava kot ponudbo zgolj enega gospodarskega subjekta, saj je ponudbo oddal še z enim partnerjem, oba partnerja pa sta naročniku neomejeno solidarno odgovorna. Izbrani ponudnik še ugotavlja, da se vlagatelj sklicuje tudi na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-267/2015, iz katere je razvidno, da je takratni naročnik izrecno dopustil, da referenco predloži le eden izmed partnerjev oziroma katerikoli partner iz skupne ponudbe, ne da bi pri tem postavil zahteve glede udeležbe tega partnerja pri razpisanem poslu. Poleg tega je Državna revizijska komisija v odločitvi št. 018-314/2013 zavzela stališče, da je vodilni izvajalec, ki nad izvajalci izvaja nadzor, četudi sam ne izvede vseh del, za kvalitetno izvedbo posla v celoti odgovoren naročniku. Zato je potrebno šteti, da je njegova udeležba v poslu tako intenzivna, da je referenco mogoče pripisati tudi njemu. Izbrani ponudnik še opozarja, da v kolikor bi naročnik želel, da vsak izmed partnerjev predloži svojo referenco, bi moral to tudi zahtevati. Navaja še, da je naročnik tudi v obravnavanem primeru za izpolnjevanje določenih zahtev zahteval, da jih morajo izpolniti vsi sodelujoči gospodarski subjekti, pri izpolnjevanju referenčnih pogojev pa takšne zahteve ni postavil. Izbrani ponudnik v zvezi s tem opozarja še na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-011/2017 in 018-248/2016 in navaja, da načelo transparentnosti med drugim tudi zahteva, da so vsi pogoji v razpisani dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ustrezajo njegovim zahtevam. Širjenje oziroma oženje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve šele po roku za predložitev ponudb pa po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine pogoja oziroma nezakonit poseg v razpisno dokumentacijo. Izbrani ponudnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na odgovornega vodjo del. Citira zahteve, ki se nanašajo na odgovornega vodjo del, in navaja, da je v ponudbi nominiral odgovorno vodjo del, to je osebo P.I., ki je zaposlena pri vodilnem partnerju, vodilni partner pa je s partnerjem sklenil pogodbo o skupni izvedbi predmetnega javnega naročila. Opozarja, da je tudi sicer (oziroma ne glede na število izvajalcev) odgovorni vodja del lahko samo eden, zato ni neobičajno, da vodilni partner pri izvedbi javnega naročila zagotavlja tudi odgovorno vodjo del, to je osebo, ki izpolnjuje pogoje iz razpisne dokumentacije in je zaposlena pri njem. Glede na to, da je odgovorna vodja del zaposlena pri vodilnem partnerju, zaključuje izbrani ponudnik, je zahtevo v celoti izpolnil.

Naročnik je z dokumentom št. 425/2019, z dne 6. 8. 2019, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik citira referenčne zahteve in navaja, da je v primeru predložitve skupne ponudbe zahteval le, da mora biti v ponudbi priložen akt o skupni izvedbi naročila in da morajo biti vsi partnerji glede vseh obveznosti solidarno odgovorni. Ker je reference v ponudbi izbranega ponudnika izkazal vodilni partner oziroma nosilec posla, je izbrani ponudnik pogoj ustrezno izpolnil. Naročnik še navaja, da je pregledal vse sklepe Državne revizijske komisije, na katere se sklicuje vlagatelj, in opozarja, da je tudi Državna revizijska komisija v odločitvah št. 018-231/2016 in 018-179/2016 zavzela enako stališče, kot ga zavzema tudi sam, in sicer, da je vprašanje o tem, na kakšen način in v kakšnem obsegu mora ponudnik izkazovati referenčne zahteve, v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika oziroma od njegove konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-314/2013 tudi navedla, da je vodilni izvajalec, ki nad izvajalci izvaja nadzor, četudi sam ne izvede vseh del, za kvalitetno izvedbo posla v celoti odgovoren naročniku. Zato je potrebno šteti, da je njegova udeležba v poslu tako intenzivna, da je referenco mogoče pripisati tudi njemu. Naročnik opozarja, da gre pri izbrani ponudbi za skupno ponudbo dveh gospodarskih subjektov, ki skupaj izpolnjujeta pogoje, oba partnerja pa sta se zavezala k neomejeni solidarni odgovornosti. Naročnik meni, da so bile vse zahteve in pogoji v razpisni dokumentaciji izraženi jasno, nedvoumno in natančno oziroma tako, da so lahko vsi ponudniki pravilno razumeli njihovo vsebino in jih razlagali enako. V delu, ki se nanaša na ponujeno odgovorno vodjo del, naročnik v celoti povzema navedbe izbranega ponudnika, zato jih Državna revizijska komisija ne navaja ponovno. Naročnik zaključuje z ugotovitvijo, da je izbrani ponudnik izpolnil vse referenčne in kadrovske zahteve, zato je zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj se do naročnikovih navedb ni opredelil (iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj s naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo prejel dne 9. 8. 2019).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 1 nedopustna iz razloga, ker bo dela iz tega sklopa izvedlo podjetje, ki referenc za izvedbo gradbeno obrtniških del nima. Referenco za sklop 1 je namreč predložil vodilni partner, čeprav takšnih del ne bo izvajal, saj jih je v celoti prevzel njegov partner.

