018-116/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo,

Številka: 018-116/2019-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup vzmetnic« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj LAGEA, trgovsko podjetje, d.o.o., Brezina 19C, Brežice, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mitja Lamut, Pražakova ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 8. 2019

ODLOČILA

1. Vlagateljev revizijski zahtevek se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, objavil na Portalu javnih naročil dne 21. 3. 2019, pod številko objave JN001653/2019-W01.
Dne 19. 4. 2019 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-132/2019-25, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo odda vlagatelju.
Vlagatelj je z vlogo z dne 25. 4. 2019 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 29. 4. 2019, s katerim je tega zavrgel kot prepoznega, vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka pa zavrnil.

Vlagatelj je z vlogo z dne 9. 5. 2019 na naročnika naslovil pritožbo zoper sklep o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka. Državna revizijska komisija je dne 4. 6. 2019 izdala Sklep, št. 018-067/2019-7, s katerim je vlagateljevi pritožbi ugodila in naročnikov sklep razveljavila.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku ponovno odločil z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo MORS 122/2019-JNMV za nakup vzmetnic«, z dne 13. 6. 2019, s katerim je vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodil tako, da je razveljavil izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila ter postopek vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb.
Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 6. 2019 na naročnika naslovil pritožbo zoper odločitev o stroških postopka. Državna revizijska komisija je dne 8. 7. 2019 izdala Sklep, št. 018-95/2019-2, s katerim je vlagateljevi pritožbi ugodila in odločila o stroških postopka.

Dne 26. 6. 2019 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o neoddaji javnega naročila«, št. 430-132/2019-27 z dne 24. 6. 2019, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo ne odda. V obrazložitvi dokumenta naročnik pojasnjuje, da je po ugoditvi vlagateljevemu zahtevku postopek vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. V skladu z enajstim odstavkom 50. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) naročnik po zaključitvi elektronske dražbe odda javno naročilo na podlagi rezultatov elektronske dražbe. Ker elektronski sistem e-dražba naročniku ne dovoljuje vrnitve postopka v fazo, v kateri bi lahko ponovno pregledal ponudbe in ponovno izvedel elektronsko dražbo s ponudniki, ki bi izpolnjevali tehnične zahteve naročnika, je slednji primoran sprejeti odločitev, da naročila ne odda.

