018-127/2019 Splošna bolnišnica Murska Sobota

Številka: 018-127/2019-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava projektne dokumentacije za ureditev odseka za dializo« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Adesco d.o.o., Koroška cesta 37 A, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, Murska Sobota (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 8. 2019

ODLOČILA


1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 26. 4. 2019 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 002701/2019-W01.

Naročnik je z Obvestilom o (ne)izbiri najugodnejšega ponudnika, z dne 26. 6. 2019, oba sodelujoča ponudnika obvestil, da javnega naročila ne bo oddal iz razloga, ker sta obe prejeti ponudbi nedopustni. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker ni izpolnil referenčnih zahtev. Vlagatelj je predložil referenco Trakt A - ureditev novih ambulant, št. projekta 19/2017, katere naročnik je bil Zdravstveni dom Velenje. Ker znaša kvadratura adaptacije, na katero se nanaša referenčna projektna dokumentacija, 281,10 m², naročnik pa je zahteval, da je morala znašati kvadratura novogradnje, ureditve ali adaptacije, na katero se je nanašala projektna dokumentacija, vsaj 500 m², je bila vlagateljeva ponudba izločena.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 5. 7. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da za imenovane kadre ni navedel zgolj ene (sporne) reference, temveč še dve dodatni referenci (za laboratorij in parodontološko ambulanto), pri čemer vsak referenčni posel v celoti samostojno izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj ob tem navaja, da se sicer vse reference nanašajo na Zdravstveni dom Velenje, a hkrati opozarja, da naročnik tega ni prepovedal. Vlagatelj še navaja, da iz naročnikove obrazložitve ni mogoče ugotoviti, v katerem delu referenčnega pogoja ni izpolnil, zato naročnikove odločitve ni mogoče preizkusiti. Pojasnjuje, da je na funkcijo odgovornega vodje projekta imenoval osebo R.Ž., na funkcijo pooblaščenega inženirja s področja strojništva osebo T.S., na funkcijo pooblaščenega inženirja s področja elektrotehnike pa osebo J.B., pri čemer so vsi trije kadri navedene funkcije opravljali tudi pri izvajanju sporne reference. Opozarja še, da imajo vsi trije kadri zahtevano izobrazbo in so vpisani v IZS oziroma ZAPS, poleg tega so zaposleni bodisi pri ponudniku bodisi pri podizvajalcu. Navaja, da ima objekt, ki je klasificiran kot CC-SI 1264, in za katerega je bila izdelana projektna dokumentacija, več kot 500 m² oziroma da znaša površina objekta Zdravstvenega doma Velenje več kot 10.000 m², projektna dokumentacija, ki je bila pripravljena v obliki PZI, se nanaša na adaptacijo, referenčni posel pa je bil zaključen znotraj postavljenega (desetletnega) obdobja.