Revizijske navedbe v zvezi z (ne)izpolnjevanjem naročnikovih referenčnih zahtev je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Deseti odstavek 76. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost med drugim predloži: seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oziroma seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Kot pravilno opozarjata tako izbrani ponudnik, kakor tudi naročnik, ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci. Vprašanje o tem, na kakšen način in v kakšnem obsegu mora ponudnik izkazovati referenčne zahteve, je torej v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika oziroma od njegove konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je referenčne zahteve za 1. in 2. sklop postavil na 13. strani razpisne dokumentacije (Tehnična in strokovna sposobnost), in sicer:

»Pogoj 1: Reference za gradnjo

Sklop 1: Gradbeno obrtniška dela
Gospodarski subjekt je v zadnjih petih letih pred objavo javnega naročila, sam ali s partnerji uspešno zaključil gradbeni del pri gradnji ali rekonstrukciji vsaj ene čistilne naprave za kapaciteto vsaj 200 PE ali vsaj enega vodohrama kapacitete 100 m3 ali več. Naročnik bo priznal reference, ki ne bodo starejše od 5 let od objave javnega naročila. Naročnik si pridržuje pravico, da navedene reference preveri. V kolikor bo naročnik z dodatnimi poizvedbami ugotovil, da katera izmed referenc ne izkazuje kvalitetno opravljenih del, se takšna referenca ne upošteva. Kot nekvalitetno opravljena dela štejejo: zamude pri izvedbi, napake v izvedbi, izstavitev višjih računov, kot je bilo dogovorjeno, odpoved pogodbe, unovčenje zavarovanja za dobro izvedbo in podobno.

Sklop 2: Strojno tehnološka dela

Gospodarski subjekt je v zadnjih petih letih pred objavo javnega naročila sam ali s partnerji uspešno zaključil strojno tehnološki del pri gradnji ali rekonstrukciji vsaj ene mehansko biološke čistilne naprave za kapaciteto vsaj 200 PE. Naročnik bo priznal reference, ki ne bodo starejše od 5 let od objave javnega naročila. Naročnik si pridržuje pravico, da navedene reference preveri. V kolikor bo naročnik z dodatnimi poizvedbami ugotovil, da katera izmed referenc ne izkazuje kvalitetno opravljenih del, se takšna referenca ne upošteva. Kot nekvalitetno opravljena dela štejejo: zamude pri izvedbi, napake v izvedbi, izstavitev višjih računov, kot je bilo dogovorjeno, odpoved pogodbe, unovčenje zavarovanja za dobro izvedbo in podobno.

Gospodarski subjekt izpolni obrazca Referenčna lista gradnje Sklop 1 in Sklop 2. Gospodarski subjekti niso dolžni predložiti referenčnega potrdila v fazi predložitve dokumentacije. Naročnik si pridržuje od gospodarskih subjektov zahtevati tudi potrdila s strani investitorja za vsako posamezno referenco na referenčnem potrdilu, ki ga bo moral pozvani gospodarski subjekt predložiti v roku 3 dni od prejema poziva. Če bo iz dokumentacije (spiska referenc) razvidno, da gospodarski subjekt referenčnega pogoja ne izpolnjuje, bo naročnik štel, da gospodarski subjekt zahtevanih referenc nima in gospodarskega subjekta ne bo pozival k predložitvi dodatnih referenc.«

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil dva referenčna obrazca (OBR 7 - Referenčna lista gradnje Sklop 1 in OBR 8 - Referenčna lista gradnje Sklop 2), ki so ju morali ponudniki izpolniti s podatki o naročniku referenčnih del, nazivu posla, velikosti ČN (v PE) ali vodohrama v m3, času realizacije (od - do) in z imenom in priimkom kontaktne osebe referenčnega naročnika.

