018-129/2019 Občina Škocjan

Številka: 018-129/2019-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar, kot članice senata, in mag. Gregorja Šebenika, kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradnja cest z izvedbo spremljajočih del v občini Škocjan«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KOSTAK komunalno in gradbeno podjetje d.d., Leskovška cesta 2A, Krško (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Škocjan, Škocjan 67, Škocjan (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 9. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o priznanju sposobnosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti«, št. 430-0018/2019 z dne 2. 7. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 1.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »Gradnja cest z izvedbo spremljajočih del v občini Škocjan«, ki ga oddaja po konkurenčnem postopku s pogajanji, na portalu javnih naročil objavil dne 7. 6. 2019 pod številko JN003847/2019, v nadaljevanju pa je pod isto številko objavil tudi popravke.

Dne 15. 7. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti«, št. 430-0018/2019 z dne 2. 7. 2019. Iz navedenega dokumenta izhaja, da je sposobnost priznal kandidatoma CPG, d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto, in Gradnje d.o.o., Boštanj, Dolenji Boštanj 66a, Boštanj, medtem ko je vlagatelja izključil iz postopka, saj ta za subjekte, za katere Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) zahteva, da ne smejo biti pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja iz prvega odstavka 75. člena omenjenega zakona, na poziv naročnika ni predložil izjav o nekaznovanosti, overjenih pred notarjem ali upravnim organom.

