018-130/2019 Dars d.d.

Številka: 018-130/2019-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in montaža skladiščnih regalov«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik IMEXA d.o.o., Zaloška cesta 163, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Godec Černeka Nemec, o.p., d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 8. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 313/2019-MK-127/2019 z dne 3. 7. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 5.042,75 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13. 5. 2019 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 28. 5. 2019, pod št. objave JN003483/2019-W01.

Naročnik je na portalu javnih naročil (pod št. objave JN003483/2019-ODL01) dne 5. 7. 2019 objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 313/2019-MK-127/2019 z dne 3. 7. 2019, s katero je naročilo male vrednosti oddal ponudniku KIG d.d., Zagorica 18, Ig (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik ocenil po merilu najugodnejšo ponudbo izbranega ponudnika kot dopustno, zato popolnega pregleda preostalih ponudb ni opravil.

Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 7. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, ker predmet ponudbe ne izpolnjuje tehničnih specifikacij in torej ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika. Vlagatelj pojasnjuje, da ker predložitev prospektne in druge tehnične dokumentacije ni bila zahteva naročnika, je na svetovnem spletu sam preveril produkte proizvajalca G., ki jih je v ponudbi navedel izbrani ponudnik, na podlagi česar utemeljuje, da ponujeni izdelki ne izpolnjujejo dveh zahtev naročnika. Ponujeni naj bi bili namreč regali, izdelani iz pločevine in ne iz toplotno valjanih IPE profilov, izvedba pa naj ne bi omogočala odmika konzol navzgor in vstran v primeru udarca, kot je bilo zahtevano.

Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana, se je z vlogo z dne 23. 7. 2019 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in vlagateljeve revizijske navedbe zavrnil. Navaja, da je naročnik izpostavljeni zahtevi zapisal kot zahtevi, ki ju mora dobavitelj upoštevati pri dobavi in montaži skladiščnih regalov v fazi dobave in montaže, ne pa nujno že v fazi ponudbe. Izbrani ponudnik meni, da je ustreznost ponujene opreme izkazal v skladu z določili razpisne dokumentacije. Opozarja, da vlagatelj svoje trditve opira na vsebino dokumentov, ki sploh niso bili del ponudbe, sklicujoč se le na splošen katalog proizvajalca, ki pa ne vsebuje vseh produktov tega proizvajalca.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom z dne 1. 8. 2019, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Vsebinsko navaja enako kot izbrani ponudnik, pri čemer poudarja, da predložitev prospektne in druge tehnične dokumentacije nesporno ni bila zahteva naročnika. Meni, da vlagatelj napačno razlaga določila razpisne dokumentacije, saj izpolnjevanje tehničnih zahtev ni bilo vezano na fazo oddaje ponudb, temveč na kasnejšo fazo izpolnitve naročila. Vlagatelj naj svojih navedb niti ne bi konkretiziral, saj se je zgolj skliceval na vsebino kataloga iz spletne strani proizvajalca, ki ga je izbrani ponudnik navedel v svoji ponudbi; to besedilo pa niti ni dosegljivo v slovenskem jeziku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 8. 2019 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Kot napačen označuje naročnikov argument, da izpolnjevanje tehničnih zahtev ni bilo vezano na fazo oddaje ponudbe; zahtevano je namreč bilo, da ponudniki podajo izjavo o tem, kateri sistem bodo dobavili, kar kaže na to, da je naročnik že v ponudbeni fazi zahteval natančno opredelitev predmeta ponudbe. Edini namen tega je lahko, da naročnik natančno ve, kaj je predmet ponudbe, ter preveri, ali ponujeni predmet ustreza zahtevam. Vlagatelj navaja, da namerava izbrani ponudnik javno naročilo izvesti brez podizvajalcev, kar pomeni, da je ponudil tipsko opremo »s police« in ne prilagojene opreme, zaradi česar je katalog edini relevantni dokument, iz katerega je mogoče preveriti lastnosti ponujenega blaga.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogama z dne 2. 8. 2019 in 6. 8. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v predmetnem postopku pravnega varstva spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in lastnimi zahtevami, ko je za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je dopustna, temu ponudniku pa nato naročilo male vrednosti tudi oddal.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti (23. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Naročnik skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

Tehnične specifikacije za predmetno blago (tj. šest različnih vrst regalov) je naročnik navedel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v poglavju »IV. TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«, pri čemer je za konzolne regale pod zap. št. 5 in 6 navedel tudi obe zahtevi, za kateri vlagatelj navaja, da ju ponujeno s strani izbranega ponudnika ne izpolnjuje: »Stojalo s konzolami iz polno stenskih toplotno valjanih IPE profilov« in »Fleksibilna izvedba konzol z odmikom navzgor in v stran v primeru udarca«. Naročnik od ponudnikov v zvezi s temi specifikacijami ni zahteval predložitve dokazil, ampak (upoštevaje pri tem tudi navodila za pripravo ponudbe iz točke »II.5. Priprava ponudbe« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila«) zgolj izjavo v naslednji vsebini:
»Izjavljamo:
- da smo seznanjeni z zahtevami in obsegom predmetnega javnega naročila,
- da ponujeni sistem regalov izpolnjuje vse tehnične zahteve,
- da imamo na razpolago vso potrebno opremo in da smo tehnično sposobni izvesti predmetno javno naročilo v zahtevanih rokih in v skladu s tehničnimi zahtevami in pogoji naročnika,
- da ponujamo sistem proizvajalca (obvezno izpolniti):
(navesti naziv/oznako sistema in proizvajalca sistema)«.

