018-128/2019 Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja

Številka: 018-128/2019-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Sama Červeka, kot člana senata, in Nine Velkavrh, kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sukcesivna dobava okolju prijaznih čistil in čistilnih pripomočkov«, v sklopu 1: »Pralna sredstva«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KIMI d.o.o., proizvodno trgovsko podjetje, Planjava 1, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Timon Hren, Ajdovščina 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja, Jesenice, Ulica Staneta Bokala 4, Jesenice (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 9. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek naročila male vrednosti z namenom sklenitve okvirnih sporazumov za sukcesivno dobavo okolju prijaznih čistil in čistilnih pripomočkov za obdobje treh let. Obvestilo o javnem naročilu je bilo dne 15. 4. 2019 pod številko JN002324/2019-W01 objavljeno na portalu javnih naročil, kjer so bile v nadaljevanju objavljene tudi odločitve o izbiri strank okvirnih sporazumov za posamezne sklope. Iz odločitve o izbiri stranke okvirnega sporazuma za sklop 1: »Pralna sredstva«, na portalu javnih naročil objavljene dne 5. 7. 2019, je razbrati, da bo naročnik okvirni sporazum v navedenem sklopu sklenil s ponudnikom ECOLAB podjetje za proizvodnjo pralnih sredstev in drugih kemičnih proizvodov, trgovino in storitve d.o.o., Vajngerlova ulica 4, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki se je pri ocenjevanju po merilu (»najnižja ponudbena vrednost sklopa za ocenjeno količino z DDV«) uvrstil na prvo mesto. Iz omenjene odločitve za sklop 1 izhaja tudi, da je naročnik preostale tri ponudbe, med njimi ponudbo vlagatelja, ocenil kot nedopustne.