Vlagatelj je z vlogo z dne 17. 7. 2019 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnikova odločitev nezakonita. Navaja, da je bilo treba skladno z razpisno dokumentacijo v ponudbi predložiti izpolnjen ESPD obrazec in pooblastila za pridobitev potrdil o nekaznovanosti za fizične ter pravne osebe. Dalje je bilo v razpisni dokumentaciji po zatrjevanju vlagatelja določeno, da lahko ponudniki potrdila iz kazenske evidence predložijo tudi sami, če odražajo zadnje stanje in če niso starejša od štirih mesecev, šteto od dneva oddaje ponudbe, vendar morajo tudi v tem primeru predložiti vse navedene obrazce, vključno s pooblastili za pridobitev podatkov iz kazenske evidence. Ker je vlagatelj, kot navaja, vsa zahtevana dokazila (tj. izpolnjen ESPD, pooblastila za pridobitev potrdil iz kazenske evidence in potrdila o nekaznovanosti za pravne ter fizične osebe z dne 24. 6. 2019) predložil že v ponudbi, naročnik po njegovem mnenju ni bil upravičen zahtevati dopolnitve ponudbe, posledično pa ni bil upravičen (zaradi nedopolnitve) izključiti vlagatelja iz postopka. Potrdila o nekaznovanosti z dne 24. 6. 2019 so bila namreč predložena z namenom odražanja zadnjega stanja za pravne ter fizične osebe in so torej izkazovala zadnje stanje nekaznovanosti na dan roka za oddajo ponudb, tj. na dan 27. 6. 2019, obenem pa je naročnik razpolagal s pooblastili za pridobitev (novih) potrdil o nekaznovanosti, ki bi izkazovala stanje po roku za oddajo ponudb. Tudi v primeru, ko bi bilo treba šteti, da potrdila o nekaznovanosti z dne 24. 6. 2019 izkazujejo stanje na ta dan (in ne na dan 27. 6. 2019), bi naročnik moral pridobiti potrdila o nekaznovanosti po tem datumu. V kolikor bi bila v tem primeru v dneh od 24. 6. 2019 do datuma preveritve podatkov v kazenski evidenci (datum po 27. 6. 2019) izkazana kaznovanost, bi bila slednja zagotovo vidna po naročnikovi preveritvi v omenjeni evidenci, saj je po Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17; v nadaljevanju: KZ-1) najkrajši rok za izbris obsodbe eno leto. Navedeno po mnenju vlagatelja nedvoumno izkazuje, da bi naročnik, ki je razpolagal tako s potrdili o nekaznovanosti z dne 24. 6. 2019 kot s pooblastili za preveritev stanja v kazenski evidenci po roku za oddajo ponudb (npr. v juliju 2019), lahko preveril stanje nekaznovanosti na dan 27. 6. 2019. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi naročnikovo odločitev o priznanju sposobnosti in postopek vrne v fazo pregledovanja ter ocenjevanja ponudb, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, št. 430-0018/2019 z dne 29. 7. 2019, zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka. Navaja, da je v zvezi s konkretnim javnim naročilom določil obligatoren izključitveni pogoj glede nekaznovanosti, kot obvezno dokazilo pa je predpisal predložitev izpolnjenega ESPD obrazca ter pooblastil za pridobitev podatkov iz kazenske evidence. Poleg navedenega je naročnik, kot zatrjuje, ponudnikom omogočil tudi, da sami predložijo potrdila iz kazenske evidence, če ta niso starejša od štirih mesecev, šteto od dneva oddaje prijav, hkrati pa je določil še, da morajo ponudniki ne glede na to predložiti vse navedene obrazce, vključno s pooblastili za pridobitev podatkov iz kazenske evidence. Notorno dejstvo je, da se podatki iz kazenske evidence pridobivajo na dan obravnave vloge, kar pomeni, da naročnik s tem, ko je opredelil starost možnih dokazil in kot obvezno prilogo zahteval pooblastilo za pridobitev podatkov iz kazenske evidence, ni določil, da so ustrezna zgolj dokazila, ki so bila izdana v roku štirih mesecev pred rokom za oddajo prijave. Ker je torej naročnik določil obveznost predložitve omenjenih pooblastil, s čimer je omogočil preverjanje stanja nekaznovanosti na rok ali po poteku roka za oddajo prijave, ni z zahtevo po predložitvi overjenih izjav v ničemer spreminjal pravil lastne razpisne dokumentacije. Naročnik izpostavlja, da je vlagatelj v prijavi predložil izpolnjena pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence, s čimer je naročnika pooblastil, da preverja stanje nekaznovanosti tudi z dokumenti, starejšimi od štirih mesecev. S tem, ko je vlagatelj v prijavi predložil dokazila iz kazenske evidence na dan 24. 6. 2019, hkrati pa tudi pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence (na podlagi katerih naročnik preverja stanje nekaznovanosti), je naročnika po njegovem mnenju pooblastil, da nekaznovanost preverja tudi na temelju drugih dokazil poleg tistih, ki jih je vlagatelj neobvezno predložil v prijavi. V povezavi z navedenim naročnik izpostavlja prakso Državne revizijske komisije, v skladu s katero na podlagi pridobljenih pooblastil za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ni mogoča enakopravna obravnava ponudnikov. Naročnik je zato vlagatelja (enako kot ostale kandidate) pozval na dopolnitev prijave s predložitvijo izjav, overjenih pred notarjem ali upravnim organom na dan poteka roka za oddajo prijav, kar pa ne predstavlja spremembe razpisne dokumentacije po roku za njihovo oddajo. Ker vlagatelj prijave ni dopolnil, ga je naročnik izključil iz postopka. Glede na navedeno po mnenju naročnika zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Vlagatelj se do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo ni opredelil (kot je razvidno iz poštne povratnice, je bil omenjeni sklep vlagatelju vročen dne 30. 7. 2019).

Državna revizijska komisija je dne 14. 8. 2019 prejela dopis z dne 13. 8. 2019, s katerim ji je naročnik na podlagi poziva odstopil manjkajočo dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagatelja izključil iz postopka oddaje konkretnega javnega naročila.

Kot že izhaja iz obrazložitve te odločitve, je bil vlagatelj izključen iz razloga, ker ni ravnal v skladu z naročnikovim pozivom in za subjekte, za katere zakon zahteva nekaznovanost za določena kazniva dejanja, prijave ni dopolnil z izjavami, da ti subjekti na dan poteka roka za oddajo prijave (tj. 27. 6. 2019) niso bili pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3, overjenimi pred notarjem ali upravnim organom.

