018-133/2019 Občina Ribnica

Številka: 018-133/2019-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Opravljanje dnevnih prevozov učencev v osnovne šole na območju občine Ribnica v šolskih letih 2019/2020, 2020/2021, 2021/2022 in 2022/2023« v sklopih 5, 7, 8 in 9, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik POINT-PREVOZ OSEB ANA FURLIČ KRAJEC S.P., Zapuže pri Ribnici 2, Ribnica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 9. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21. 3. 2019 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 8. 4. 2019, pod št. objave JN002108/2019-B01. Naročnik izvaja odprti postopek, naročilo pa je razdelil na devet sklopov (po posameznih relacijah).

Naročnik je na portalu javnih naročil (pod št. objave JN002108/2019-ODL01) dne 3. 7. 2019 objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 2. 7. 2019, s katero je javno naročilo v sklopih 5, 7, 8 in 9 oddal ponudniku RETA - PREVOZI Marko Krže s.p., Žlebič 38, Ribnica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik ocenil po merilu najugodnejšo ponudbo izbranega ponudnika kot dopustno, zato preostalih ponudb ni pregledoval.

Vlagatelj je z vlogo z dne 15. 7. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Na podlagi prejete dokumentacije v okviru izvedenega vpogleda zatrjuje, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil obrazca ponudbenega predračuna. Zatrjuje, da izbrani ponudnik v nasprotju z zahtevo naročnika ne zagotavlja nadomestnega voznika v primeru odsotnosti voznika, saj zaposluje zgolj enega voznika, kar izhaja iz uradnih evidenc, nastopa pa samostojno, brez partnerjev ali podizvajalcev, in se ne sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov. Iz enakega razloga ter ob upoštevanju, da je ponudil dve vozili, naj tudi ne bi mogel izvesti predmetnega javnega naročila, saj se urniki za sklope 5, 7, 8 in 9 prekrivajo in hkratna izvedba vseh teh sklopov z enim voznikom ni mogoča, saj en voznik ne more hkrati upravljati z dvema voziloma. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva, podredno pa ponovno izvedbo vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 18. 7. 2019 in vlagateljeve revizijske navedbe zavrnil. Navaja, da se vlagatelj glede sposobnosti izvesti naročilo sklicuje na letno poročilo za leto 2018, ne pa za leto 2019. Pojasnjuje, da ima zaposlena dva voznika in se pri tem sklicuje na vlogi priloženo pogodbo o zaposlitvi za drugega voznika.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil s sklepom z dne 1. 8. 2019. Sklicujoč se na vso razpoložljivo dokumentacijo zatrjuje, da je bil obrazec ponudbenega predračuna pravočasno predložen z oddajo ponudbe, v sistemu e-JN je bil viden že na dan javnega odpiranja ponudb, viden pa je še danes. Nesporno naj bi imel vlagatelj vpogled tudi v generiran zapisnik o odpiranju ponudb, iz katerega je prav tako razvidno, da je izbrani ponudnik predložil ponudbeni predračun. Glede očitkov o nezagotavljanju nadomestnega voznika pojasnjuje, da od ponudnikov ni zahteval, da morajo že v času oddaje ponudbe zagotavljati nadomestnega voznika. V nadaljevanju naročnik še utemeljuje, zakaj je izvedba vseh štirih sklopov s strani izbranega ponudnika možna. Odločitev je bil vlagatelju vročena dne 5. 8. 2019.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogama z dne 6. 8. 2019 in 26. 8. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v predmetnem postopku pravnega varstva spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in lastnimi zahtevami, ko je za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je dopustna, temu ponudniku pa nato javno naročil tudi oddal.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Vlagatelj najprej zatrjuje, da naj izbrani ponudnik v ponudbi ne bi predložil obrazca »Ponudbeni predračun«. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (točka 4.3 poglavja »4. PREDLOŽITEV PONUDBE«) je naročnik s tem v zvezi navedel:

»Za pravilnost ponudbe mora ponudnik predložiti naslednjo izpolnjeno dokumentacijo:
– 2. Ponudba (2.1 Povzetek predračuna (rekapitulacija) in 2.2 Popisi);
[…]
Ponudnik v informacijskem sistemu e-JN v razdelek »Predračun« naloži izpolnjen obrazec »2.1 Povzetek predračuna (rekapitulacija)« v *.pdf datoteki, ki bo dostopen na javnem odpiranju ponudb, obrazec »2.2 Popisi« in ostale dokumente pa naloži v razdelek »Drugi dokumenti«.

V primeru razhajanj med podatki v Povzetku predračuna (rekapitulaciji) – naloženim v razdelek »Predračun« in celotnim Popisi – naloženim v razdelek »Drugi dokumenti«, kot veljavni štejejo podatki v celotnem predračunu (popisi), naloženim v razdelku »Drugi dokumenti«.
[…]«.