V zvezi z referenčnimi zahtevami ni bilo postavljenega nobenega vprašanja.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da sta jo (za oba sklopa) oddali dve družbi - CID Čistilne naprave d.o.o., Koper, kot vodilni partner, in TGH Trgovsko gradbena hiša d.o.o., Črnomelj, kot partner. V ponudbo je predložena Pogodba za pripravo skupne ponudbe (dokument z dne 29. 5. 2019), iz katere je razvidno, da je vodilni partner pooblaščen za zastopanje ter za oddajo skupne ponudbe ter (v primeru pridobitve posla) tudi za podpis pogodbe. Iz navedene pogodbe je tudi razvidno, da vodilni partner prevzema 34,90 % vrednosti del oziroma strojno - tehnološki del (Sklop 2), partner pa 65,10 % vrednosti del oziroma gradbeno - obrtniška dela (Sklop 1). Skupna ponudnika sta se tudi zavezala (6. člen pogodbe), da prevzemata skupno in posamično neomejeno solidarno odgovornost do naročnika za vestno in kvalitetno izvedbo vseh razpisanih del. S predložitvijo navedene pogodbe je izbrani ponudnik, kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno, ravnal v skladu z naročnikovimi zahtevami iz tretjega odstavka (Skupna ponudba) 2. točke razpisne dokumentacije (Navodila za izdelavo ponudbe). Naročnik je namreč v tej točki zahteval od ponudnikov, da morajo v primeru predložitve skupne ponudbe predložiti akt o skupni izvedbi naročila, ki mora opredeliti vrsto in vrednost del, ki jih prevzema posamezni gospodarski subjekt, neomejeno solidarno odgovornost vseh sodelujočih partnerjev do naročnika glede vseh obveznosti po pogodbi ter glavnega nosilca ter njegove pristojnosti.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika tudi pokaže, da sta vanjo predložena dva referenčna obrazca. V prvega (OBR 7 - Referenčne gradnje sklop 1) je vpisana referenca »Gradnja čistilne naprave Kal - Koritnica«, ki je bila izvedena za Občino Bovec, in se nanaša na gradbena dela čistilne naprave za kapaciteto 300 PE, v drugega (OBR 8 - Referenčne gradnje sklop 2) pa (isto) referenčno delo, ki se nanaša na izvedbo strojno tehnoloških del pri gradnji mehansko biološke čistilne naprave. Navedeno referenčno gradnjo, kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno, je izvedel vodilni partner izbranega ponudnika.