V skladu s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3 mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 ugotovi ali je drugače seznanjen, da je bila gospodarskemu subjektu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena pravnomočna sodba za kazniva dejanja, našteta v prvem odstavku 75. člena ZJN-3. Kot dokazilo za neobstoj navedenega izključitvenega razloga ZJN-3 v točki a) tretjega odstavka 77. člena določa izpis iz ustreznega registra, kakršen je sodni register, če tega registra ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, in iz katerega je razvidno, da ne obstajajo razlogi za izključitev. Če država članica ali tretja država dokumentov in potrdil iz tretjega odstavka 77. člena ZJN-3 ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz prvega in drugega odstavka ter b) točke četrtega in b) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v državi članici ali tretji državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt.

Prvi odstavek 79. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik kot dokazilo, da ponudnik ni v položaju iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 (da torej on ali osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, niso bili pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja, našteta v prvem odstavku 75. člena ZJN-3), namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, sprejme tudi enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD. ESPD v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-3 predstavlja uradno izjavo ponudnika, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo ponudnik na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila. Na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZJN-3 naročnik pred oddajo javnega naročila od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, zahteva, da predloži najnovejša dokazila v skladu s 77. členom ZJN-3, po potrebi pa tudi v skladu z 78. členom ZJN-3. Če naročnik na podlagi dokazil in preverjanja v skladu s citiranimi določbami ZJN-3 ugotovi, da obstajajo razlogi za izključitev ponudnika (če torej, glede na konkretni primer, ugotovi, da so bili ponudnik ali osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja, našteta v prvem odstavku 75. člena ZJN-3), mora takšno ponudbo označiti za nedopustno (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) in jo v skladu s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3 izločiti iz postopka.

V obravnavanem primeru je naročnik izključitveni razlog glede kaznovanosti določil v poglavju »13 Razlogi za izključitev in pogoji za priznanje sposobnosti« dokumenta »Razpisna dokumentacija za javno naročilo po konkurenčnem postopku s pogajanji 'Gradnja cest z izvedbo spremljajočih del v občini Škocjan'« (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), kjer je pod točko »13.1. Predhodna nekaznovanost« navedel:

»Naročnik bo iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključil gospodarski subjekt, če je bila gospodarskemu subjektu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo in 54/15; v nadaljnjem besedilu: KZ-1) in taksativno našteta v 75. členu ZJN-3.

Razlog za izključitev se nanaša v primeru skupne ponudbe na vsakega izmed partnerjev, v primeru nastopa s podizvajalci pa tudi na podizvajalce.

Dokazila:
- Ponudnik/partner/podizvajalec izpolni ESPD obrazec in predloži(jo) izpolnjena pooblastila
Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence – za fizične osebe in Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence – za pravne osebe

Ponudnik lahko potrdila iz kazenske evidence predloži tudi sam, če odražajo zadnje stanje in če niso starejša od štirih mesecev, šteto od dneva oddaje ponudbe. Ne glede na to pa je ponudnik dolžan predložiti vse zgoraj navedene obrazce, vključno s pooblastili za pridobitev podatkov iz kazenske evidence.«

Med strankama revizijskega postopka ni sporno, da je vlagatelj v prijavi predložil izpolnjen obrazec ESPD in zahtevana pooblastila za pridobitev potrdil iz kazenske evidence za pravne ter fizične osebe, o čemer se je Državna revizijska komisija prepričala na podlagi pregleda njegove prijave. Med strankama postopka dalje ni sporno, kar je nenazadnje potrjeno tudi z vpogledom v obravnavano prijavo, da je vlagatelj v slednji med drugim predložil potrdila iz kazenske evidence z dne 24. 6. 2019, s katerimi Ministrstvo za pravosodje RS za subjekte na strani vlagatelja potrjuje, da jim ni bila izrečena kazenska sankcija, kar posledično pomeni tudi, da niso bili pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3.