Vlagatelj je z vlogo z dne 2. 7. 2019 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem pojasnjuje, da je že v zahtevku z dne 25. 4. 2019 izpostavil, da se sicer strinja z naročnikovim izborom, ko ga je ta izbral kot najugodnejšega ponudnika, vendar pa je naročniku očital, da bi moral upoštevati stanje in s tem tudi ponujeno ceno za trenutkom, ko je ponudbo ponudila družba Ars Proma, d.o.o., ki je nato odstopila od nadaljnjih pogajanj. Vlagatelj je namreč svojo ceno znižal glede na znižanje cene kasneje neizbranega ponudnika Reny24, d.o.o. Vlagatelj je ob tem naročniku očital, da ni preveril ponudbene dokumentacije vseh ponudnikov in je dovolil, da so pristopili k dražbi tudi ponudniki, ki niso imeli dokumentacije v skladu z razpisnimi pogoji. Vlagatelj poudarja, da se tekom dražbe vodi elektronski dnevnik dogodkov, z vpogledom v slednjega pa je mogoče ugotoviti, kdaj je vlagatelj (neupoštevajoč ponudbo kasneje izločenega ponudnika) podal najnižjo ponudbo. Naročnik bi moral, ob upoštevanju določb ZJN-3 ter pravil obligacijskega prava, ob sprejemu odločitve o tem, da prvotno izbrani ponudnik ni oddal dopustne ponudbe, vzpostaviti stanje pred trenutkom, ko je ta ponudnik oddal svojo zadnjo ponudbo. Naročnik je vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodil, svojo prvotno odločitev o oddaji javnega naročila razveljavil ter postopek vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Ob tem je v obrazložitvi navedel, da svoje odločitve ne more spremeniti na način, kot je to zahteval vlagatelj, saj mu 28. člen ZPVPJN omogoča zgolj, da se postopek delno ali v celoti razveljavi. S svojo odločitvijo je naročnik sicer upošteval načelo retroaktivnosti, vendar je v nadaljevanju sprejel napačno odločitev, da se javno naročilo ne odda. Bistvo odločitve o neoddaji javnega naročila je sledeč naročniku nezmožnost sistema e-dražba za vrnitev v fazo ponovnega pregleda ponudb. Naročnik se pri tem povsem napačno sklicuje na določbe enajstega odstavka 50. člena ZJN-3. Vlagatelj ponovno poudarja, da je napaka naročnika, da v postopku ni preveril ponudbene dokumentacije družbe Reny24, d.o.o., in je dovolil, da je ta družba, ki je bila izbrana kot najugodnejši ponudnik, pristopila k dražbi. Naročnikova kasnejša odločitev, da zaradi nedopustnosti ponudbe omenjenega ponudnika izbere vlagatelja, učinkuje retroaktivno. Naročnik bi zato moral po tem, ko je postopek vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, po dnevniku dražbe ugotoviti kakšna je bila vlagateljeva ponudbena cena, ki je bila naslednja nižja oziroma ugodnejša od ponudnika Ars Proma, d.o.o. Konkretno javno naročilo ni zaključeno in ni sprejemljivo, da naročnik nima več hranjenih dnevnikov dogodkov oziroma da elektronski sistem ne omogoča vpogleda v arhiv dnevnika. Vlagatelju iz tega razloga ne smejo biti kršene njegove pravice. Ne drži tudi, da 50. člen ZJN-3 ne dovoljuje vpogleda v dnevnik in predlagane odločitve, saj prav iz dikcije tega člena izhaja, da morajo biti ponudnikom na vsaki stopnji elektronske dražbe dostopne informacije, ki jim omogočajo, da kadarkoli preverijo svojo uvrstitev, tudi s ponujenimi cenami. Ker javno naročilo še ni zaključeno, je iz elektronskega dnevnika zagotovo razvidno, kakšna je bila ponudba vlagatelja ob upoštevanju vzpostavitve prejšnjega stanja, tj. preden je najugodnejšo ponudbo podal Reny24, d.o.o. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se njegovemu zahtevku ugodi, razveljavi postopek javnega naročanja in naročniku naloži odpravo kršitve.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo«, z dne 10. 7. 2019, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej opisuje dosedanji potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Ob tem pojasnjuje, da se v skladu z devetim odstavkom 50. člena ZJN-3 dražba zaključi na enega od vnaprej predpisanih načinov (slednji mora biti, v skladu s petim odstavkom 50. člena ZJN-3, objavljen najkasneje v povabilu). Naročnik je tako v 6. točki I. Povabilo določil, da bo uporabljena elektronska obratna dražba, ki bo potekala 60 minut. Določil je tudi, da se v primeru, da bo zadnjo ceno ponudnik oddal v zadnjih 2 minutah pred iztekom roka, dražba podaljša za 2 (dve) minuti. Dražba se podaljša za 2 (dve) minut tudi v primeru, da bo v podaljšanem roku katerikoli ponudnik oddal novo ponudbo, v nasprotnem primeru pa se elektronska obratna dražba zaključi. Naročnik ponovno pojasnjuje, da enajsti odstavek 50. člena ZJN-3 določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi rezultatov elektronske dražbe, kar vsebinsko sledi vnaprej predpisanemu zaključku dražbe. Tako naročnik ne more slediti zahtevam vlagatelja, da odda javno naročilo po ceni na podlagi dnevnikov dražbe, kot je to že zapisal v izpodbijani odločitvi, saj bi s tem kršil predstavljene določbe ZJN-3 o elektronski dražbi, poleg tega pa bi bila navedena zahteva v nasprotju z namenom elektronske dražbe, določenem v prvem odstavku 50. člena ZJN-3, in sicer je to pridobitev novih cen, popravljenih navzdol, pri čemer se ponudbe razvrščajo z metodami samodejnega ocenjevanja. Navedena zahteva bi kršila tudi načela javnega naročanja, predvsem načelo transparentnosti in enake obravnave ponudnikov, saj ni mogoče predvideti, kateri od ponudnikov bi še oddal nižjo ponudbo od tiste, ki jo je v določeni fazi oddal vlagatelj, ki zdaj zahteva, da se mu javno naročilo odda po ceni, ponujeni v določeni fazi, ki je zanj ugodnejša, preden je bila dražba zaključena. Naročnik je tako ugotovil, da zaradi objektivnih okoliščin ne more ponovno izvesti iste elektronske dražbe s ponudniki, ki bi izpolnjevali tehnične zahteve naročnika, saj se je predmetna elektronska dražba zaključila. Naročnik je zato v skladu s petim odstavkom 90. člena ZJN-3 zavrnil vse ponudbe in naročila ni oddal. Navedel je tudi, da bo za isti predmet izvedel nov postopek javnega naročanja, pri katerem pa bo povabil k elektronski dražbi samo tiste ponudnike, za katere bo ugotovil, da njihove ponudbe ustrezajo tehničnim zahtevam naročnika. Naročnik se tako ne more strinjati z navedbo vlagatelja, da je odločitev naročnika nezakonita iz razloga, ker ni vzpostavil prejšnjega stanja, in sicer stanja izbora pred tem, ko je ponudnik Reny24, d.o.o., podal najugodnejšo ponudbo, s čemer bi vlagatelj dosegel višjo ceno, in sicer iz razloga, ker bi vlagatelj ravno s tem ravnanjem kršil določbe ZJN-3 v zvezi z elektronsko dražbo. Glede na navedeno je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.

