018-101/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-101/2019-11

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja infrastrukture in vzdrževanje digitalnega radijskega sistema državnih organov RS po standardu TETRA«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika ISKRATEL, d.o.o., Ljubljanska cesta 24a, Kranj (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in zahtevka za revizijo ponudnika Leonardo S.p.A., Piazza Monte Grappa 4, Rome, Italija, ki ga zastopa odvetnik Marko Rogl, Trg republike 3, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 8. 2019

ODLOČILA


1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevkoma za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o oddaji naročila«, št. 430-2101/2015/486 z dne 16. 5. 2019.

3. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 25.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Kar zahteva prvi vlagatelj več, se zavrne.

4. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 27.225,28 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Kar zahteva drugi vlagatelj več, se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 21. 3. 2016, pod št. objave JN1921/2016, in v Uradnem listu EU dne 23. 3. 2016, pod št. objave 2016/S 058-097463.

Naročnik je dne 16. 5. 2019 sprejel dokument »Sklep o oddaji naročila«, št. 430-2101/2015/486 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupini ponudnikov Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, Ljubljana in Airbus Defence and Space Oy, Hiomotie 32 (P.O. Box 168), Helsinki, Finska (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik prejel štiri ponudbe, da je preveril popolnost vseh prejetih ponudb in da je ponudba izbranega ponudnika (edina) popolna ponudba, medtem ko so ostale ponudbe nepopolne. Naročnik je ponudbo prvega vlagatelja izločil, ker zmnožek maksimalnih dimenzij ponujenega ročnega radijskega termina presega maksimalno dopusten zmnožek 300 cm3, zahtevan v točki 1.8.1.42 tehničnih specifikacij. Ponudbo drugega vlagatelja je naročnik izločil, ker je drugi vlagatelj po poteku roka za oddajo ponudb s spremembo podatka o širini in globini ponujenega ročnega radijskega terminala spremenil vsebino ponudbe v tehničnem delu. V zvezi s ponudbo drugega vlagatelja je naročnik še navedel, da tudi teža ponujenega ročnega radijskega terminala vzbuja dvom, vendar pa dodatnih pojasnil v zvezi s težo ni zahteval, ker je potrebno to ponudbo izločiti že zaradi spreminjanja v delu tehničnih specifikacij.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 30. 5. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, (1) da se mu omogoči vpogled v dopis naročnika z dne 12. 3. 2019 in dopis izbranega ponudnika z dne 18. 3. 2019 in da se mu omogoči dopolnitev zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu, (2) razveljavitev odločitve o oddaji naročila in sprejem nove odločitve o oddaji naročila, s katero se javno naročilo odda njemu, ter (3) povrnitev stroškov pravnega varstva. Prvi vlagatelj navaja, da je ponudil enak tip radijskih postaj, kot jih ima naročnik že v posesti in jih ima namen uporabiti v novem sistemu. V okviru predmetnega javnega naročila naročnik naroča 20 radijskih terminalov (kar predstavlja neznaten del javnega naročila), ki so namenjeni zgolj testiranju delovanja sistema. Edino smiselno in pravilno je, da se tudi za testiranje uporablja enak tip in model ročnega radijskega terminala, kot ga je naročnik že nabavil. Če je ročni radijski terminal v postopku javnega naročanja, v okviru katerega je naročnik nabavil 4.800 teh naprav, ustrezal potrebam in zahtevam naročnika, je mogoče sklepati, da ustreza potrebam in zahtevam naročnika tudi v tem postopku. Napačno je stališče naročnika, da ponujeni ročni radijski terminali ne ustrezajo tehničnim zahtevam. Ponujeni ročni radijski terminal ima zaobljene robove, posledično širina in globina ni ves čas enaka, ampak se spreminja. Prvi vlagatelj je naročnikovo zahtevo glede volumna 300 cm3 razumel na način, da se nanaša na dejansko prostornino, kar je edini pravilen in ustrezen način. Prvi vlagatelj še navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, vendar zaradi nezakonito onemogočenega vpogleda ne more dokazati, da je izbrani ponudnik nedopustno dopolnjeval in spreminjal ponudbo.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 10. 6. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, (1) da se mu omogoči vpogled v pisno korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom, v del ponudbene dokumentacije, na katero se pisna korespondenca nanaša, v dopis naročnika z dne 12. 3. 2019 in dopis izbranega ponudnika z dne 18. 3. 2019 in da se mu omogoči dopolnitev zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu, (2) razveljavitev odločitve o oddaji naročila in sprejem nove odločitve o oddaji naročila, s katero se javno naročilo odda njemu, ter (3) povrnitev stroškov pravnega varstva. Drugi vlagatelj navaja, da mu je bil nezakonito onemogočen vpogled v pisno korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom, v posledici pa mu je onemogočeno dokazovanje, da je izbrani ponudnik spreminjal in dopolnjeval ponudbo na nedopusten način. Ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev glede sistema arhiviranja, naročnik pa tudi ni izvedel preliminarnega testa. Drugi vlagatelj ni spreminjal ponujenega predmeta, pač pa je potrdil skladnost že ponujenega predmeta z naročnikovimi zahtevami. V ponudbi je navedel model in tip ponujenih ročnih radijskih terminalov, na podlagi naročnikovega poziva pa je podal natančne podatke o dimenzijah ponujenih naprav. Drugi vlagatelj je tako zgolj pojasnil podatke, ki iz razpisne dokumentacije niso izhajali dovolj natančno. Dimenzije, zapisane v tehnični dokumentaciji, se vedno nanašajo na izdelek kot celoto, ki vključuje vse komponente. Tudi v tehnični dokumentaciji, predloženi v ponudbi drugega vlagatelja, se podatki glede dimenzij nanašajo na mere celotnega in polno opremljenega terminala oz. so navedene maksimalne dimenzije terminalov. Ročni radijski terminal je razpoložljiv v več različicah (npr. s tipkovnico ali brez, z zadnjo kamero ali brez, klasičen zaslon ali na dotik…). Dimenzije glede na različico ponujenega radijskega terminala so seveda manjše od dimenzij enakega tipa in modela ročnega radijskega terminala z dodatno opremo oz. polno opremljenostjo. Pojasnilo natančnih podatkov o dimenzijah ne predstavlja spreminjanja ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta z novim predmetom, saj ves čas ponuja enak ročni radijski terminal. Relevantni so podatki, ki jih je posredoval na podlagi naročnikovega poziva, pri čemer zmnožek teh dimenzij ne presega zahtevanih 300 cm3. Drugi vlagatelj nasprotuje tudi naročnikovemu zaključku glede teže ponujenih ročnih radijskih terminalov.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 10. 6. 2019, s katero se je opredelil do navedb prvega vlagatelja, revizijskim navedbam prvega vlagatelja nasprotuje.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 19. 6. 2019, s katero se je opredelil do navedb drugega vlagatelja, revizijskim navedbam drugega vlagatelja nasprotuje.