Izbrani ponudnik je navedeno izjavo predložil skupaj s ponudbo, pri čemer je skladno z navodili navedel tudi proizvajalca ter nazive oz. oznake ponujenih sistemov (»proizvajalec GS INDUSTRY Italija; naziv: LS55; MASTER; CANTILSIGMA«). Upoštevaje navedeno določitev (specifikacijo) ponujenih regalnih sistemov pa vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje in s sklicevanjem na javno dostopen katalog na spletni strani proizvajalca regalov dokazuje, da ponujeni konzolni regali ne ustrezajo zgoraj citiranima zahtevama.

Naročnik po drugi strani v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo tovrstnim navedbam vlagatelja sploh ne nasprotuje v smislu, da bi za ponujene konzolne regale zatrjeval ustreznost potrebam in zahtevam, kot jih je opredelil v tehničnih specifikacijah; naročnik ne navaja nikakršnih razlogov, ki bi se nanašali na vprašanje, ali ponujeni (konzolni) regali imajo zahtevane lastnosti, oziroma sploh nikakršnih navedb, s katerimi bi nasprotoval ugotovitvam vlagatelja o lastnostih v ponudbi izbranega ponudnika navedenega sistema konzolnih regalov. Naročnik namreč zgolj navaja, da »izpolnjevanja tehničnih zahtev ni vezal na fazo oddaje ponudb, temveč na kasnejšo fazo izpolnitve naročila«; pogoji in zahteve za sporne regale naj bi bili določeni na način, da jih morajo ponudniki izpolniti šele v izvedbeni fazi. Z navedenim stališčem naročnika ni mogoče soglašati, še posebej ne, v kolikor je mogoče to stališče razumeti na način, da bo preverjal šele skladnost dobavljenih regalov z zahtevami, opredeljenimi v poglavju »IV. TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«. Kot je že bilo pojasnjeno, sporni zahtevi predstavljata tehnično specifikacijo predmeta naročila (in ne morda pogodbenih določil, ki bi se nanašala na fazo izvedbe), naročnik pa lahko odda javno naročilo zgolj tistemu ponudniku, ki je oddal dopustno ponudbo, torej ponudbo, ki se nanaša na predmet, ustrezen potrebam in zahtevam naročnika, opredeljenim v tehničnih specifikacijah.

Naročnik in izbrani ponudnik se sklicujeta na sklep Državne revizijske komisije št. 018-073/2017-5, ki pa v na dosedanjem ugotovitve in zaključke v ničemer ne vpliva. Kot pravilno opozarja vlagatelj, ta zadeva ni primerljiva z obravnavano; v navedeni zadevi namreč med strankama ni bilo sporno, da se je ponudba nanašala na vse zahtevane licence in torej na vprašanje, ali so ponujene ustrezne licence (kar bi bilo primerljivo z obravnavano zadevo) – sporno je namreč bilo, ali lahko izbrani ponudnik te licence v izvedbeni fazi zagotovi.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik (kot to izhaja tudi iz njegovih navedb) sploh ni preverjal vsebine ponudbe izbranega ponudnika in se ni opredelil do vprašanja ustreznosti ponujenih sistemov regalov (kot jih je izbrani ponudnik opredelil z zahtevano izjavo o tem, kaj ponuja), ter tako (še) ni imel podlage za ugotovitev, da ponudba izbranega ponudnika v celoti ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija posledično zaključuje, da je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno ter slednjemu oddal naročilo male vrednosti. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 313/2019-MK-127/2019 z dne 3. 7. 2019.

Ker je že navedena ugotovitev nezakonitega ravnanja naročnika v zvezi z (ne)preveritvijo ponudbe izbranega ponudnika narekovala razveljavitev izpodbijane odločitve, se Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni opredeljevala do navedb vlagatelja in s tem povezanih dokaznih predlogov (vlagatelj je med drugim predlagal izvedbo dokaza z izvedencem za stroje in opremo) glede lastnosti ponujenih konzolnih regalov, saj navedeno ne bi v ničemer več vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije.

Z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da ponudbo izbranega ponudnika v izpostavljenem delu (ponovno) preveri ter v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. V kolikor bo naročnik s postopkom oddaje naročila male vrednosti nadaljeval, naj naročnik zlasti upošteva, da lahko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 javno naročilo odda le ponudniku, čigar ponudba je dopustna; naročnik naj skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN 3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 6. 8. 2019 zahteval povrnitev priglašenih stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo utemeljen, je torej vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 3.852,52 EUR;
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.600 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 1.171,20 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku (vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 600 točk) v višini 26 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 19,03 EUR.

Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala stroškov za postavko »pregled dokumentacije«, saj je upoštevala, da predstavlja storitev, ki je zajeta v storitve iz tarifne številke 40/1 OT. Državna revizijska komisija tudi ni priznala priglašenega stroška odvetniških storitev za pripravo vloge z dne 6. 8. 2019, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je namreč ocenila, da omenjena vloga, posledično pa tudi z njo povezani stroški (tako strošek odvetniških storitev kakor materialni stroški), niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife), saj navedbe v vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 5.042,75 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 29. 8. 2019

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
– Godec Černeka Nemec, o.p., d.o.o., Železna cesta 14, 1000 Ljubljana,
– DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
– Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.