Vlagatelj, četrtouvrščeni ponudnik, je zoper odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma v sklopu 1 vložil zahtevek za revizijo. Zatrjuje, da je za izdelka, ki ju je v sklopu 1 ponudil pod zap. št. 1 in 2, že v ponudbi predložil dokazilo, ki ga je zahteval naročnik, to je certifikat, ki izkazuje, da ponujena izdelka izpolnjujeta vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj je namreč za izkazovanje izpolnjevanja teh zahtev predložil veljavno VAH listo (oziroma izpis iz njenega relevantnega dela), iz katere je razvidno, da obstaja veljavna certifikacija izdelkov pod zap. št. 1 in 2 v medsebojni kombinaciji po listi VAH, in sicer za zahtevani dezinfekcijski učinek pri pranju perila pri 30 ̊ C. Iz naročnikove odločitve izhaja, da ta ne oporeka izkazanemu dezinfekcijskemu učinku navedenih sredstev, temveč navaja, da vlagatelj ni predložil veljavnega certifikata. Navedeno po mnenju vlagatelja ne drži, saj je lista VAH certifikat o tem, kateri izdelki izpolnjujejo zahteve o testiranjih v neodvisnih institucijah po standardih oziroma metodologiji združenja VAH, na podlagi katerih omenjeno združenje potrjuje dezinfekcijsko učinkovanje takih izdelkov pri določeni temperaturi. Dejstvo, da je lista VAH certifikat, izhaja tako iz jezikovne kot namenske razlage, kar je v svoji praksi potrdila tudi Državna revizijska komisija (gl. sklep, št. 018-207/2018-16 z dne 15. 5. 2019). Po zatrjevanju vlagatelja izda združenje VAH proizvajalcu izdelka, ki odda vlogo za vpis izdelka (oziroma kombinacije izdelkov) na listo VAH, potrdilo o vpisu na to listo, pri čemer je tudi ta listina certifikat. Vsebina slednje je namreč v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje strokovnih zahtev izdelka oziroma opis okoliščin testiranja le-tega, vsebinsko povsem identična listi VAH, in ne vsebuje nikakršnih dodatnih ali drugih relevantnih informacij, ki jih lista VAH ne bi vsebovala. Naročnik je torej razpisno določilo o predložitvi certifikata po izteku roka za prejem ponudb zožil tako, da mu je pripisal le pomen potrdila o vpisu na listo, ne pa tudi ostalih pomenov, ki jih ima pojem »certifikat«. Po zatrjevanju vlagatelja je neutemeljeno tudi naročnikovo stališče o neizkazovanju izpolnjevanja zahtev za izdelka, ki ju je vlagatelj ponudil pod zap. št. 5 in 6. Vlagatelj je namreč za izkazovanje izpolnjevanja zahtev predložil izvedensko poročilo Inštituta Dr. Brill + Partner GmbH, to je neodvisnega certificiranega strokovnega laboratorija za higieno in mikrobiologijo, iz katerega je razvidno, da obstaja veljavna certifikacija ponujenih izdelkov v medsebojni kombinaciji, in sicer za zahtevani dezinfekcijski učinek pri pranju perila pri 40 ̊ C. Iz izpodbijane odločitve je razvidno, da naročnik ne oporeka izkazanemu dezinfekcijskemu učinku omenjenih izdelkov, temveč navaja, da vlagatelj ni predložil dokazila, da sta ponujena izdelka v medsebojni kombinaciji vpisana na RKI, VAH listo ali enakovredno ter da ni predložil veljavnega certifikata. Vlagatelj navedenemu nasprotuje in zatrjuje, da je izvedensko poročilo Inštituta Dr. Brill + Partner GmbH certifikat o tem, da izdelka pod zap. št. 5 in 6 v medsebojni kombinaciji izpolnjujeta zahteve VAH in RKI o testiranjih v neodvisnih institucijah po standardih in metodologijah VAH oziroma RKI, na podlagi katerih Inštitut Dr. Brill + Partner GmbH potrjuje dezinfekcijsko učinkovanje teh izdelkov pri zahtevani temperaturi. Certifikat, ki ga izda omenjeni inštitut, izkazuje enake podatke kot vpis na listo VAH ali RKI in je torej temu vpisu enakovreden. Naročnik je namreč v zvezi z izdelkoma pod zap. št. 5 in 6 poleg primeroma navedenih načinov dokazovanja izpolnjevanja zahtev (vpis na listo RKI ali VAH) zapisal tudi »ali enakovredno«, zato je način dokazovanja z izvedenskim poročilom Inštituta Dr. Brill + Partner GmbH v skladu z zahtevami naročnika. Tudi če razpisna dokumentacija ne bi dopuščala predložitve dokazil, ki jih je za izdelke pod zap. št. 1 in 2 oziroma 5 in 6 predložil vlagatelj, bi moral naročnik ravnati skladno z zakonom. Ta mu nalaga, da mora v primeru, ko zahteva predložitev potrdila, ki ga izda neodvisni organ in potrjuje, da gospodarski subjekt upošteva določene standarde za zagotavljanje kakovosti, (v primeru izpolnjenih zakonskih pogojev) sprejeti tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti. Dalje vlagatelj zatrjuje, da je naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila nezadostno obrazložena, saj slednja ne vsebuje razlogov za odklonitev predloženega dokazila, poleg tega pa še, da je izbrani ponudnik v postavkah 1 in 2 ponudil ista izdelka kot vlagatelj, pri čemer je za izkazovanje izpolnjevanja naročnikovih zahtev predložil potrdilo VAH o vpisu teh izdelkov na listo oziroma o skladnosti testov učinkovitosti za omenjena izdelka z zahtevami in metodami VAH za postopke kemične dezinfekcije. Glede na to, da je navedeno dokazilo oziroma certifikat v delu, ki je relevanten za dokazovanje izpolnjevanja naročnikovih zahtev, po vsebini identičen listi VAH, je po mnenju vlagatelja še toliko bolj nerazumljivo, zakaj naročnik eno potrdilo šteje za ustrezno, drugo pa ne, ter kako sta lahko v primeru izbranega ponudnika obravnavana izdelka pod zap. št. 1 in 2 ustrezna, v primeru vlagatelja pa ne. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma za sklop 1, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 19. 7. 