018-137/2019 Dars, d.d.

Številka: 018-137/2019-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava dopolnilnih geoloških, geotehničnih in hidrogeoloških raziskav za fazo IDP za državno cesto Slovenj Gradec-jug Dravograd - III. razvojna os«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Geoinženiring d.o.o. Dimičeva ulica 14, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 9. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 5. 7. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 13.050,29 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16. 1. 2019 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 11. 2. 2019, pod št. objave JN000737/2019-B01, ter dne 12. 2. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod številko objave 2019/S 030-067403.

Naročnik je na portalu javnih naročil (pod št. objave JN000737/2019-ODL01) dne 4. 4. 2019 objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo skupnim ponudnikom J.V. GI ZRMK d.o.o. Ljubljana + Zavod za gradbeništvo Slovenije + Geološki zavod Slovenije, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 16. 4. 2019 vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija ugodila s sklepom št. 018-066/2019-5 z dne 10. 6. 2019 in razveljavila izpodbijano odločitev.

Naročnik je na portalu javnih naročil (pod št. objave JN000737/2019-ODL02) dne 5. 7. 2019 objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katero je javno naročilo ponovno oddal izbranemu ponudniku. V obrazložitvi odločitve je navedel, da je vlagatelj navedel štiri dodatna referenčna dela za odgovornega vodjo geološko geotehničnih raziskav, pri čemer za tri od teh referenčnih del niti iz navedb oz. opisa referenčnih del niti iz potrdil naročnikov del niso razvidni podatki o dolžnih objektov referenčni del. Za priznanje teh dodatnih referenc v okviru ocenjevanja po merilih je bilo zahtevano, da je moral biti nominiran kader vodja pri izvedbi geološko geotehničnih raziskav kot odgovorni projektant ali pooblaščeni inženir za objekt državne prometne infrastrukture (ceste ali železnice) v dolžini najmanj 5 km, česar pa (zahtevane dolžine) vlagatelj v ponudbi ni uspel izkazati. Upoštevajoč navedeno je bilo vlagatelju na podlagi izračuna točk za dodatne reference odgovornega vodje geološko geotehničnih raziskav dodeljenih 10 točk (od 20 možnih).