Naročnik je dne 21. 6. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in zahtevo prvega vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je naročal radijske postaje v okviru drugega postopka javnega naročanja, v katerem je določil drugačne tehnične zahteve kot v tem postopku. Ročni radijski terminali se ne bodo uporabljali zgolj za testiranje sistema. V razpisni dokumentaciji je jasno in nedvoumno določeno, da se bodo pri izračunu prostornine upoštevale maksimalne dimenzije in ne dejanske dimenzije. Pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je varoval poslovne skrivnosti izbranega ponudnika. Naročnik je izbranega ponudnika pozval k dopustni dopolnitvi ponudbe in k dodatnim pojasnilom ponudbe. Izbrani ponudnik je dopustno dopolnil in pojasnil ponudbo.

Naročnik je dne 3. 7. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja in zahtevo drugega vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik zatrjuje, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika varoval poslovne skrivnosti izbranega ponudnika, ki je ponudbo dopolnil in pojasnil na dopusten način. Naročnik zavrača tudi revizijske navedbe, da izbrani ponudnik ni ponudil vseh zahtevanih storitev in pojasnjuje, da si je v razpisni dokumentaciji zgolj pridržal pravico do izvedbe preliminarnega testa. Drugi vlagatelj je nedopustno spremenil ponudbo v delu, ki se nanaša na širino in globino ponujenih ročnih radijskih terminalov. Predložene tehnične dokumentacije, ob upoštevanju naročnikove zahteve, da mora ponudba vsebovati tehnično dokumentacijo ponujene opreme, ni mogoče obravnavati kot informativne, ampak kot tehnično dokumentacijo ponujenih radijskih terminalov. Iz predložene tehnične dokumentacije je razvidno, da se ta nanaša na dva modela/tipa terminalov, in ne na več njih, prav tako je v njej jasno zapisano, da so temeljne funkcionalnosti in tehnične specifikacije skupne ne glede na model/tip terminala. Ponudba drugega vlagatelja je vsebovala podatek glede širine in globine ponujenih ročnih radijskih terminalov. Drugi vlagatelj je s tem, ko je spremenil podatka o širini in globini, spremenil vsebino ponudbe v tehničnem delu tako, da je v ponudi ponujene ročne radijske terminale določene širine in določne globine nadomestil z ročnimi radijskimi terminali manjše širine in manjše globine. Naročnik vztraja pri navedbah glede teže ročnih radijskih terminalov in dodaja, da ta razlog ni vplival na izločitev ponudbe drugega vlagatelja.

Prvi vlagatelj v vlogi z dne 28. 6. 2019, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Drugi vlagatelj v vlogi z dne 9. 7. 2019, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 27. 6. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo v zvezi z revizijskim zahtevkom prvega vlagatelja. Naročnik je z vlogo z dne 8. 7. 2019 odstopil še dokumentacijo v zvezi z revizijskim zahtevkom drugega vlagatelja.