2019 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno zahteval, da mora biti izdelek pod zap. št. 1 v kombinaciji z izdelkom pod zap. št. 2 vpisan na RKI oziroma VAH listo in da je obvezna priloga tudi veljaven certifikat. Izbrani ponudnik je zato prepričan, da vlagatelj s tem, ko v ponudbi ni predložil certifikata za ponujena izdelka pod zap. št. 1 in 2, ni izpolnil zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije. Dalje v zvezi s predložitvijo izvedenskega poročila Inštituta Dr. Brill + Partner GmbH za izdelka pod zap. št. 5 in 6 navaja, da bi moral vlagatelj z namenom zadostitve enakovrednosti zahtevanemu certifikatu za vsakega od ponujenih izdelkov v ponudbi predložiti najmanj dve strokovni poročili med seboj neodvisnih laboratorijev, iz katerih bi izhajalo izpolnjevanje pogojev in zahtev naročnika, oziroma eno strokovno poročilo javnega, neodvisnega laboratorija, ki opravlja svoje naloge v funkciji varuha javnega zdravja, ni odvisen od zasebnega kapitala ter s tem zagotavlja svojo neodvisnost pri izdaji strokovnih poročil. Posledično je naročnik s tem, ko je zavrnil izvedensko poročilo kot enakovredno dokazilo zahtevanemu certifikatu, ravnal pravilno. Glede na navedeno je treba po mnenju izbranega ponudnika zahtevek za revizijo zavrniti.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 25. 7. 2019 zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Zatrjuje, da je za artikla pod zap. št. 1 in 2 zahteval, da morata biti vpisana na RKI, VAH ali enakovredno listo in da je obvezna priloga veljaven certifikat. Vlagatelj je za navedena artikla v sklopu 1 predložil tehnični list, varnostni list ter izpis iz relevantnega dela VAH liste z dne 1. 4. 2015, ne pa tudi veljavnega certifikata. Posledično vlagateljeve ponudbe po mnenju naročnika ni mogoče označiti kot dopustne, saj izsek iz liste VAH, datiran na dan 1. 4. 2015, ne more nadomestiti veljavnega certifikata za navedena artikla, kot je bil zahtevan v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V povezavi z navedenim naročnik citira sklep Državne revizijske komisije, št. 018-207/2018-16 z dne 15. 5. 2019, in sicer v delu, v katerem je zapisano, da je že po naravi stvari logično, da morajo ponudniki v postopkih oddaje javnih naročil predložiti veljavna dokazila, iz katerih izhaja izpolnjevanje naročnikovih zahtev ob poteku roka za predložitev ponudb. Naročnik izpostavlja še, da vlagatelj v konkretnem primeru niti na poziv naročnika k dopolnitvi ponudbe z dne 28. 6. 2019 ni predložil veljavnega certifikata za artikle, ponujene pod zap. št. 1, 2, 5 in 6, pri čemer je bil v pozivu opozorjen, da bo v primeru, če naročnik ne bo pravočasno prejel zahtevane dopolnitve, njegova ponudba izločena kot nedopustna. Glede na navedeno so po mnenju naročnika vlagateljeve navedbe v zvezi z artikloma pod zap. št. 1 ter 2 neutemeljene. V nadaljevanju naročnik zatrjuje, da je tudi za artikla pod zap. št. 5 in 6 zahteval, da morata biti vpisana na RKI, VAH ali enakovredno listo ter da je obvezna priloga veljaven certifikat. Vlagatelj je v ponudbi predložil izvedensko poročilo izdajatelja »Dr. Brill + Partner GmbH Institute for Hygiene and Microbiology« z dne 27. 9. 2016, ni pa predložil dokazila, da sta ponujena artikla vpisana na RKI, VAH ali enakovredno listo, kakor tudi ne veljavnih certifikatov. Naročnik v zvezi z vlagateljevo navedbo, da bi moral omenjeno izvedensko poročilo šteti kot ustrezen ter veljaven certifikat, zatrjuje, da predložitev tega poročila ne dokazuje izpolnjevanja zahtev, določenih za artikla pod zap. št. 5 in 6, saj bi moral vlagatelj v ponudbi najprej izkazati enakovrednost zahtevanemu certifikatu. Med izvedenskim poročilom in certifikatom namreč obstaja bistvena razlika, ki je v tem, da izvedensko poročilo izkazuje lastnosti testiranega izdelka v času, ko je bil testiran, medtem ko certifikat jamči za lastnosti izdelka ves čas njegove veljavnosti. Glede na navedeno vlagatelj po mnenju naročnika za artikla pod zap. št. 5 in 6 (niti v dopolnitvi ponudbe) ni predložil ustreznih dokazil. Naročnik pritrjuje navedbi izbranega ponudnika, da je treba »druga ustrezna dokazila« presojati z vidika enakovrednosti, kar po njegovem mnenju pomeni, da morajo biti dokazila, predložena v ponudbah, po svoji sestavi ter dokaznem standardu enakovredna tistim, ki jih je zahteval naročnik, in torej pridobljena na način, kot so bila zahtevana dokazila v dokumentaciji naročnika. Naročnik je v odločitvi o oddaji javnega naročila za artikle pod zap. št. 1, 2, 5 ter 6 pojasnil ugotovitve strokovne komisije in navedel, katera dokazila vlagatelj je oziroma katerih dokazil ni predložil v svoji ponudbi, zato vlagateljevim trditvam o neobrazloženosti omenjene odločitve ni mogoče slediti. Dalje naročnik navaja, da se vlagatelj sklicuje na izpolnjevanje posameznih zahtev pri artiklih, ki jih je ponudil v svoji ponudbi, in le-to enači s ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer pa spregleda jasne zahteve po predložitvi ustreznih dokazil, ki pa jih vlagatelj ni predložil niti v ponudbi niti v dopolnitvi slednje. Sklicevanje vlagatelja na ponudbo izbranega ponudnika glede izpolnjevanja zahtev naročnika v sklopu 1 ni dopustno. Vsak ponudnik mora namreč v postopku javnega naročanja sam, v skupni ponudbi ali s podizvajalci izpolnjevati zahteve, določene v razpisni dokumentaciji, ter zanje predložiti zahtevana dokazila, česar pa vlagatelj ni storil. Na podlagi navedenega naročnik meni, da zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 1. 8. 2019 opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, v kateri vztraja pri dosedanjih navedbah ter dokaznih predlogih.