Vlagatelj je z vlogo z dne 16. 7. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Pojasnjuje, da je bilo merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe sestavljeno iz merila cene (80 točk) in merila reference odgovornega vodje geološko geomehanskih raziskav (20 točk). Po mnenju vlagatelja je bilo točkovanje njegove ponudbe v okviru navedenega merila nepravilno, saj je bila ponudba v okviru merila dodatne reference odgovornega vodje geološko geomehanskih raziskav točkovana zgolj z 10 točkami, ker je bila upoštevana le ena od štirih predloženih referenc, preostalih referenc pa naročnik ni upošteval in jih ni točkoval, zaradi česar se je vlagatelj, ki bi bil sicer ekonomsko najugodnejši, uvrstil za ponudbo izbranega ponudnika. V nadaljevanju navaja relevantne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in zatrjuje, da ni ravnal v nasprotju z nobenim delom razpisne dokumentacije. Navedbam naročnika glede pomanjkljivosti podatkov v ponudbenih obrazcih po mnenju vlagatelja ni mogoče slediti, zato bi moral naročnik skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in lastno razpisno dokumentacijo vlagatelju dodeliti vse točke. Vlagatelj še poudarja, da se tri reference od štirih nanašajo na projekte investitorja (glavnega naročnika) obravnavanega javnega naročila, DARS d.d. (upravljalca avtocest v Republiki Sloveniji), torej ima naročnik glede vseh priglašenih referenčnih poslov vse podatke. Pri vseh referencah je bilo jasno navedeno, na katere odseke so se nanašala referenčna dela, iz česar bi naročnik lahko (moral) nedvoumno ugotoviti, koliko znaša dolžina teh objektov, enako kot je to storil pri referenčnih poslih izbranega ponudnika. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je pri pripravi razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila sodelovala družba DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o. (v nadaljevanju: DRI), ki je (sledeč podatkom iz AJPES-a) 100% lastnik izbranega ponudnika. Vlagatelj trdi, da je izbrani ponudnik vnaprej vedel, da so razpisni obrazci pripravljeni na način, da ne vsebujejo vseh zahtevanih podatkov, pomanjkljivost pa je odpravil tako, da je (kot edini od ponudnikov) dopolnil obrazec referenčnega potrdila. Vlagatelj zatrjuje, da je bil izbrani ponudnik o pomanjkljivosti tega obrazca obveščen, kar predstavlja izkrivljanje konkurence, ukrepov za preprečevanje neenakopravne obravnave in izkrivljanja konkurence pa naročnik ni zagotovil.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 25. 7. 2019 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in vlagateljeve revizijske navedbe zavrnil.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 7. 8. 2019, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da ne more pritrditi vlagatelju da je njegova ponudba dopustna, saj tega ni ugotavljal v fazi predrevizijskega postopka, predmet tega postopka je zgolj presoja pravilnosti ocenjevanja ponudbe vlagatelja v skladu z merilom, ki izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Za ocenjevanje in razvrščanje ponudb glede na merila sta relevantni »Poglavje 1 – Navodila za izdelavo ponudbe« in »Poglavje 10 – Sposobnost«. V slednjem je bil za namen izkazovanja pogojev glede strokovnega kadra zahtevan »Obrazec 4.2. e - Seznam kadrov« in »Priloga št. 2«. Naročnik je v Navodilih poudaril, da pri točkovanju meril ne bo upošteval referenc za odgovornega vodjo geološko geotehničnih raziskav, ki jih bo ponudnik navedel v »Obrazec 4.2 e – Seznam kadrov« za ocenjevanje izpolnjevanja pogoja iz podčlena 4.2 (e) in da se bodo točkovala le dodatna referenčna dela, ki jih bo ponudnik navedel v obrazec »Priloga št. 2-Merilo« in zanje priložil referenčna potrdila naročnikov del (»Priloga št. 2«). Obrazec »Priloga št. 2« je bil oblikovan za namen izkazovanja referenčnega pogoja iz podčlena 4.2 (e) za vse štiri zahtevane strokovnjake in za izkazovanje referenčnih zahtev iz podčlena 12.2. Ker sta referenčni zahtevi za odgovornega vodjo geoloških raziskav popolnoma enaki v podčlenu 4.2 (e) in podčlenu 12.2, ni nobene potrebe po oblikovanju dveh različnih obrazcev. Iz referenčnih potrdil vlagatelja izhaja, da je predložil dokazila za referenčna dela, ki jih je moral izkazati za izpolnjevanja kadrovskih pogojev iz podčlena 4.2. (e), le za dve od petih referenčnih del. Vlagatelj tako ni spregledal navodila obrazca v potrdilih za izkazovanje merila dodatne reference, ampak tudi v potrdilih za izkazovanje kadrovskih pogojev. V ponudbi je vlagatelj predložil izpolnjen obrazec »Priloga št. 2-Merilo«, v katerega je navedel odgovornega vodjo geološko geotehničnih raziskav, za vsa štiri referenčna dela priložil potrdila referenčnih naročnikov na obrazcih »Priloga št. 2«, očitno pa spregledal, da mora navesti tudi dolžino objekta, ki jih je navedel le pri tistih referenčnih delih, pri katerih je bila dolžina navedena v samem imenu referenčnega projekta. Brez navedbe dolžine objekta v referenčnem potrdilu naročnik ni mogel preveriti izpolnjevanja zahteve, da mora biti dolžina referenčnega objekta najmanj 5 kilometrov in tako vlagatelju podeliti dodatnih točk v okviru merila. Naročnik meni, da so bila njegova navodila jasna in nedvoumna, kar izhaja tudi iz ponudb preostalih ponudnikov, ki so vsi navedli dolžino prometne infrastrukture, le vlagatelj pa očitno ni izkazal potrebne stopnje skrbnosti. Naročnik je dodelil vlagatelju 10 točk za dodatno referenco »Rekonstrukcija ceste R2-425/1265 Poljana-Šentvid, od km 5*000 do km 10+900«, katere referenčni naročnik je Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za ceste, saj je bila le ta dodatna referenca ocenjena kot ustrezna, ker so bili iz referenčnega potrdila razvidni vsi zahtevani podatki iz podčlena 1.2 Navodil. Za preostala tri referenčna dela pa vlagatelj pri teh referenčnih delih ni bil glavni izvajalec, ampak podizvajalec, nad delom podizvajalca pa DARS d.d. nima in ne more imeti enakega vpogleda kot nad delom glavnega izvajalca, zato podizvajalcem praviloma ne potrjuje referenc. Manjkajoče podatke bi sicer lahko ugotovil z vpogledom v svoj arhiv ali preko glavnega izvajalca, vendar bi s tem podatke šele ugotavljal in ne samo preverjal. Ker gre za manjkajoči podatek, bi potrebno ponudbo dopolniti, tega pa ZJN-3 ne dopušča, ker gre za ponudbo v okviru meril. Naročnik pojasnjuje, da je v primeru ponudbe izbranega ponudnika dolžina referenčnega objekta razvidna iz samega potrdila (tj. iz naziva referenčnega posla). Nadalje naročnik pojasnjuje, da ima z družbo DRI sklenjeni pogodbi (št. 555/2006 in št. 102/2019) za opravljanje strokovnih svetovalnih storitev, na podlagi katerih družba DRI vodi predmetni postopek oddaje javnega naročila. Celotna štiričlanska strokovna komisija je bila pred sprejetjem odločitve seznanjena s svojimi dolžnostmi iz 91. člena ZJN-3 in Pravilnika za izvajanje postopkov javnega naročanja v DARS d.d., naročnik ni zaznal nobenega dejanja, ki bi bilo nezakonito, niti dejanja, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da je strokovna komisija v postopku pristranska; komisija v fazi do oddaje ponudbe ni bila udeležena v situacijah, ki bi v smislu 65. in 91. člena ZJN-3 lahko povzročile neenakopravno obravnavo ponudnikov, izkrivljanje konkurence ali nasprotje interesov. DRI pa je naročnika v tem postopku na podlagi 91. člena ZJN-3 pisno obvestila o tem, da so pri postopku javnega naročila sodelovale pri njej zaposlene osebe, in sicer potem, ko so ponudniki predložili ponudbe in je bilo ugotovljeno, da je med njimi ponudba Gradbenega inštituta ZRMK s partnerji. Do kolizije interesov ni prišlo, naročnik je spoštoval vsa določila 91. člena ZJN-3, postopek pa je vodil zakonito in nepristransko.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogama z dne 9. 8. 2019 in 30. 8. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 21. 8. 2019 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in vztrajal pri svojem zahtevku.