Naročnik se je z vlogo z dne 24. 7. 2019 opredelil do navedb drugega vlagatelja v vlogi z dne 9. 7. 2019.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Pred vsebinsko obravnavo zahtevkov za revizijo je Državna revizijska komisija v skladu z 31. členom ZPVPJN po uradni dolžnosti opravila predhodni preizkus zahtevkov za revizijo, pri čemer je ugotovila, da so izpolnjeni procesni pogoji, zato je oba zahtevka za revizijo sprejela v obravnavo. V zvezi z navedbami izbranega ponudnika glede obstoja pooblastila za vložitev zahtevka za revizijo drugega vlagatelja gre pojasniti, da je zahtevku za revizijo drugega vlagatelja priloženo pooblastilo z dne 10. 6. 2019, s katerim je A.P. (kot »generalni svetovalec skupine Leonardo, s.p.a«) pooblastil pooblaščenca (tj. odvetnika) za vložitev zahtevka za revizijo, in dokument »Procura Speciale« z dne 27. 6. 2014 (preveden v angleški jezik), iz katerega izhaja, da je drugi vlagatelj pooblastil A.P. za zastopanje in da lahko A.P. za izvajanje upravičenja za zastopanje določi drugega odvetnika. Ker iz slednjega dokumenta izhaja, da je A.P. pooblaščen tako za zastopanje drugega vlagatelja kot za prenos pooblastila na drugega pooblaščenca, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izpolnjen (tudi) procesni pogoj za obravnavo zahtevka za revizijo, določen v 7. točki prvega odstavka 15. člena ZPVPJN.

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo poslano v objavo dne 19. 3. 2016, torej pred uveljavitvijo Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), zato je v predmetnem postopku pravnega varstva potrebno v skladu s prvim odstavkom 117. člena ZJN-3 uporabiti Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2).

Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku konkurenčnega dialoga (točka VI.1.1) obvestila o javnem naročilu). Naročnik je do roka za oddajo ponudb prejel štiri ponudbe. Po pregledu ponudb je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila z dne 16. 5. 2019, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo izbranemu ponudniku, medtem ko je ponudbe ostalih ponudnikov izločil kot nepopolne. Zoper izpostavljeno odločitev sta oba vlagatelja vložila zahtevka za revizijo.

Iz izpodbijane odločitve je razvidno, da je naročnik ponudbo prvega vlagatelja izločil, ker naj bi prvi vlagatelj ponudil ročne radijske terminale, ki dimenzijsko ne ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije. Ponudbo drugega vlagatelja je naročnik izločil, ker naj bi drugi vlagatelj po poteku roka za oddajo ponudb spremenil podatke o dimenzijah ponujenih ročnih radijskih terminalov, s čimer naj bi drugi vlagatelj spremenil ponudbo v delu, ki se nanaša na ponujeni predmet. Čeprav je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila v zvezi s ponudbo drugega vlagatelja tudi navedel, da dvomi o teži ponujenih ročnih radijskih terminalov, pa gre ugotoviti, da ta naročnikov dvom ni bil razlog za izločitev ponudbe drugega vlagatelja. Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila izrecno navedel, da dodatnih pojasnil v zvezi s težo ponujenih ročnih radijskih terminalov ni zahteval, ker je ponudbo drugega vlagatelja izločil zaradi nedopustne spremembe ponudbe. Državna revizijska komisija zato navedb naročnika in drugega vlagatelja, povezanih s težo ponujenih ročnih radijskih terminalov, vsebinsko ni obravnavala, saj drugi vlagatelj za obravnavo teh navedb ne izkazuje interesa. Tudi če bi bile revizijske navedbe drugega vlagatelja v tem delu utemeljene, to ne bi vplivalo na pravni položaj drugega vlagatelja v konkretnem postopku oddaje javnega naročila.

Oba vlagatelja v zahtevku za revizijo naročniku očitata nezakonito ravnanje pri pregledu in izločitvi njunih ponudb. Oba vlagatelja v zahtevku za revizijo zatrjujeta tudi kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika (in zahtevata vpogled v komunikacijo med naročnikom in izbranim ponudnikom) in da naj bi izbrani ponudnik v nasprotju z določbami ZJN-2 dopolnjeval in spreminjal ponudbo. S slednjimi navedbami vlagatelja zatrjujeta kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov. Že na tem mestu gre pojasniti, da Državna revizijska komisija ni presojala, ali bi naročnik moral vlagateljema omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v večjem obsegu, kot jima ga je že omogočil. Državna revizijska komisija je namreč, ob upoštevanju, da ima vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), ne pa, da vpogleda v dokumentacijo (prim. odločitve Državne revizijske komisije 018-275/2014, 018-110/2015, 018-78/2016, 018-232/2017, 018-68/2018) in ob upoštevanju načela hitrosti (9. člen ZPVPJN), sama vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na ponujene ročne radijske terminale, in v korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom glede ponujenih ročnih radijskih terminalov. Takšna odločitev Državne revizijske komisije je tudi skladna z dosedanjo prakso Državne revizijske komisije in s prakso Sodišča ES (kot izhaja iz zadeve C-450/06; Varec SA proti Državi Belgiji) in je namenjena zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikom.