Naročnik je z dokumentom, z dne 23. 7. 2019, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je vlagatelj v obrazcu za dokazovanje sposobnosti navedel le en (to je sporni) referenčni posel, medtem ko je preostali referenci (Laboratorij - ureditev novih sanitarij in prenova prostorov, št. projekta 342017 in Parodontološka ambulanta, št. projekta 10/2017) navedel v obrazcu za dokazovanje referenc v okviru merila. Naročnik je zato prepričan, da je ravnal pravilno in zakonito, ko je v okviru referenčnega pogoja presojal le sporno referenco (Trakt A - ureditev novih ambulant št. projekta 19/2017). Naročnik se ne strinja z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na obrazložitev. Zatrjuje, da je jasno in nedvoumno predstavil postavljene zahteve iz razpisne dokumentacije. Navedel je tudi, da je referenco preveril pri referenčnem naročniku, pri čemer mu je bilo pojasnjeno, da znaša njena velikost 281,10 m². Ker je pri referenčnem pogoju zahteval, da je morala znašati kvadratura novogradnje, ureditve ali adaptacije, za katero je bila izvedena projektna dokumentacija, vsaj 500 m², je v obrazložitvi tudi navedel, da je vlagateljeva ponudba nedopustna. Iz obrazložitve je tako jasno razvidno, da vlagatelj ni izpolnil tiste zahteve, ki se nanaša na minimalno velikost, za katero je morala biti izvedena referenčna projektna dokumentacija. Naročnik še opozarja, da je v obrazložitvi poudaril (zapisal odebeljeno) izključno kvadraturo, poleg tega je tudi iz zahtevka za revizijo razvidno, da je bilo vlagatelju znano, katera lastnost referenčnega posla ne zadošča postavljenim zahtevam, saj je prav slednjo tudi izpostavil. Ob upoštevanju, da mu je referenčni naročnik pojasnil, da znaša velikost projektnih načrtov 281,10 m², za vlagateljevo interpretacijo referenčne zahteve ni podlage niti v jezikovni niti v namenski in logični razlagi. Zahtevo iz razpisne dokumentacije je mogoče razumeti le na način, da je morala biti projektna dokumentacija (DGD ali PZI) narejena za objekt klasifikacije CC-SI 1264, da se je morala projektna dokumentacija (v okviru takšnega objekta) nanašati na novogradnjo, ureditev ali adaptacijo in da je morala znašati kvadratura novogradnje, ureditve ali adaptacije, za katero je bila izvedena projektna dokumentacija, vsaj 500 m². Ob upoštevanju namena referenčnega pogoja (ki je v tem, da se naročnik prepriča, da je ponudnik sposoben izvesti storitve v razpisanem obsegu) in obsega posegov, ki se v obravnavanem primeru nanašajo na izdelavo projektne dokumentacije v obsegu 1.130,80 m², bi bilo že po naravi stvari nelogično in nesmiselno, da bi bila sposobnost priznana ponudniku, ki je izdelal projektno dokumentacijo, ki je manjša od zahtevanih 500 m² Dejstvo, da je vlagatelj pri referenčnem projektu izdelal projektno dokumentacijo za poseg na objektu, katerega površina je večja od 10.000 m², ne spremeni dejstva, da se je adaptacija nanašala na površino v izmeri 281,10 m². Referenca pa je vsebinsko neustrezna celo v primeru, če bi bilo mogoče šteti, da se zahteva po kvadraturi dejansko nanaša na objekt (in torej ne na površino, kjer je bil izveden poseg). Iz obrazcev, ki jih je predložil vlagatelj, je namreč razvidno, da trakt A predstavlja ločen (samostojen) objekt Zdravstvenega doma Velenje, katerega površina znaša le 281,10 m². Referenčni pogoj ne bi bil izpolnjen niti v primeru, če bi naročnik pri presoji upošteval tudi preostali dve referenci, saj je vlagatelj v okviru referenčnega posla Laboratorij - ureditev novih sanitarij in prenova prostorov, št. projekta 342017, izdelal projektne načrte za adaptacijo v velikosti 139,42 m², v okviru reference Parodontološka ambulanta, št. projekta 10/2017, pa za adaptacijo v velikosti 51,91 m², takšno seštevanje pa tudi sicer ne bi bilo skladno z navodili iz razpisne dokumentacije, saj je morala referenca iz vsake posamezne alineje v celoti izhajati iz enega posla.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 26. 7. 2019, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da so naročnikove navedbe zavajajoče, saj je iz obrazložitve razvidno, da se referenčna zahteva nanaša na objekt, v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo pa je navedel, da se zahteva nanaša na izdelavo projektne dokumentacije. Tudi vsebinsko je naročnikova ugotovitev nelogična, saj se projektna dokumentacija ne izdeluje v kvadratnih metrih, kvadratni meter je namreč merska enota za površino ali kvadraturo in se lahko nanaša le na objekt. Referenčna zahteva v postavljeni vsebini (izdelava projektne dokumentacije za vsaj en DGD ali PZI za objekt CC-SI 1264 - novogradnja, ureditev ali adaptacija, v kvadraturi vsaj 500 m²) je enoznačna in jasna ter se nanaša na površino objekta klasifikacije CC-SI 1264 oziroma je iz nje razvidno, da se mora referenca nanašati na pripravo projektne dokumentacije za objekt v kvadraturi vsaj 500 m². Vlagatelj še opozarja, da je naročnik šele v fazi ocenjevanja ponudb spremenil zahteve iz razpisne dokumentacije, takšno ravnanje pa prepoveduje tudi ustaljena praksa Državne revizijske komisije.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da ga je naročnik nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Zatrjuje tudi, da iz naročnikove obrazložitve ni mogoče ugotoviti, v katerem delu referenčnega pogoja ni izpolnil, zato naročnikove odločitve tudi ni mogoče preizkusiti.