Naročnik je v prilogi dopisov, prejetih dne 15. 7. 2019 in dne 19. 7. 2019, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila in predrevizijskim postopkom.

Vlagatelj, ki mu je bila naročnikova odločitev o revizijskem zahtevku vročena dne 12. 7. 2019, se do navedb naročnika v tej odločitvi ni opredelil (šesti odstavek 29. člena ZPVPJN).


Po pregledu odstopljene dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med strankama je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o neoddaji predmetnega javnega naročila. Naročnik v utemeljitev svoje odločitve navaja, da naj v okviru predmetnega postopka ne bi mogel ponovno izvesti elektronske dražbe. Vlagatelj odločitvi nasprotje in zahteva, da se mu javno naročilo odda glede na ponudbo, ki jo je predložil v okviru že izvedene elektronske dražbe, in sicer preden je ponudbo oddal kasneje izločeni ponudnik Reny24, d.o.o.

Ravnanje naročnika, ki je postopek oddaje javnega naročila z izpodbijano odločitvijo zaključil brez oddaje tega, gre pravno uvrstiti pod določbo petega odstavka 90. člena ZJN-3 (na katero se v dokumentu, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, sklicuje tudi naročnik). Slednja določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in ali bo začel nov postopek obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, opozorila na prakso Sodišča Evropske unije, ki je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih, ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (na primer v zadevah C-27/98 in C-244/02). Sodišče Evropske unije je ob tem opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (zadeva C-92/00). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi njegove napake, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (zadeva C-244/02).

Kot je Državna revizijska komisija ravno tako že večkrat pojasnila, veljavni predpisi ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega, teh pa ni izoblikovala niti sodna praksa. Navedeno posledično pomeni, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Zato presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku obsega (v obsegu revizijskih navedb) zlasti preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem, ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno in diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Kadar naročnik na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enake obravnave ponudnikov mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki.

Kot že navedeno, je naročnik izpodbijano odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila utemeljil z argumentom, da naj v okviru predmetnega postopka ne bi mogel ponovno izvesti elektronske dražbe. V obrazložitvi odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku (do navedb iz katere se vlagatelj ni opredelil) je s tem v zvezi dodatno pojasnil naravo in potek elektronske dražbe, razloge za nezmožnost s strani vlagatelja predlagane oddaje javnega naročila slednjemu po eni izmed cen (tj. ne končni ceni), ponujenih tekom že izvedene dražbe, ter posledicah, ki bi jih takšno ravnanje utegnilo imeti za preostale ponudnike z vidika zahteve po njihovi enakopravni obravnavi. Državna revizijska komisija je sledila naročnikovim argumentom.

Elektronska dražba predstavlja poseben način oddaje javnega naročila, ki ga naročnik lahko vključi v odprti postopek, omejeni postopek, konkurenčni postopek s pogajanji, postopek s pogajanji z objavo in postopek naročila male vrednosti (tretji odstavek 50. člena ZJN-3). Elektronske dražbe ni dopustno uporabiti za javna naročila blaga, storitev in gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve, pri katerih so merila za oddajo določena na način, da ponudb ni mogoče razvrstiti z metodami samodejnega ocenjevanja (drugi odstavek 50. člena ZJN-3). Naročnik mora odločitev o uporabi elektronske dražbe navesti v obvestilu o javnem naročilu oziroma v povabilu, v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pa vključiti vsaj informacije, zahtevane v petem odstavku 50. člena ZJN-3. Skladno s prvim odstavkom 50. člena ZJN-3 lahko naročnik uporablja elektronsko dražbo, na kateri pridobi nove cene, popravljene navzdol (ti. elektronska obratna dražba), oziroma nove vrednosti za nekatere elemente ponudb. V ta namen naročnik elektronsko dražbo strukturira kot ponavljajoči se elektronski postopek, ki sledi popolni začetni oceni ponudb in omogoča razvrščanje ponudb z metodami samodejnega ocenjevanja.