Predmet javnega naročila je izgradnja in vzdrževanje digitalnega radijskega sistema po standardu TETRA. Del razpisne dokumentacije je mapa »Tehnicna_dokumentacija_2018«, v kateri je naročnik v posameznih dokumentih podal natančne tehnične zahteve za posamezne dele sistema TETRA, med drugim tudi za ročne radijske terminale (glej dokument »1.8. Radijski terminali«). Ker mora naročnik, ob upoštevanju tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) ter načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb presojati popolnost ponudb glede na vnaprej izrecno določene in objavljene zahteve v razpisni dokumentaciji (prim. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-118/2015, 018-299/2015, 018-40/2017), so za presojo popolnosti ponudb v obravnavanem primeru relevantne (izključno) naročnikove zahteve, določene v razpisni dokumentaciji. Ob upoštevanju navedenega se za rešitev obravnavane zadeve izkažejo za pravno nerelevantne revizijske navedbe prvega vlagatelja, da je ponudil točno tak tip in model ročnih radijskih terminalov, kot jih je naročnik v okviru drugega postopka oddaje javnega naročila že nabavil za uporabo v sistemu TETRA, da naročnik v obravnavanem primeru naroča le manjšo količino ročnih radijskih terminalov, namenjenih za testiranje delovanja sistema, in da je edino smiselno in pravilno, da se za testiranje uporablja tip in model ročnega radijskega terminala, ki se bo dejansko uporabljal v sistemu TETRA. Čeprav ni mogoče zanikati smiselnosti izpostavljenih navedb, gre ponoviti, da je za presojo popolnosti ponudbe lahko relevantno zgolj, ali je ponujeni predmet skladen z naročnikovimi zahtevami, določenimi v razpisni dokumentaciji. V kolikor pa je te navedbe prvega vlagatelja potrebno razumeti v smislu, da bi moral naročnik v razpisni dokumentaciji kot ustrezne opredeliti tudi ročne radijske terminale, s katerimi že razpolaga, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi vlagatelj s takšnimi navedbami, ob upoštevanju tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN, glede na fazo postopka prepozen.

V dokumentu »1.8. Radijski terminali« je naročnik v točki 1.8.1.42, kot zahtevo v zvezi z ročnimi radijskimi terminali, zapisal:
»Zmnožek maksimalnih dimenzij postaje skupaj z akumulatorjem, brez antene in brez stikal za nastavitev skupine in jakosti glasnosti (višina x širina x globina) ne sme preseči 300 cm³.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta zahteva naročnika jasna in nedvoumna ter ne dopušča različnih interpretacij. Naročnik je zahteval, da zmnožek dimenzij ponujenih aparatov ne presega 300 cm3, pri čemer je naročnik jasno opredelil, da so relevantne maksimalne dimenzije naprav. Razlaga prvega vlagatelja, in sicer, da so v okviru te zahteve relevantne dejanske mere in posledično dejanska prostornina ponujenega ročnega terminala, v razpisni dokumentaciji nima podlage. Iz izpostavljene zahteve namreč ne izhaja, da bo naročnik opravil izračun dejanske prostornine, pač pa, da bo pri izračunu zmnožka dimenzij upošteval maksimalne dimenzije (in ne dejanskih), torej, da bo pri izračunu zmnožka dimenzij upošteval dimenzije najvišjega, najširšega in najglobljega dela naprave.

V zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja te zahteve (ter ostalih tehničnih zahtev) je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da ponudniki v ponudbenem predračunu navedejo model in/ali tip ponujenih radijskih terminalov in da ponudbi predložijo tehnično dokumentacijo ponujenih radijskih terminalov, iz katere bo razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev ter model in/ali tip ponujenih radijskih terminalov, navedenih v ponudbenem predračunu (glej dokument »1.8. Radijski terminali« in 5. točko Navodil ponudnikov v obrazcu P-5 »Tehnične specifikacije in zahteve«).

Na podlagi vpogleda v ponudbo prvega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta v ponudbenem predračunu navedel model in tip ponujenih ročnih radijskih terminalov ter da je za slednje tudi predložil tehnično dokumentacijo, v kateri je navedena višina (A mm), širina (»width: B mm (C mm)«) in globina (s standardno baterijo D mm in z visoko zmogljivostno baterijo E mm) ročnih radijskih terminalov.