Vlagatelj očitek o nepredloženem dokumentu utemeljuje s tem, da na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika tega dokumenta ni videl. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da naročnik o vpogledu ni vodil zapisnika, ker pa vlagatelj izrecno navaja, da je na vpogledu med drugim prejel dokument oz. obrazec s popisi (»2.2 Popisi«), je mogoče sklepati, da vlagatelj v bistvu zatrjuje, da ni prejel dokumenta »2.1 Povzetek predračuna (rekapitulacija)« oz. mu vpogled v ta dokument ni bil omogočen. Vlagatelj s tem v zvezi v dokaz predlaga zaslišanje na vpogledu prisotnih oseb A. in B., vendar Državna revizijska komisija izvedbo tega dokaza zavrača kot nepotrebno, saj bi navedeno dokazovalo zgolj to, da vlagatelju vpogled v ta del ponudbe ni bil omogočen ( in s tem morebitno kršitev pravice do vpogleda), ne pa tudi tega, da sporni dokument s strani izbranega ponudnika do roka za oddajo ponudb sploh ni bil predložen, kar je sicer vsebina vlagateljevega očitka.

Državna revizijska komisija ob pregledu odstopljene dokumentacije ugotavlja, da ta vsebuje »ZAPISNIK O ODPIRANJU PONUDB« z dne 7. 5. 2019, ki vsebuje seznam ponudnikov in predloženih dokumentov; iz zapisnika je tako razvidno, da je bila ponudba izbranega ponudnika oddana dne 7. 5. 2019 ob 10.37, pri čemer je med drugim vsebovala dokumente oz. datoteke »2.2 Popisi.doc« in »Ponudbeni predračun –rekapitulacija-.pdf«. Vsebina navedenega zapisnika je skladna tudi z vsebino potrdila o oddaji ponudbe, ki jo je izbrani ponudnik priložil k izjasnitvi o navedbah vlagatelja. Pritrditi je potrebno tudi izbranemu ponudniku in naročniku v tem, da so morali ponudniki sporni ponudbeni predračun v sistemu elektronske oddaje ponudb e-JN naložiti v razdelek »Predračun«, ki je po javnem odpiranju ponudb javno dostopen – Državna revizijska komisija je vpogledala v javno dostopni del sistema e-JN, ki se nanaša na predmetno javno naročilo, ter ugotovila, da je bil sporni predračun izbranega ponudnika (datoteka »Ponudbeni predračun –rekapitulacija-.pdf«) objavljen in je (še vedno) javno dostopen. Obenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vsebina tega dokumenta (torej rekapitulacija ponudbenega predračuna) skladna z vsebino dokumenta »2.2 Popisi« (celoten predračun), ki so ga morali ponudniki naložiti v razdelek »Drugi dokumenti« in v katerega je bil vlagatelju (po lastnih navedbah) omogočen vpogled.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ne sledi vlagatelju v tem, da naj izbrani ponudnik ne bi predložil zahtevanega obrazca ponudbenega predračuna. V zvezi s predlogom vlagatelja, naj se v primeru ugotovitve, če se sporni dokument v sistemu e-JN nahaja, čeprav mu na vpogledu ni bil izročen, zahtevku za revizijo ugodi in ponovi procesno dejanje vpogleda, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v tem, da lahko vlagatelj kršitvam, ki jih zatrjuje v zahtevku za revizijo, priloži tudi dejstva in dokaze (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), da bi lahko utemeljil in dokazal naročnikove konkretne kršitve, ki vplivajo na položaj vlagatelja v postopku oddaje naročila (gl. 14. člen ZPVPJN). Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo že uveljavljal nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika zaradi nepredložitve (rekapitulacije) ponudbenega predračuna in o čemer se je Državna revizijska komisija že izrekla, v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da bi ugotovljena kršitev pravice do vpogleda vplivala na vlagateljev položaj. Državna revizijska komisija je posledično zavrnil vlagateljev (podredni) zahtevek po tem, naj se ponovi procesno dejanje vpogleda.

V kolikor bi bilo mogoče vlagateljeve navedbe razumeti tudi na način, da kot problematično izpostavlja vsebino spornega dokumenta, pa Državna revizijska komisija opozarja na določilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, skladno s katerim se v primeru razhajanj med podatki v rekapitulaciji predračuna in celotnim popisom kot veljavni štejejo podatki v celotnem popisu, v katerega pa je vlagatelj (po lastnih navedbah) že imel vpogled. Tudi sicer pa Državna revizijska komisija – kot že pojasnjeno – ni ugotovila razhajanj v vsebini med rekapitulacijo predračuna in celotnim popisom.