Državna revizijska komisija je dne 27. 8. 2019 prejela še pripravljalno vlogo naročnika z dne 26. 8. 2019.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje neustreznost točkovanja njegove ponudbe v okviru merila »Dodatne reference odgovornega vodja geološko geotehničnih raziskav«. Vlagatelj torej po vsebini v bistvu zatrjuje kršitev prvega odstavka 89. člena ZJN-3, skladno s katerim naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena tega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena tega zakona in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena tega zakona, če so bila določena.
Skladno z drugim odstavkom istega člena naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik je kot merili za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe določil naslednji merili:
- »Ponudbena vrednost (brez DDV)« (največ 80 točk) ter
- »Dodatne reference odgovornega vodja geološko geotehničnih raziskav: v zadnjih desetih (10) letih pred objavo predmetnega javnega naročila je bil vodja pri izvedbi geološko geotehnične raziskave kot odgovorni projektant ali pooblaščeni inženir za objekt državne prometne infrastrukture (ceste ali železnice) v dolžini najmanj 5km, pri čemer se za ustrezno referenčno delo šteje le dokončan elaborat oziroma poročilo o geološko geotehničnih raziskavah.«, (največ 20 točk – »Maksimalno 2 referenci x 10 točk (10 točk za posamezno referenčno delo)«).