Naročnik je na prvega vlagatelja naslovil dopis z dne 12. 3. 2019, v katerem je navedel, da ob upoštevanju slike ponujenega ročnega radijskega terminala v tehnični dokumentaciji, iz katere izhaja, da širina ročnega radijskega terminala ni enaka po celotni višini, razume podatek o širini (tj. »width: B mm (C mm)«) na način, da podatek B mm pomeni maksimalno širino ročnega radijskega terminala, podatek C mm pa minimalno širino te naprave. V izpostavljenem pozivu je naročnik zaprosil za potrditev takšnega razumevanja podatkov v predloženi tehnični dokumentaciji oz. v nasprotnem primeru za pojasnilo navedenega zapisa.

Prvi vlagatelj v dopisu z dne 19. 3. 2019 med drugim navedel:
»Na tem mestu še poudarjamo, da ima ponujena radijska postaja zaradi ergonomije zaobljene robove in je oblikovana tako, da se v največji meri prilega dlanem uporabnikov. Dimenzije, navedene v listini s tehničnimi podatki, se nanašajo na spremenljivo širino vzdolž radijske postaje. Podobno je vzdolž radijske postaje spremenljiva tudi njena debelina. Le na manjšem delu debelina znaša E mm, drugje je radijska postaja bistveno tanjša, tako da je prostornina radijske postaje bistveno manjša od 300 cm3 […]«.

Čeprav prvi vlagatelj na zastavljeno naročnikovo vprašanje ni izrecno odgovoril, gre ugotoviti, da je prvi vlagatelj z dopisom z dne 19. 3. 2019 smiselno potrdil naročnikovo razlago tehnične dokumentacije, in sicer da se podatek »width: B mm (C mm)«, naveden v tehnični dokumentaciji za ponujene ročne radijske terminale, nanaša na maksimalno in minimalno širino, in da je v okviru naročnikove zahteve, določene v točki 1.8.1.42, relevanten podatek B mm, ki predstavlja maksimalno širino ponujene naprave. Prav tako je iz dopisa prvega vlagatelja z dne 19. 3. 2019 razvidno, da je glede globine ročnih radijskih terminalov relevanten v tehnični dokumentaciji naveden podatek E mm (in ne D mm). Iz tehnične dokumentacije, predložene v ponudbo prvega vlagatelja, in iz dopisa z dne 19. 3. 2019 tako izhaja, da je prvi vlagatelj ponudil ročne radijske terminale dimenzij A mm x B mm x E mm. Pritrditi gre naročniku, da zmnožek teh dimenzij presega 300 cm3, kar ni skladno z zahtevo, določeno v točki 1.8.1.42 razpisne dokumentacije. Glede na navedeno je naročnik ponudbo prvega vlagatelja utemeljeno ocenil kot neprimerno in nepopolno, saj je ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, neprimerna ponudba (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in je kot takšne ni mogoče označiti za popolno ponudbo (prim. 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Na podlagi vpogleda v ponudbo drugega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta v ponudbenem predračunu navedel model in tip ponujenih ročnih radijskih terminalov in da je za slednje tudi predložil tehnično dokumentacijo, v kateri je navedena višina (F mm), širina (G mm) in globina (H mm) ročnih radijskih terminalov. Iz predložene tehnične dokumentacije izhaja, da so to dimenzije naprav upoštevajoč vrtljiv gumb in baterijo. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da so v okviru izpostavljene tehnične zahteve relevantne dimenzije naprav skupaj z akumulatorjem, vendar brez antene in stikal za nastavitev skupine ter jakosti glasnosti, je naročnik z dopisom z dne 12. 3. 2019 drugega vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe in sicer, da »v milimetrih (mm) navede(te) natančno višino ponujenega ročnega radijskega terminala brez antene in brez stikal za nastavitev skupine in jakosti glasnosti«.

Drugi vlagatelj v dopisu z dne 18. 3. 2019 med drugim navedel:
»Natančna višina ponujenega ročnega terminala brez antene in brez stikal za nastavitev skupine jakosti glasnosti znaša I mm, kar ustreza zahtevam v tehnični dokumentaciji (I mm x J mm x K mm je manj kot 300 cm3)«.