Glede povabila subjektom k sodelovanju na elektronski dražbi ZJN-3 v šestem odstavku 50. člena ZJN-3 določa, da pred začetkom elektronske dražbe naročnik izvede popolno začetno oceno ponudb v skladu z merilom ali merili za oddajo javnih naročil in utežmi, ki so jim določene. Nato vse ponudnike, ki so predložili dopustne ponudbe, hkrati elektronsko povabi k sodelovanju na elektronski dražbi tako, da od navedenega datuma in ure uporabljajo povezave v skladu z navodili s povabila. Ne glede na prejšnji stavek naročnik k sodelovanju povabi tudi ponudnike, katerih ponudba ni dopustna le iz razloga, ker ponudba presega naročnikova zagotovljena sredstva. Iz predstavljenih zakonskih določil torej izhaja, da naročnik k elektronski dražbi ne sme povabiti ponudnikov, katerih ponudba je nedopustna, razen če se nedopustnost ponudbe nanaša na preseganje zagotovljenih sredstev.

V konkretnem primeru je naročnik v obvestilu o javnem naročilu navedel, da bo v okviru postopka uporabil elektronsko dražbo, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pa je dodatno navedel, da bo elektronsko dražbo izvedel preko informacijskega sistema e-Dražba v okviru sistema Elektronsko javno naročanje Republike Slovenije. Ob tem je naročnik določil tudi:
»Uporabljena bo elektronska obratna dražba. Elektronska obratna dražba bo potekala 60 minut. V primeru, da bo zadnjo ceno ponudnik oddal v zadnjih 2 minutah pred iztekom roka, se dražba podaljša za 2 (dve) minuti. Dražba se podaljša za 2 (dve) minut tudi v primeru, da bo v podaljšanem roku katerikoli ponudnik oddal novo ponudbo, v nasprotnem primeru pa se elektronska obratna dražba zaključi.« (točka I.6 Razpisne dokumentacije).
Iz spisovne dokumentacije dalje izhaja, da je naročnik v okviru postopka prejel ponudbe sedmih ponudnikov, vseh sedem ponudnikov pa je povabil tudi k sodelovanju pri elektronski obratni dražbi. Med strankama je nesporno, da je na elektronski dražbi najugodnejšo ponudbo predložil ponudnik Reny24, d.o.o., za katerega pa je naročnik naknadno (po zaključku elektronske dražbe) ugotovil, da je predložil ponudbo, ki je bila zaradi neizpolnjevanja postavljenih tehničnih zahtev nedopustna. V opisanih okoliščinah je naročnik javno naročilo oddal vlagatelju, in sicer po eni (najnižji) izmed cen, ki jih je vlagatelj ponudil tekom elektronske dražbe, čemur pa je vlagatelj v predhodnem in tokratnem revizijskem zahtevku nasprotoval, z zahtevo, da se mu javno naročilo odda po višji ceni, kot jo je ravno tako ponudil tekom elektronske dražbe (pred dodatnim nižanjem cen s strani kasneje izločenega ponudnika Reny24, d.o.o.).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevi zahtevi ni mogoče slediti. Kot utemeljeno izpostavlja naročnik v izpodbijani odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila (in dodatno argumentira v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku), skladno z določili enajstega odstavka 50. člena ZJN-3 naročnik po zaključitvi elektronske dražbe odda javno naročilo na podlagi rezultatov elektronske dražbe v skladu z merili za oddajo javnega naročila. V konkretnem primeru je bila elektronska dražba zaključena po tem, ko za ponudbo ponudnika Reny24, d.o.o., ni bila predložena nobena nova (ugodnejša) ponudba. V okviru elektronske dražbe je bila torej najugodnejša ponudba omenjenega ponudnika, skladno z določili ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa bi lahko naročnik v okviru te elektronske dražbe javno naročilo oddal zgolj omenjenemu ponudniku. Niti ZJN-3 niti dokumentacija konkretnega postopka oddaje javnega naročila pa ne dajeta podlage za stališče, da bi lahko naročnik po tem, ko je po zaključku elektronske dražbe ugotovil nedopustnost najugodnejše ponudbe, javno naročilo lahko oddal kateremukoli