Vlagatelj in naročnik sta si edina tudi v tem, da so bila referenčna dela izvedena znotraj postavljenega časovnega obdobja (iz referenčnih obrazcev, ki ju je priložil izbrani ponudnik, je razvidno, da so dela izvajala od 20. 4. 2018 do 30. 10. 2018). Ravno tako med njima ni spora o vsebinski ustreznosti referenčnih del oziroma sta si edina tudi v tem, da navedena referenca vsebuje tako zahtevana gradbena dela (sklop 1), kakor tudi zahtevana strojno tehnološka dela (sklop 2) pri gradnji ali rekonstrukciji čistilne oziroma mehanske biološke čistilne naprave v zahtevanih kapacitetah. Vlagatelj in naročnik pa se ne strinjata v tem, ali referenca v sklopu 1 zadošča vsem (zgoraj citiranim) referenčnim zahtevam. Vlagatelj zatrjuje, da je referenco za sklop 1 predložil vodilni partner, čeprav je gradbeno obrtniška dela v celoti prevzel njegov partner. Navaja, da se lahko naročnikova referenčna zahteva razlaga le tako, da lahko v primeru skupne ponudbe referenčni pogoj izpolni tisti partner, ki bo dela tudi prevzel oziroma tisti partner, ki bo dela prevzel, referenčna dela pa je izvedel skupaj s partnerjem. Nasprotno, naročnik se z vlagateljem ne strinja in opozarja, da v konkretnem primeru takšnih zahtev v razpisni dokumentaciji ni postavil ter da gre pri izbrani ponudbi za skupno ponudbo dveh gospodarskih subjektov, ki skupaj izpolnjujeta (med drugim tudi referenčne) pogoje, pri čemer sta se oba partnerja zavezala tudi k neomejeni solidarni odgovornosti.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom in izbranim ponudnikom, da v konkretnem primeru ni bilo zahtevano, da mora referenčne zahteve v primeru skupne ponudbe v vsakem izmed razpisanih sklopov izpolniti tisti partner, ki bo takšna dela tudi dejansko prevzel. Izbrani ponudnik tudi pravilno ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pri izpolnjevanju nekaterih pogojev sicer izrecno zahteval, da jih morajo izpolniti vsi skupni ponudniki in podizvajalci. Poleg tega izbrani ponudnik tudi pravilno opozarja, da načelo transparentnosti (med drugim) zahteva, da so vsi pogoji v razpisani dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da širjenje oziroma oženje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve šele po roku za predložitev ponudb pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine pogoja oziroma nezakonit poseg v razpisno dokumentacijo. V konkretnem primeru pa referenčne zahteve niso dovolj jasne, saj ni mogoče ugotoviti, ali se nanašajo na zahtevano referenco (kot jih je razumel vlagatelj, ki navaja, da je referenco ponudnik lahko izvedel bodisi sam ali s partnerji) ali pa na naročnikovo odločitev o tem, da lahko sodelujoči gospodarski subjekti referenčne zahteve izpolnijo sami ali skupaj s partnerji (kot si jo razlagata izbrani ponudnik in naročnik). Ob dejstvu, da je naročnik razpisano javno naročilo razdelil na dva ločena sklopa oziroma na gradbeno obrtniška dela in strojno tehnološka dela ter je ločeno postavil tudi referenčni zahtevi, bi bilo sicer pričakovati, da bo vsak izmed partnerjev v skupni ponudbi izkazal referenco za tista dela, ki jih bo prevzel v izvedbo. A ker naročnik tega ni zahteval (medtem ko je pri izpolnjevanju izključitvenih razlogov iz prvega drugega in četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 ter pogojev, ki se nanašajo na opravljanje poklicne dejavnosti ter na ekonomski in finančni položaj, kot že izhaja iz te obrazložitve, izrecno zapisal, da jih morajo izpolniti vsi udeleženci v ponudbi - torej ponudniki in njihovi morebitni partnerji ter podizvajalci) oziroma zlasti iz razloga, ker je mogoče referenčne zahteve razumeti tudi na način, kot jih interpretirata izbrani ponudnik in naročnik (in sicer, da lahko ponudniki referenčne zahteve izpolnijo tudi s pomočjo partnerjev), nejasne razpisne dokumentacije pa ni mogoče šteti v škodo ponudnikov, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku ni mogla slediti.

Vlagatelj tudi očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, ker nominirana odgovorna vodja del ni zaposlena pri gospodarskem subjektu, ki prevzema dela iz sklopa 1, temveč je zaposlena pri vodilnem partnerju.

Državna revizijska komisija tudi temu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji ni zapisal, pri komu izmed skupnih ponudnikov mora biti zaposlen odgovorni vodja del, pač pa je zahteval le, da mora biti bodisi zaposlen pri gospodarskem subjektu ali pa mora na drug način izkazovati pravno podlago za opravljanje dela za gospodarski subjekt. Med vlagateljem in naročnikom tudi sicer ni spora o tem, da je oseba, ki je nominirana za odgovorno vodjo del, zaposlena pri vodilnem partnerju ter izpolnjuje tudi druge zahteve iz razpisne dokumentacije (je slovenska državljanka, izpolnjuje vse zakonske pogoje in je vpisana v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije). Poleg tega med vlagateljem in naročnikom tudi ni spora o tem, da je nominirana vodja del sicer izpolnila vse referenčne zahteve (referenčne zahteve, ki se nanašajo na oba razpisana sklopa) oziroma je bila v zadnjih petih letih pred objavo predmetnega javnega naročila odgovorna vodja del tako pri gradnji čistilne naprave v velikosti 300 PE, kakor tudi pri gradnji mehanske biološke čistilne naprave v velikosti 300 PE oziroma je bila odgovorna vodja del pri referenčni gradnji, ki jo je v obravnavanem primeru izvedel vodilni partner izbranega ponudnika.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v sedmem odstavku Povabila k oddaji ponudbe - Vprašanja in odgovori/pojasnila) in (v kolikor je menil, da referenčne in kadrovske zahteve niso postavljene v skladu z ZJN-3) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelju ni uspelo izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Ljubljani, dne 1. 10. 2019



Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
člani Državne revizijske komisije









Vročiti:

- Komunala Metlika d.o.o., Cesta XV. brigade 4, Metlika,
- CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto,
- CID čistilne naprave d.o.o., Ulica Istrskega odreda 1, Koper,
- TGH, Trgovsko gradbena hiša d.o.o., Zadružna cesta 14a, Črnomelj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.