Pritrditi gre navedbam naročnika in drugega vlagatelja, da drugi vlagatelj z naknadno navedbo višine ponujenih ročnih radijskih terminalov brez antene in stikal za nastavitev skupine jakosti ter glasnosti ni spreminjal ponudbe, pač pa je pojasnjeval ponudbo, saj iz predložene tehnične dokumentacije ni bila razvidna višina, relevantna v okviru sporne zahteve. Ni pa mogoče pritrditi drugemu vlagatelju, da je z dopisom z dne 18. 3. 2019 pojasnjeval ponudbo tudi v delu, ki se nanaša na širino in globino ponujenih ročnih radijskih terminalov. Poudariti gre, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (glej uvodno izjavo v dokumentu 1.8. »Radijski terminali«) izrecno zahteval, da ponudniki predložijo tehnično dokumentacijo ponujenih ročnih radijskih terminalov, iz katere bo razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev. Ponudniki so torej s predložitvijo tehnične dokumentacije naročniku predstavili lastnosti ponujenega izdelka. Podatki, navedeni v tehnični dokumentaciji za ponujene izdelke, glede na zahteve razpisne dokumentacije zato ne morejo biti le informativni, temveč morajo izražati dejansko stanje oz. se morajo nanašati na izdelek, ki ga ponudnik dejansko ponuja. Ob upoštevanju, da je v tehnični dokumentaciji jasno in nedvoumno navedeno, da znaša širina ponujenih naprav G mm in da znaša globina ponujenih naprav H mm, gre ugotoviti, da iz ponudbe drugega vlagatelja izhaja, da je ta ponudil ročne radijske terminale s širino G mm in globino H mm. V tem delu je bila ponudba drugega vlagatelja jasna in nedvoumna ter ni potrebovala pojasnitve. Pritrditi gre naročniku, da je drugi vlagatelj z dopisom z dne 18. 3. 2019 samoiniciativno spremenil podatke, ki se nanašajo na širino in globino ponujenih naprav. Drugi vlagatelj je v dopisu z dne 18. 3. 2019 navedel drugačno širino in drugačno globino ponujenih naprav, kot je navedena v prvotno predloženi tehnični dokumentaciji, in sicer je navedel dimenzije I mm x J mm x K mm, kar pomeni, da drugi vlagatelj ne ponuja več ročnih radijskih terminalov s širino G mm in globino H mm, pač pa ročne radijske terminale s širino J mm in globino K mm. Ker se podatek o dimenzijah ponujenih ročnih radijskih terminalov nanaša na lastnost ponujenega predmeta, gre pritrditi tudi naročniku, da je drugi vlagatelj s spremembo podatkov o širini in globini ponujenih ročnih radijskih terminalov spremenil tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, kar je v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2. Drugi vlagatelj je namreč prvotno ponujal ročne radijske terminale s širino G mm in globino H mm, po spremembi ponudbe pa ponuja pa ročne radijske terminale s širino J mm in globino K mm.

Kot že navedeno, prvi in drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjujeta, da je izbrani ponudnik nedopustno dopolnjeval oz. spreminjal ponudbo, s čimer naročniku smiselno očitata kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov.

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta v ponudbenem predračunu navedel model in tip ponujenih ročnih radijskih terminalov in da je za slednje tudi predložil tehnično dokumentacijo, v kateri sta predstavljena dva tipa baterij (ki je potrebna za delovanje ročnih radijskih terminalov), pri čemer en tip baterij (tj. tip X) ne izpolnjuje naročnikove zahteve, določene v točki 1.8.1.38 (»akumulator mora imeti kapacitete najmanj 1800 mAh«), drugi tip baterij (tj. tip Y) pa to zahtevo izpolnjuje. V predloženi tehnični dokumentaciji je navedena tudi višina (L mm), širina (M mm) in globina (N mm) ročnih radijskih terminalov.

Naročnik z dopisom z dne 12. 3. 2019 izbranega ponudnika pozval na potrditev, da je, glede na predloženo tehnično dokumentacijo, v ponudbo vključen akumulator Y. Poleg tega je naročnik v tem dopisu navedel, da je v predloženi tehnični dokumentaciji navedena le globina z enim od dveh akumulatorjev iz tehnične dokumentacije, in da razume, da se ta podatek nanaša na akumulator X. V nadaljevanju dopisa je naročnik izbranega ponudnika pozval »za natančen podatek (v mm) o maksimalni globini ročnega radijskega terminala z akumulatorjem Y«

Izbrani ponudnik je v dopisu z dne 18. 3. 2019 med drugim navedel:
»Izrecno potrjujemo, da je glede na predloženo tehnično dokumentacijo, vključen akumulator Y« in
»Maksimalna globina ponujenega ročnega radijskega terminal z akumulatorjem Y je O mm«.