V zvezi z vrednotenjem spornega merila za izbor iz druge alineje prejšnjega odstavka je bilo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedeno še:

»Za dokazovanje izpolnjevanja referenčnih del po merilu mora ponudnik izpolniti obrazec (PRILOGA št. 2-MERILO) – dodatne reference odgovornega vodja geološko geotehničnih raziskav, kjer mora navesti strokovnjaka, z navedbo referenčnih del in datumom dokončanja referenčnih del. Poleg tega mora priložiti referenčna potrdila naročnikov del, ki jih navaja v obrazcu (PRILOGA št. 2-MERILO) – dodatne reference odgovornega vodja geološko geotehničnih raziskav. Potrdilo naročnika naj bo pripravljeno na obrazcu, ki je podan v Poglavju 10 - Sposobnost kot PRILOGA št. 2. V kolikor potrdilo ne bo izdano na navedenem obrazcu, mora vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, kot so opredeljeni v PRILOGI št. 2.

Maksimalno število točk za dodatne reference odgovornega vodja geološko geotehničnih raziskav (PR) je 20 točk.

Točkovala se bodo le dodatna referenčna dela, ki jih bo ponudnik navedel v obrazec (PRILOGA št. 2-MERILO) – dodatne reference odgovornega vodja geološko geotehničnih raziskav in zanje priložil referenčna potrdila naročnikov dela (PRILOGA št. 2).

V primeru, da dva ali več ponudnika/ov dosežeta/jo enako najvišje skupno število točk, bo izbrana ponudba ponudnika, ki je ponudil najnižjo ponudbeno vrednost. V primeru, da je pri ponudnikih z enakim najvišjim skupnim številom točk in enako ponudbeno vrednostjo, bo o najugodnejši ponudbi odločil javni žreb, ki ga bo izvedla strokovna komisija naročnika. O datumu in uri žreba ter poteku postopka žreba bodo ponudniki predhodno obveščeni.«

Z vpogledom v ponudbo vlagatelja gre ugotoviti, da je ta na obrazcu »PRILOGA št. 2-MERILO« (v nadaljevanju: seznam referenc) skladno z zahtevo naročnika navedel skupno štiri dodatne reference nominirane odgovorne vodje geološko geotehničnih raziskav, pri vsaki referenci pa je tudi navedel, kdaj so bila dela končana. Vlagatelj je za vsako od teh referenc predložil tudi referenčno potrdilo na obrazcu »PRILOGA št. 2«. Naročnik je v postopku ocenjevanja ponudb pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe upošteval zgolj eno od navedenih dodatnih referenc. Državna revizijska komisija upoštevajoč vsebino obrazložitve izpodbijane odločitve pojasnjuje, da v kolikor bi naročnik pri ocenjevanju upošteval kot ustrezno še katero od preostalih treh dodatnih referenc, bi bila zaradi tega vlagateljeva ponudba uvrščena na prvo mesto (torej pred ponudbo izbranega ponudnika) med tistimi prejetimi ponudbami, ki pred ocenjevanjem niso bile označene za nedopustne iz razloga preseganja najvišje dopustne vrednosti ali zaradi neizpolnjevanja zahtev glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Naročnik tako ni upošteval dodatnih referenc vodje geološko geotehničnih raziskav za izdelavo geološko geotehničnih elaboratov v zvezi z referenčnimi projekti oz. za objekte (navedbe iz referenčnih potrdil, v povezavi z navedbami iz seznama referenc):
- »Izdelava strokovnih podlag k državnemu prostorskemu načrtu za 3. razvojno os južni del za odsek 1: od AC AC2 do priključka Maline – glavna trasa HC s priključki, brez predora Gorjanci«,
- »Izdelava geološko geotehničnega elaborata za fazo IDP za HC Koper – Dragonja, odsek 0385, glavna trasa« in
- »[…]Državna cesta Novo mesto – priključek Maline 3. razvojna os – južni del, prvi del: etapa 1 in 2, do priključka NM – vzhod do priključka Osredek«.