od preostalih ponudnikov po kateri izmed ponujenih (ne najugodnejših) cen v postopku. Za razliko od »klasičnih« postopkov javnega naročanja, je značilnost elektronske dražbe namreč, da naročnik na »vsaki stopnji elektronske dražbe vsem ponudnikom takoj sporoči vsaj informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo uvrstitev«, »druge informacije v zvezi z drugimi ponujenimi cenami ali vrednostmi«, če je bilo to predvideno, ter »število udeležencev na določeni stopnji dražbe« (osmi odstavek 50. člena ZJN-3). V sami naravi elektronske dražbe je torej, da so ponudniki tekom postopka sprotno seznanjeni z dejstvom (in številom) drugih udeležencev v postopku ter s ponudbenimi cenami (oziroma drugimi vrednostmi), s katerimi si ti prizadevajo za dodelitev javnega naročila. Temu pa udeleženci elektronske dražbe tudi prilagajajo svoja ravnanja v postopku – ponudniki svoje cene pri obratni elektronski dražbi torej nižajo ob upoštevanju ponudbenih cen drugih ponudnikov, ravno tako ob upoštevanju ravnanj ostalih ponudnikov sprejmejo svojo odločitev o tem, kdaj ne bodo več dražili. Opisane značilnosti elektronske dražbe je potrebno upoštevati tudi pri presoji posledic, ki jih povzroči sodelovanje ponudnika z nedopustno ponudbo (ki je hkrati tudi najugodnejša) v elektronski dražbi. Takšnega položaja namreč ni mogoče sanirati z upoštevanjem druge najugodnejše (ali kake tretje) ponudbene cene katerega izmed preostalih ponudnikov, saj bi bilo takšno ravnanje v neskladju z določili enajstega odstavka 50. člena ZJN-3, v konkretnem primeru pa tudi z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki predpisuje potek elektronske dražbe in način izbora najugodnejše ponudbe. Poleg tega, pa bi bilo takšno ravnanje v konkretnem primeru neskladno tudi s temeljnimi načeli javnega naročanja. V predmetnem postopku (in pri elektronski dražbi) namreč nista sodelovala zgolj vlagatelj in ponudnik Reny24, d.o.o., pač pa še pet drugih ponudnikov. Tudi ti so svoja ravnanja na dražbi prilagajali ravnanjem ostalih ponudnikov, svojo odločitev o tem, da ne bodo več dražili, pa (glede na končni rezultat dražbe) sprejeli ob predpostavki najnižje ponudbene cene, ki jo je podala družba Reny24, d.o.o. V kolikor bi bili vsi ponudniki seznanjeni, da ta cena zaradi nedopustnosti ponudbe omenjenega ponudnika ne bo upoštevana, pač pa bo upoštevana katera od (višjih) ponudbenih cen vlagatelja (ali na splošno kakega drugega ponudnika), bi utegnila biti njihova ravnanja na elektronski dražbi namreč drugačna oz. bi utegnili svojo ponudbeno ceno še nižati. S kasnejšim določanjem najugodnejše ponudbe (izven same elektronske dražbe), ki ga je s svojo (kasneje razveljavljeno) odločitvijo z dne 19. 4. 2019 izvedel naročnik, zanj pa se (sicer z zahtevo po upoštevanju druge ponudbene cene) zavzema tudi vlagatelj, bi bila preostalim ponudnikom ta možnost neupravičeno odvzeta, to pa bilo v neskladju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov.

Vse navedeno narekuje ugotovitev, da v konkretnem postopku in v okviru že izvedene elektronske dražbe zaradi dejstva, da je bila ponudba najugodnejšega dražitelja po zaključku dražbe opredeljena kot nedopustna, javnega naročila ni mogoče zakonito oddati. Naročnik s svojo odločitvijo o tem, da se javno naročilo ne odda (oz. da se vse ponudbe zavrnejo), ponudnikov ne diskriminira oziroma jih obravnava neenakopravno, vlagatelj pa posledično nezakonitosti naročnikove odločitve ni uspel izkazati.

Državna revizijska je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 12. 8. 2019


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
Predsednik Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Mitja Lamut, Pražakova ulica 10, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.