Najprej gre ugotoviti, da iz nobenega dela ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, katerega izmed v tehnični dokumentaciji predstavljenih tipov baterij izbrani ponudnik ponuja, pač pa je šele na podlagi dopisa izbranega ponudnika z dne 18. 3. 2019 mogoče ugotoviti, da izbrani ponudnik ponuja baterijo, tip Y, ki izpolnjuje naročnikove zahteve. Navedenega ne more spremeniti izpolnjen in podpisan obrazec P-5 »Tehnične specifikacije in zahteve«, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika. Čeprav je izbrani ponudnik v tem obrazcu (v točki 5) označil oz. izjavil, da izpolnjuje (tudi ostale) tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije naročnika, pa takšna splošna izjava izbranega ponudnika ne more sanirati pomanjkljivosti v njegovi ponudbi. Ker je naročnik zahteval, da ponudniki predložijo tehnično dokumentacijo ponujenih ročnih radijskih terminalov, iz katere bo razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev, bi sprejeti stališče, da bi takšna podpisana izjava pri izbranem ponudniku nadomeščala izkazovanje zahtev iz razpisne dokumentacije, pomenilo ne le kršitev zahtev iz razpisne dokumentacije, temveč tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja ni razlikovanja. Nenazadnje je naročnik tisti, ki določi in opiše predmet javnega naročila ter določi zahteve glede dokazovanja tehničnih zahtev, zato mora ponudbe presojati zgolj ob doslednem upoštevanju vseh postavljenih zahtev. Čeprav je izbrani ponudnik v dopisu z dne 18. 3. 2019 izrecno navedel, da gre v delu dopisa, ki se nanaša na ponujeno baterijo, »zgolj za podajanje pojasnil glede že v ponudbeni dokumentaciji ponujene in specificirane opreme in ne za dopolnitev ponudbe«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da tega dopisa v izpostavljenem delu ni mogoče šteti za pojasnilo. Ker iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, kateri tip baterije ponuja, je izbrani ponudnik šele z dopisom z dne 18. 3. 2019 konkretiziral tip ponujene baterije in s tem šele po poteku roka za oddajo ponudb določil konkretno vsebino ponudbenega predmeta. Naknadna konkretizacija tipa ponujene opreme po vsebini predstavlja naknadno konkretizacijo ponujene opreme oz. konkretne ponudbenega predmeta, kar je v nasprotju z drugo alinejo tretjega odstavka 78. člena ZJN-2, ki ponudniku prepoveduje dopolnjevanje ali spreminjaje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Naknadno določanje ponujenega predmeta namreč že po naravi stvari pomeni, da ponudnik dopolnjuje ponudbo, in sicer v tistem delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta naročila.

Poleg tega je izbrani ponudnik v ponudbo predložil tehnično dokumentacijo, iz katere nedvoumno izhaja, da znašajo dimenzije ročnih radijskih terminalov L mm x M mm x N mm. Iz navedenega, ob upoštevanju, da ponudniki s predložitvijo tehnične dokumentacije predstavijo dejansko ponujeni izdelek, izhaja, da izbrani ponudnik ponuja ročne radijske terminale L mm x M mm x N mm. Izbrani ponudnik je v dopisu z dne 18. 3. 2019 navedel drugačno globino ponujenih naprav, kot je navedena v prvotno predloženi tehnični dokumentaciji, in sicer je navedel globino O mm, kar pomeni, da izbrani ponudnik ne ponuja več ročnih radijskih terminalov z globino N mm, pač pa ročne radijske terminale z globino O mm. Čeprav lahko ponudnik v skladu z 78. členom ZJN-2 v določenem obsegu po poteku roka za oddajo ponudb (dopolni ali) spremeni, pa ponudnik, kot že navedeno, skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2 ne sme dopolnjevati ali spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja (druga alineja tretjega odstavka 78. člena ZJN-2). Ob upoštevanju, da se podatek o dimenzijah ponujenih ročnih radijskih terminalov nanaša na lastnost ponujenega predmeta, gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik s tem, ko je z dopisom z dne 18. 3. 2019 spreminjal ponudbo v delu, ki se nanaša na globino ponujenih terminalov, spreminjal ponudbo v delu, ki ga skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2 ni dopustno spreminjati.