V nadaljevanju vlagatelj izpostavlja še, da izbrani ponudnik ne more zagotoviti nadomestnega voznika in ne more izvesti vseh prevozov, kajti razpolagal naj bi zgolj z enim voznikom za dve vozili; pri tem se sklicuje na zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, navedene v razdelku »Č. Tehnična in kadrovska sposobnost« v poglavju »6. UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI PONUDNIKOV«:
»4. Ponudnik mora razpolagati s tehnično brezhibnimi vozili z opremo, ki jo določajo predpisi za prevoze skupin otrok.
Zagotavljati mora:
novejša vozila (najmanj EURO 5) (ponudnik bo na poziv naročnika to dokazal z ustrezno tehnično dokumentacijo in homologacijo);
nadomestno vozilo oz. nadomestnega voznika v primeru okvare vozila ali odsotnosti voznika.
Ponudnik predloži seznam vozil.
Pogoj lahko ponudnik izpolni skupaj s partnerji ali s podizvajalci.
5. Ponudnik razpolaga s strokovnim kadrom in finančnimi zmogljivostmi za izvedbo javnega naročila ter izpolnjuje vse pogoje iz 21. člena ZPCP-2.
[…]
10. Ponudnik sprejema razpisane pogoje in se strinja, da bodo termini in relacije posameznih avtobusnih prevozov dogovorjeni sprotno z vodstvom šole.«

Kot dokaz za izpolnjevanje pogoja iz citirane 4. točke je naročnik zahteval predložitev ESPD in izpolnjenega obrazca »Izjava-4«, za izpolnjevanje pogojev iz 5. in 10. točke pa (zgolj) ESPD, kar je oboje izbrani ponudnik tudi predložil.

Ne glede na to, da se sporna zahteva glede nadomestnega voznika ne nanaša na pogoj za priznanje sposobnosti v smislu zahtevanega najmanjšega števila pri ponudniku zaposlenih voznikov v času oddaje ponudbe (kot je razumeti očitek izbranega ponudnika), ampak zgolj na zmožnost zagotoviti nadomestnega voznika v času izvedbe naročila, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni dokazal svoje navedbe o številu zaposlenih, s katerimi naj bi izbrani ponudnik razpolagal, saj se je zgolj nekonkretizirano skliceval na javne evidence. S tem v zvezi je utemeljen pomislek izbranega ponudnika o tem, da je, v kolikor bi bilo te navedbe vlagatelja mogoče razumeti v smislu sklicevanja na javno objavljena letna poročila (dostopna preko spletne strani AJPES), potrebno ugotoviti, da se ti podatki nanašajo na preteklo leto (2018) in ne na aktualno stanje, posledično pa tudi z navedenim ni mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik ne razpolaga s kadrom za izvedbo naročila. Čeprav upoštevaje predstavljene ugotovitve na presojo obravnavane zadeve to ne vpliva več, pa Državna revizijska komisija pripominja, da izbrani ponudnik v vlogi z dne 18. 7. 2019 s pogodbo o zaposlitvi izkazuje, da zaposluje še enega voznika. Upoštevaje vse navedeno tako ni mogoče ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3 in določili lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno.

Ker vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo, saj je (sicer skladno s pravnim poukom naročnika) plačal takso v višini 6.000,00 EUR.

Drugi odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da v primerih, kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev, s katero naročnik odda javno naročilo, znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, v primeru javnega naročanja na področju obrambe in varnosti pa dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost), vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR. Ne glede na navedeno znaša taksa za to odločitev 2.000,00 EUR, če se odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, sprejeto v postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, in 6.000,00 EUR, če se odločitev nanaša na izbiro strank za sklenitev okvirnega sporazuma, sprejeto v katerem koli drugem postopku javnega naročanja. Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o ustavitvi postopka javnega naročanja, priznanju sposobnosti ali zavrnitvi ali izločitvi vseh ponudb, znaša taksa 1.000,00 EUR.

V obravnavanem primeru je naročnik izvajal odprti postopek, zahtevek za revizijo pa se nanaša na odločitev, s katero naročnik odda javno naročilo, zato bi moral vlagatelj (upoštevajoč vrednost ponudbe izbranega ponudnika z DDV v spornih štirih sklopih za obdobje štirih let) za zahtevek za revizijo plačati 2815,50 EUR takse. Državna revizijska komisija bo zato na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 3.184,50 EUR.


V Ljubljani, 3. 9. 2019

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
– POINT-PREVOZ OSEB ANA FURLIČ KRAJEC S.P., Zapuže pri Ribnici 2, 1310 Ribnica,
– Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica,
– RETA - PREVOZI Marko Krže s.p., Žlebič 38, 1310 Ribnica,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

V vednost:
– finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.