Državna revizijska komisija je dne 14. 8. 2019 prejela dopis z dne 12. 8. 2019, s katerim ji je naročnik na podlagi poziva odstopil manjkajočo dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno. Kakor izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila – JN002324/2019-W01 za Sklop 1: Pralna sredstva«, naj namreč vlagatelj za artikla pod zap. št. 1 in 2 (niti na podlagi poziva na dopolnitev ponudbe) ne bi predložil veljavnega certifikata, kot je to zahteval naročnik, medtem ko za artikla pod zap. št. 5 in 6 naj ne bi predložil dokazila, da sta izdelka v medsebojni kombinaciji vpisana na RKI, VAH listo ali enakovredno, kot tudi ne veljavnega certifikata.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Prvi odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena navedenega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

V obravnavanem primeru je naročnik tehnične specifikacije javnega naročila za sklop 1 določil v obrazcu »Predračun OBR – 2a« kot delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v katerem je za artikla pod zap. št. 1 in 2 določil:

»1. Tekoči detergent za pranje občutljivega perila – koncentrirana emulzija za pranje vseh vrst tekstilij, učinkovito odstranjuje trdovratne madeže pri 30 ̊ C, sredstvo ne vsebuje fosfatov, je bazični detergent in je ekološko naravnan. V kombinaciji z izdelkom pod zap. št. 2 je vpisano na RKI, VAH listo ali enakovredno (obvezna priloga veljaven certifikat), pH vrednost pri 100%: 8 – 9, relativna gostota: 1,01 – 1,05. Pakiranje 10 – 20 kg. Ustreza zakonu o Zelenem javnem naročanju – priložiti ustrezno dokazilo.«

»2. Tekoče sredstvo za občutljivo perilo za beljenje in dezinfekcijo perila pri 30 ̊ C. V kombinaciji z izdelkom pod zap. št. 1 je vpisano na RKI, VAH listo ali enakovredno (obvezna priloga veljaven certifikat) in je vpisan v Register biocidov, pH vrednost pri 100%: 0,7 – 0,9, relativna gostota: 1,125 – 1,145. Pakiranje: 10 – 25 kg.«

Kot že pojasnjeno, je naročnik ponudbo vlagatelja v sklopu 1 (med drugim) kot nedopustno zavrnil iz razloga, ker vlagatelj (niti na podlagi poziva na dopolnitev ponudbe z dne 28. 6. 2019) naročniku za artikla pod zap. št. 1 ter 2 (domnevno) ni predložil veljavnega certifikata.

Državna revizijska komisija v tej zvezi na podlagi pregleda vlagateljeve ponudbe ugotavlja, da je ta za artikla pod zap. št. 1 in 2 na podlagi naročnikovega poziva z dne 28. 6. 2019, naj ponudbo dopolni z veljavnim certifikatom, sicer bo izločena kot nedopustna, naročniku z dopisom z dne 2. 7. 2019 posredoval izvleček (tj. stran 134) iz VAH liste z dne 1. 4. 2015. Ne da bi se opredeljevala do vprašanja, kateri podatki izhajajo iz VAH liste in kakšna sta torej narava ter pomen VAH liste kot dokazila, Državna revizijska komisija kot bistveno ugotavlja, da je predloženi izvleček iz VAH liste datiran z dnem 1. 4. 2015, kar izpostavlja tudi naročnik.