Revizijske navedbe v zvezi z (ne)izpolnjevanjem naročnikovih referenčnih zahtev je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Deseti odstavek 76. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost med drugim predloži: seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oziroma seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci.

Naročnik je referenčne zahteve navedel v točki 3.1 Navodila za pripravo ponudbe. Referenčne zahteve, ki se nanašajo na ključni kader (na odgovornega vodjo projekta, pooblaščenega inženirja s področja strojništva in pooblaščenega inženirja s področja elektrotehnike), ter referenčne zahteve, ki se nanašajo na ponudnika, so razvidne iz točk 3.1.3.2, 3.1.3.3, 3.1.3.4 (za kadre) in 3.1.3.5 (za ponudnika). Referenčne zahteve za vse tri kadre in za ponudnika so po vsebini enake. Vsak izmed zahtevanih kadrov (prvi v vlogi odgovornega vodje projekta, drugi in tretji strokovnjak pa v vlogi pooblaščenega inženirja s področja strojništva oziroma pooblaščenega inženirja s področja elektrotehnike) in ponudnik so morali izkazati vsaj eno referenco, ki je bila izvedena v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb, in sicer so morali nastopati pri izdelavi projektne dokumentacije (odgovorni vodja del) oziroma izdelati projektno dokumentacijo (pooblaščena inženirja s področja strojništva in elektrotehnike ter ponudnik) pri oziroma za vsaj »en DGD ali PZI za objekt klasifikacije CC-SI 1264 (novogradnja, ureditev ali adaptacija) v kvadraturi vsaj 500 m²«.

Naročnik je v obravnavanem primeru določil, da se bodo reference strokovnega kadra vrednotile tudi v okviru meril za izbiro najugodnejše ponudbe. Naročnik je (v točki 3.2 - Merila za izbiro najugodnejše ponudbe) tako določil, da se bodo ponudbe ocenjevale na podlagi merila cene z 80 % ponderjem in treh meril, ki se nanašajo na reference ključnih kadrov (na odgovornega vodjo projekta, pooblaščenega inženirja s področja strojništva in pooblaščenega inženirja s področja elektrotehnike). Merilo, ki se nanaša na odgovornega vodjo projekta, je ovrednotil z 10 % ponderjem, preostali dve merili pa s 5 % ponderjema. Za odgovornega vodjo projekta je predvidel vrednotenje največ dveh referenc, za oba pooblaščena inženirja skupaj pa prav tako največ dve referenci. Referenčna dela so morala biti podana v isti vsebini kakor referenčno delo, ki je bilo zahtevano kot pogoj.

V zvezi z referenčnimi zahtevami ni bilo postavljeno nobeno vprašanje.

Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je vlagatelj v obrazcu za dokazovanje sposobnosti navedel le en referenčni posel (to je Trakt A - ureditev novih ambulant št. projekta 19/2017), dve referenci pa je navedel v obrazcu za dokazovanje referenc v okviru merila (to je referenci Laboratorij - ureditev novih sanitarij in prenova prostorov, št. projekta 342017 in Parodontološka ambulanta, št. projekta 10/2017). Med njima torej ni spora o tem, da je bila prva referenca ponujena v okviru pogoja, drugi dve pa v okviru merila. Stranki sta si edini tudi v tem, da je bila sporna referenca izvedena znotraj zahtevanega obdobja (v obdobju zadnjih desetih let pred rokom za oddajo ponudb) ter da se referenčni projekt nanaša na objekt klasifikacije CC-SI 1264 (na objekt Zdravstvenega doma Velenje), da znaša kvadratura celotnega zdravstvenega doma več kot 10.000 m², ter da je bila predmet referenčnega projekta adaptacija. Vlagatelj in naročnik pa se ne strinjata v tem, ali je vlagatelj z referenco, ki jo je ponudil v okviru pogoja, ravnal v skladu z (vsemi) zahtevami iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj zatrjuje, da se zahtevana kvadratura iz referenčnega pogoja lahko nanaša le na objekt (in torej ne na projekt) ter da je v tem smislu ustrezen vsak DGD ali PZI projekt, ki se nanaša na objekt, katerega kvadratura je večja od 500 m². Nasprotno, naročnik se z vlagateljevim ne strinja in zatrjuje, da je morala kvadratura novogradnje, ureditve ali adaptacije, na katero se je nanašala referenčna projektna dokumentacija, znašati vsaj 500 m².