Kot ključno razlogovanje za neupoštevanje teh treh referenc naročnik navaja, da iz vlagateljeve ponudbe glede teh referenc ne iz seznama referenc ne iz referenčnih potrdil niso razvidni vsi zahtevani podatki – tj. podatki o dolžinah objektov referenčnih del. Vlagatelj temu oporeka in navaja, da so v teh obrazcih navedeni vsi zahtevani podatki, čemur Državna revizijska komisija po pregledu odstopljene dokumentacije oz. vlagateljeve ponudbe pritrjuje: obrazec s seznamom referenc je namreč izpolnjen s podatki, ki jih je bilo potrebno vpisati skladno z navodili naročnika (tj. z imenom in priimkom strokovnjaka, navedbo referenčnih del in datumom dokončanja del) – na tem obrazcu ni bil zahtevan vpis dolžine objekta, na katerega se nanaša referenca. Enako ugotavlja Državna revizijska komisija tudi za referenčna potrdila, pripravljena na obrazcu »PRILOGA št. 2« iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila: prav tako kot obrazec s seznamom referenc niti ta obrazec ni predvideval vpisa dolžine trase. Naročnik se sicer sklicuje na besedilo na obrazcu referenčnega potrdila, skladno s katerim bi naj potrdilo vsebovalo »naziv in opis referenčnega dela, iz katerega mora biti razvidno izpolnjevanje referenčnih pogojev za strokovni kader iz podčlena 4.2 (e) Navodil«, vendar pa Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da se ta zapis ne nanaša na sporno merilo, ampak na enega od pogojev za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično osebje oz. strokovne kadre (strokovnjake z različnih področij, pri čemer je bilo za vsakega navedena zahtevana izobrazba, članstvo v IZS in zahtevane reference), zato ob doslednem upoštevanju navedenega zapisa ni mogoče ugotoviti, da bi se zapis v tem delu referenčnega potrdila moral nanašati (tudi) na dodatne reference odgovornega vodja geološko geotehničnih raziskav. Okoliščina, da je vsebina referenčnih zahtev (kot pogoja za priznanje sposobnosti) in opredelitev upoštevnih dodatnih referenc (v okviru merila) enaka, ob upoštevanju eksplicitnega sklicevanja navodila na obrazcu referenčnega potrdila na pogoj za sodelovanje iz podčlena 4.2 (e) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v obravnavanem primeru ne more iti v škodo ponudnika, ki tega zapisa ni razumel na način, da bi moral (na tem mestu) podati opis, iz katerega bi bilo razvidno izpolnjevanje kriterijev za priznanje dodatnih referenc v okviru merila. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila prav tako ne vsebuje drugih določb, ki bi vzpostavljale obvezo ponudnikov izrecno navesti določene podatke (kot npr. dolžine državne prometne infrastrukture) glede dodatnih referenc odgovornega vodja geološko geotehničnih raziskav. Naročnik je tisti, ki mora pripraviti jasne, natančne in nedvoumne zahteve, in v kolikor je želel, da bi ponudnik izrecno navedli podatke o dolžinah referenčnih del za dodatne reference v okviru merila, bi moral to jasno določiti. Upoštevaje navedeno zato ni mogoče ugotoviti, da vlagatelj pri predložitvi obravnavanih dokumentov morebiti ni upošteval navodil oz. da je oddal nepopolno ponudbo, posledično pa zato vprašanja v zvezi z dopolnjevanjem ponudbe in s tem povezanimi omejitvami (peti in šesti odstavek 89. člena ZJN-3) niti niso relevantna.