Glede na navedeno gre ugotoviti, da je naročnik ponudbe prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in izbranega ponudnika, ki imajo vse pomanjkljivost v delu, ki se nanaša na ponujene ročne radijske terminale, različno obravnaval, s čimer je naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov (kršitev 9. člena ZJN-2), ki od naročnika zahteva, da enake dejanske stanove obravnava enako, različne pa temu primerno in sorazmerno različno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni vsebinske razlike med položajem v ponudbi prvega vlagatelja, ki je ponudil ročne radijske terminale, ki ne ustrezajo naročnikovim zahtevam, in položajem v ponudbi izbranega ponudnika, ki ni opredelil ponujenega tipa baterij ročnih radijskih terminalov in ki je po poteku roka za oddajo ponudb spremenil ponudbo v delu, ki se nanaša na ponujene ročne radijske terminale. Prav tako ni vsebinske razlike med položajem v ponudbi drugega vlagatelja, ki je naknadno po poteku roka za predložitev ponudb spremenil dimenzije ponujenih ročnih radijskih terminalov in s tem spremenil ponudbo v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, in položajem v ponudbi izbranega ponudnika, ki je (poleg tega, da je naknadno opredelil ponujeni predmet) prav tako spremenil dimenzije ponujenih ročnih radijskih terminalov in s tem spremenil ponudbo v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Kljub temu, da sta položaja v ponudbi prvega in drugega vlagatelja primerljiva s položajem v ponudbi izbranega ponudnika, je naročnik njihove ponudbe različno obravnaval, saj je ponudbi prvega vlagatelja in drugega vlagatelja izločil kot nepopolni, medtem ko je izbranemu ponudniku, ki v ponudbeni dokumentaciji ni konkretiziral tipa ponujenih baterij, omogočil naknadno konkretizacijo tipa ponujene baterije (oz. ponudbeni predmet) in naknadno spremembo predmeta javnega naročila ter mu oddal naročilo. Z navedenim ravnanjem je naročnik izbranega ponudnika in prvega ter drugega vlagatelja neenakopravno obravnaval, kršil pa je tudi pravila javnega naročanja o dopustnih dopolnitvah in spremembah ponudb.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta vlagatelja v okviru zahtevka za revizijo uspela izkazati naročnikovo kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevkoma za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila »Izgradnja infrastrukture in vzdrževanje digitalnega radijskega sistema državnih organov RS po standardu TETRA«, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o oddaji naročila«, št. 430-2101/2015/486 z dne 16. 5. 2019.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave izpostavljenih navedb ugotovila naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila (nezakonito oddajo javnega naročila izbranemu ponudniku) in ugodila pravovarstvenemu predlogu drugega vlagatelja, tj. razveljavitev izpodbijane odločitve, preostalih navedb (in njimi povezanih dejstev in dokazov), ki jih drugi vlagatelj podaja v utemeljitev slednjega, ni obravnavala. Obravnava preostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na umanjkanje izvedbe preliminarnega testa in na
neskladnost ponudbe izbranega ponudnika z zahtevami glede sistema arhiviranja (in tako na isto kršitev naročnika, tj. oddaja javnega naročila izbranemu ponudniku) ne bi mogla v ničemer vplivati na sprejeto odločitev in položaj drugega vlagatelja v predmetnem postopku.

V zvezi s predlogom prvega vlagatelja, da »se izda nov sklep, s katerim se ponudba vlagatelja opredeli kot dopustna, in se javno naročilo odda vlagatelju«, ter predlogom drugega vlagatelja, da »se izda nov sklep, s katerim se ponudba vlagatelja zahtevka za revizijo opredeli kot popolna, in se javno naročilo odda vlagatelju«, Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da ima v revizijskem postopku zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev le razveljavi, ne more pa odločiti, na kakšen način naj naročnik zaključi postopek oddaje javnega naročila.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje naročnika, da ponoven pregled prejetih ponudb izvede ob upoštevanju določb ZJN-2 in ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Pri pregledu ponudb mora naročnik upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2), zato mora pregled in ocenjevanje ponudb temeljiti na upoštevanju določb iz razpisne dokumentacije in enakopravni obravnavi in primerjavi prejetih ponudb.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je prvemu vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, kot potreben priznala celotni priglašeni strošek dolžne vplačane takse v višini 25.000,00 EUR. Ni pa Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju priznala »morebitno dodatno nastale stroške, v nadaljnjem postopku odločanja o vlagateljevemu zahtevku za revizijo«, saj prvi vlagatelj izpostavljenih stroškov niti v zahtevku za revizijo niti v vlogi z 28. 6. 2019 ni opredeljeno navedel, kot to določa 70. člen ZPVPJN. Priglašeni stroški morajo namreč biti specificirani po vrsti in višini, prvi vlagatelj pa ni navedel niti vrste stroškov niti njihove višine.

Državna revizijska komisija je skladno s 313. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve (prejema) tega sklepa naročniku (in ne 15-dnevni rok od »dokončne odločitve«, kot je to predlagal prvi vlagatelj) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka.

Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 25.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Kar je zahteval prvi vlagatelj več, je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Tudi drugi vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju, skladno s prvim in tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 2.196,00 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku (drugi vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR.

Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju za nobeno faza postopka ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za »pregled in študij zadeve (tar. št. 39 OT)« in za »sestanek s stranko (po tar. št. 39 OT)«, saj teh storitev ni mogoče priznati kot samostojnih storitev, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah OT (glej tar. št. 39). Sestava zahtevka za revizijo in opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestanka s stranko in pregleda listin in dokumentacije, zato gre šteti, da so navedeni stroški sestanka s stranko in pregleda dokumentacije že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo oz. obrazložene vloge med postopkom, zaradi česar ne gre za samostojne storitve (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-83/2016, 018-221/2017, 018-11/2018). Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 9. 7. 2019), saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe drugega vlagatelja v vlogi z dne 9. 7. 2019 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj za njihovo priznanje ni podlage v OT.

Državna revizijska komisija je skladno s 313. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve (prejema) tega sklepa naročniku (in ne 15-dnevni rok od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, kot je to predlagal drugi vlagatelj) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka.

Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 27.225,2 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo drugega vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 20. 8. 2019
Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije
















Vročiti:
– ISKRATEL, d.o.o., Ljubljanska cesta 24a, 4000 Kranj,
– odvetnik Marko Rogl, Trg republike 3, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana,
– Telekom Slovenije d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.