Med strankama postopka je tako (med drugim) spor o tem, ali je vlagatelj, kot po vsebini smiselno zatrjuje, res že v prijavi predložil vso zahtevano dokumentacijo oziroma podatke, na podlagi katerih bi naročnik lahko ugotovil, ali je pri njem podan izključitveni razlog glede kaznovanosti ali ne. Povedano drugače je med strankama spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z ZJN-3, ko je vlagatelja – kljub predložitvi navedenih listin v prijavi – z dopisom z dne 2. 7. 2019 pozval na dopolnitev prijave z izjavami o nekaznovanosti na dan poteka roka za oddajo prijav (27. 6. 2019), overjenimi pri notarju ali pred upravnim organom, v nadaljevanju pa ga je (zaradi nepredložitve omenjenih izjav) izključil iz postopka. Kot navaja naročnik in izhaja iz spisovne dokumentacije, je namreč vlagatelj naročniku namesto overjenih izjav poslal dopis z dne 5. 7. 2019, v katerem je navedel, da je že v prijavi predložil vsa dokazila za izkazovanje neobstoja omenjenega izključitvenega razloga, zahtevana v razpisni dokumentaciji, zato prijave ne bo dopolnil.

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji kot obligatorno dokazilo za izkazovanje nekaznovanosti (poleg ESPD) določil pooblastila za pridobitev potrdil iz kazenske evidence za pravne in fizične osebe. Kakor navajata tudi stranki postopka, so morali kandidati omenjena pooblastila v prijavi predložiti v vsakem primeru, tj. tudi v primeru, ko so ravnali v skladu z možnostjo, ki jo je dopuščala razpisna dokumentacija, ter so potrdila o nekaznovanosti za zahtevane subjekte v prijavi predložili sami.

Kot je že bilo ugotovljeno, je potrdila o nekaznovanosti z dne 24. 6. 2019 za subjekte na njegovi strani v svoji prijavi predložil tudi vlagatelj. Slednji je v svoji prijavi (poleg omenjenih potrdil) predložil še zahtevana pooblastila za pridobitev potrdil iz kazenske evidence, tj. uradne evidence, ki jo vodi Ministrstvo za pravosodje RS.

Iz navedenega torej sledi, da je vlagatelj (na podlagi določb razpisne dokumentacije) v prijavi predložil tako potrdila o nekaznovanosti z dne 24. 6. 2019 kot hkrati tudi pooblastila za pridobitev potrdil iz kazenske evidence, kar pa je za razrešitev spora med strankama v konkretnem primeru bistveno. Ker je namreč naročnik v primeru vlagatelja razpolagal tako s potrdili o nekaznovanosti z dne 24. 6. 2019 kakor obenem tudi s pooblastili za pridobitev potrdil iz kazenske evidence, je s tem imel vse potrebne podatke oziroma dokumentacijo, da pri vlagatelju ugotovi (ne)obstoj izključitvenega razloga glede kaznovanosti.

S tem, ko je vlagatelj za subjekte, za katere zakon zahteva, da ne smejo biti pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3, v prijavi predložil potrdila o nekaznovanosti z dne 24. 6. 2019, je namreč izkazal, da izključitveni razlog glede kaznovanosti na dan izdaje potrdil, tj. 24. 6. 2019, na njegovi strani ne obstaja.

Prvi možni dan, ko bi torej lahko bila v kazensko evidenco za subjekte na strani vlagatelja vpisana pravnomočna obsodba, bi bil tako 25. 6. 2019. V primeru pa, da bi bila za te subjekte v kazensko evidenco dne 25. 6. 2019 vpisana pravnomočna obsodba, ta v skladu s pravili za izbris obsodbe, določenimi v 82. in 83. členu KZ-1 (zakonska in sodna rehabilitacija), vse do danes nikakor (še) ne bi mogla biti izbrisana. Treba je namreč vedeti, da znaša najkrajši rok za izbris obsodbe eno leto od pravnomočnosti sodne odločbe oziroma eno leto od takrat, ko je potekla preizkusna doba (prim. četrti odstavek 82. člena ZJN-3, ki določa roke za izbris obsodbe v primeru t. im. zakonske rehabilitacije), sodišče pa sme na prošnjo obsojenca tudi prej odločiti, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence in da obsojenec velja za neobsojenega (t. im. sodna rehabilitacija), a le, če je potekla polovica z zakonom določenega roka, po poteku katerega se obsodba izbriše, če obsojenec v tem času ni storil novega kaznivega dejanja (prim. 83. člen KZ-1).