Kot pa je Državna revizijska komisija zapisala že v odločitvi v zadevi, št. 018-207/2018, na katero se v konkretnem primeru sklicujeta tako vlagatelj kot naročnik, je namen predložitve dokazil v tem, da naročnik na njihovi podlagi presodi, ali ponudnik ob poteku roka za prejem ponudb izpolnjuje pogoje in zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma da presodi, ali je ponujeni predmet skladen z njegovimi zahtevami. Zato je, tako Državna revizijska komisija v zadevi, št. 018-207/2018, že po naravi stvari logično, da morajo ponudniki v postopkih oddaje javnih naročil predložiti veljavna dokazila, iz katerih izhaja izpolnjevanje naročnikovih zahtev ob poteku roka za predložitev ponudb. Morebiten izrecen pripis naročnika, da zahteva npr. »veljaven« certifikat, posledično niti ni potreben (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-112/2018).

V obravnavani zadevi je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za artikla pod zap. št. 1 in 2 zapisal, da je »obvezna priloga veljaven certifikat« (iz katerega je razvidno, da artikla, ponujena pod zap. št. 1 in 2, zagotavljata učinkovito odstranjevanje trdovratnih madežev pri 30 ̊ C oziroma beljenje ter dezinfekcijo perila pri 30 ̊ C). Ker pa je vlagatelj na podlagi poziva na dopolnitev ponudbe predložil izvleček iz VAH liste, datirane z dnem 1. 4. 2015, medtem ko je relevanten datum za presojo, ali ponudnik izpolnjuje zahtevo naročnika ali ne, dan poteka roka za oddajo ponudb, tj. 8. 5. 2019, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni predložil zahtevanega dokazila, s katerim bi dokazal, da imata ponujena artikla pod zap. št. 1 in 2 zahtevane učinke pri navedeni temperaturi pranja na dan poteka roka za predložitev ponudb (tj. 8. 5. 2019).

Glede na to, da vlagatelj za izkazovanje zahtevanih učinkov za artikla pod zap. št. 1 in 2 ni predložil nobenega drugega dokazila kot zgolj navedeni izvleček iz VAH liste, veljavne na dan 1. 4. 2015, tj. pred več kot štirimi leti pred potekom roka za predložitev ponudb, se Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni opredeljevala do vlagateljevih navedb, da je tudi VAH lista po svoji naravi certifikat, ki izkazuje enake podatke kot potrdilo o vpisu na to listo, saj te navedbe ne bi več mogle vplivati na odločitev Državne revizijske komisije. Prav tako se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do vlagateljevih navedb v zvezi s tem, da bi moral naročnik v konkretnem primeru upoštevati tudi druga, tj. alternativna dokazila, in da bi moral razloge za njihovo odklonitev navesti v odločitvi o oddaji javnega naročila, saj vlagatelj drugih, tj. alternativnih dokazil (razen že prej omenjene VAH liste z dne 1. 4. 2015) v konkretnem primeru za artikla pod zap. št. 1 ter 2 v postopku oddaje javnega naročila ni predložil. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj (niti na podlagi poziva na dopolnitev ponudbe) ni dokazal izpolnjevanja naročnikove zahteve, da imata ponujena artikla pod zap. št. 1 in 2 zahtevane učinke pri navedeni temperaturi pranja na dan poteka roka za oddajo ponudb, tudi ni obravnavala vlagateljevih navedb v zvezi z artikloma pod zap. št. 5 ter 6, saj vlagatelj ni uspel izpodbiti že prvega razloga, na podlagi katerega je naročnik njegovo ponudbo zavrnil kot nedopustno. Ker mora vsak ponudnik sam (s svojo ponudbo in ne s sklicevanjem na ponudbeno dokumentacijo nekega drugega ponudnika) izpolniti zahteve naročnika, tudi niso utemeljene vlagateljeve navedbe o tem, da ne razume, kako sta lahko v primeru izbranega ponudnika artikla pod zap. št. 1 in 2, ki sta enaka kot ponujena artikla vlagatelja, ustrezna, v primeru vlagatelja pa ne (pri čemer vlagatelj ne zatrjuje, da – enako kot vlagatelj – tudi izbrani ponudnik ni predložil veljavnega certifikata).

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je kršil določila ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo zadevnega javnega naročila, ko je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno, zaradi česar je zahtevek za revizijo, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 10. 9. 2019

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetnik Timon Hren, Ajdovščina 1, 1000 Ljubljana,
- Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja, Jesenice, Ulica Staneta Bokala 4, 4270 Jesenice,
- ECOLAB podjetje za proizvodnjo pralnih sredstev in drugih kemičnih proizvodov, trgovino in storitve d.o.o., Vajngerlova ulica 4, 2000 Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.