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem v tem, da se projektna dokumentacija ne izdeluje v kvadratnih metrih in da je kvadratni meter merska enota za površino ali kvadraturo, ta pa se lahko nanaša le na objekt. Vendar naročnik v obravnavanem primeru zahtevane kvadrature ni vezal na velikost projekta, pač pa je zahteval, da mu zahtevani strokovnjaki in ponudnik izkažejo izdelavo vsaj enega projekta (bodisi DGD ali PZI), ki zaobjema objekt v kvadraturi, ki je večji od 500 m² oziroma je morala kvadratura novogradnje, ureditve ali adaptacije, na katero se je nanašala referenčna projektna dokumentacija, znašati vsaj 500 m². Ker je bila, kar med naročnikom in vlagateljem sicer ni sporno (in o čemer se je naročnik prepričal tudi pri referenčnem naročniku, odgovor referenčnega naročnika pa se nahaja tudi v odstopljeni dokumentaciji), referenčna projektna dokumentacija izvedena za adaptacijo površine v izmeri 281,10 m², vlagateljeva ponudba ni dopustna.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je zavrnila tudi vlagateljev očitek, ki se nanaša na pomanjkljivo obrazložitev izpodbijane odločitve. Iz obrazložitve namreč jasno in nedvoumno izhaja, da vlagatelj ni izpolnil tiste zahteve iz referenčnega pogoja, ki se nanaša na minimalno velikost (površino oziroma kvadraturo) objekta, za katero je morala biti izvedena projektna dokumentacija. Naročnik je namreč v obrazložitvi (premajhno) površino ponujenega referenčnega projekta zapisal s krepko (odebeljeno) pisavo, poleg tega je tudi navedel, da je referenco preveril pri referenčnem naročniku, pri čemer mu je bilo pojasnjeno, da znaša njena velikost (le) 281,10 m². Da je bilo vlagatelj seznanjen z razlogom, zaradi katerega je bila njegova ponudba izločena kot nedopustna, pa je razvidno tudi iz zahtevka za revizijo, v katerem je naročnikovi ugotovitvi, ki se nanaša na površino referenčnega projekta, tudi ugovarjal.

Čeprav navedeno v nadaljevanju ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi (vlagateljeva ponudba je nedopustna že iz zgoraj navedenega razloga, poleg tega je vlagatelj preostali dve referenci ponudil v okviru kadrovskih meril, zgoraj predstavljena referenčna merila pa se tudi sicer nanašajo zgolj na reference kadra in torej ne tudi na reference ponudnika) pa Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku tudi v tem, da vlagatelj referenčne zahteve v spornem delu ne bi izpolnil niti v primeru, če bi se površine vseh treh referenc seštele. Tudi kvadratura vseh treh adaptacij, na katere se je nanašajo referenčne projektne dokumentacije (sporna referenca se, kot že izhaja iz te obrazložitve, nanaša na adaptacijo površine 281,10 m², preostala dva referenčna posla pa na adaptaciji površin v izmeri 139,42 m² in 51,91 m²), namreč ne dosega zahtevane minimalne površine v velikosti vsaj 500 m².

Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik njegovo ponudbo (kot nedopustno) nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Ljubljani, dne 19. 8. 2019



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, Murska Sobota,
- Adesco d.o.o., Koroška cesta 37 A, Velenje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.