To pa pomeni, da pravnomočna obsodba, ki bi bila v kazensko evidenco vpisana na dan 25. 6. 2019 (ali na katerikoli drugi dan po 24. 6. 2019, ko je vlagatelj, kot že pojasnjeno, s predloženimi potrdili izkazal nekaznovanost), vse do današnjega dne iz kazenske evidence nikakor (še) ne bi mogla biti izbrisana. Ker pa bi torej bila obsodba, v kazensko evidenco vpisana po 24. 6. 2019, zaradi rokov za izbris obsodbe v tej evidenci vidna še danes, bi bila, kot utemeljeno opozarja vlagatelj, v le-tej nedvomno vidna tudi dne 27. 6. 2019, tj. dan, za katerega je naročnik pozval vlagatelja, naj s predložitvijo pri notarju ali pred upravnim organom overjenih izjav izkaže nekaznovanost.

Predstavljeni zaključek izhaja iz potrdil o nekaznovanosti z dne 24. 6. 2019 (tj. dan pred potekom roka za oddajo prijav) v povezavi s pooblastili za pridobitev potrdil iz kazenske evidence (ki omogočajo preverjanje nekaznovanosti na dan po poteku roka za oddajo prijav, pri čemer mora naročnik podatke, za katere obstaja uradna evidenca, kot je npr. kazenska evidenca, skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 pridobiti sam). Ker pa je vlagatelj tako navedena potrdila kot pooblastila predložil že v prijavi, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik v primeru vlagateljeve prijave ob poteku roka za oddajo prijav že razpolagal z vso zahtevano dokumentacijo oziroma podatki za ugotovitev, ali je pri vlagatelju podan izključitveni razlog glede kaznovanosti.

Četudi bi torej moral, naročnik na temelju predložene dokumentacije ni ugotavljal (ne)kaznovanosti, temveč je vlagatelja pozval na predložitev overjenih izjav ter ga (zaradi nepredložitve teh izjav) v nadaljevanju izključil iz postopka, s čimer je kršil točko a) tretjega odstavka 77. člena ZJN-3 ter peti odstavek 89. člena ZJN-3.

Upoštevaje predstavljene ugotovitve je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o priznanju sposobnosti«, št. 430-0018/2019 z dne 2. 7. 2019.

Ker je torej Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila že na podlagi obravnavanih navedb, se v nadaljevanju ni opredeljevala do trditev strank glede izkazovanja zadnjega stanja, podanih v povezavi s potrdili o nekaznovanosti z dne 24. 6. 2019, kakor tudi ne do vprašanja, ali je naročnik spreminjal razpisno dokumentacijo s tem, ko je zahteval dopolnitev vlagateljeve prijave s predložitvijo izjav o nekaznovanosti, saj te ne bi več mogle vplivati na odločitev v dani zadevi.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje konkretnega javnega naročila v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri čemer naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. V kolikor bo naročnik s postopkom oddaje javnega naročila nadaljeval, naj pri ugotavljanju (ne)obstoja izključitvenega razloga glede kaznovanosti v primeru vlagatelja upošteva, da je vlagatelj že v prijavi predložil vso dokumentacijo oziroma podatke, ki so potrebni za ugotovitev, ali je navedeni izključitveni razlog pri vlagatelju podan ali ne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroška takse, ki jo je plačal v višini 1.000,00 EUR (gl. potrdilo o plačilu takse z dne 17. 7. 2019).

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potreben priznala priglašeni strošek takse za predrevizijski ter revizijski postopek v znesku 1.000,00 EUR. Strošek v navedeni višini je naročnik vlagatelju v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 5. 9. 2019

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- KOSTAK komunalno in gradbeno podjetje d.d., Leskovška cesta 2A, 8270 Krško,
- Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.