Prav tako v obravnavanem primeru ni mogoče soglašati z naročnikom v tem, da na podlagi navedb v vlagateljevi ponudbi ni možno dognati, ali so infrastrukturni objekti, na katere se nanašajo reference, dolžine najmanj 5 kilometrov. Dokumenti v vlagateljevi ponudbi namreč dosledno in določno navajajo referenčne projekte, v okviru katerih so bila izvedena dela, vsebujejo pa tudi opredelitev relevantnih tras državne prometne infrastrukture (npr. »HC Koper – Dragonja, odsek 0385, glavna trasa«, odsek in dve etapi za predvideno hitro cesto, za katero je sprejet tudi državni prostorski načrt), na katere se nanašajo referenčna dela. Ob upoštevanju med strankama nespornega dejstva, da je bil investitor (glavni naročnik) vseh treh spornih referenčnih projektov prav naročnik, tako v okoliščinah konkretnega primera ni prepričljivo stališče naročnika o nezmožnosti preveritve ustreznosti priglašenih dodatnih referenc z vidika dolžine jasno opredeljenih odsekov (oz. delov in etap), na katere se sklicuje vlagatelj in za katere prilaga potrdila referenčnih naročnikov.

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo izkazal, da naročnik ni pravilno ocenil njegove ponudbe glede na merila za oddajo javnega naročila iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija posledično zaključuje, naročnik ni ravnal skladno s prvim in drugim odstavkom 89. člena ZJN-3, v povezavi s prvim odstavkom 84. člena ZJN-3. Naročnik zadevnega javnega naročila namreč ni oddal po ocenjevanju na podlagi meril (ob upoštevanju določb 84. člena ZJN-3) ponudniku z ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 5. 7. 2019.

Ker je že navedena ugotovitev nezakonitega ravnanja naročnika pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe narekovala razveljavitev izpodbijane odločitve, se Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni opredeljevala do navedb vlagatelja glede konflikta interesov, saj navedeno ne bi v ničemer več vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije – iz navedb vlagatelja je namreč razbrati, da naj bi konflikt interesov rezultiral v nezakonitem ocenjevanju njegove ponudbe, kar pa je bil razlog za ugoditev zahtevku za revizijo že na podlagi obravnavanih navedb.

Z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da ponudbe ponovno oceni ter v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 21. 8. 2019, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo utemeljen, je torej vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 10.898,94 EUR,
– strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.900 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 2.122,80 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku (drugi vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2000 točk) v višini 39 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 28,55 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroška odvetniških storitev za sestavo vloge z dne 21. 8. 2019, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo, saj ta strošek v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v tej vlogi namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 21. 8. 2019 priglašenih stroškov za sestanek s stranko in za pregled listin ter dokumentacije, saj so v tar. št. 39 OT opredeljene storitve, ki niso že zajete v drugih tarifnih številkah (gre torej za samostojne storitve). Ker pa sestava zahtevka za revizijo v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestanka s stranko in pregleda listin ter dokumentacije, gre šteti, da so navedeni stroški sestanka s stranko ter pregleda listin in dokumentacije že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo, zaradi česar ne gre za samostojne storitve, medtem ko stroška za sestavo vloge z dne 21. 8. 2019, s tem pa tudi vseh, vanjo zajetih stroškov, Državna revizijska komisija ni štela kot potrebnih.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 13.050,29 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 12. 9. 2019

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
– Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
– DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
– GRADBENI INŠTITUT ZRMK d.o.o., Dimičeva ulica 12, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.