018-092/2019 ELES, d.o.o

Številka: 018-092/2019-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Baterijski hranilnik NEDO«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila kandidata v skupni prijavi Elektro novi sistemi, d.o.o., Brnčičeva 17a, Ljubljana – Črnuče ter Elnos BL, d.o.o., Blagoja Parovića 100e, Banja Luka, Bosna in Hercegovina, ki ju oba zastopa Odvetnica Andreja Ribnikar, Štefanova 15, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 8. 2019

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ki ga oddaja po postopku s pogajanji z objavo, objavil na Portalu javnih naročil dne 18. 2. 2019, pod številko objave JN000907/2019-E01 (popravka z dne 7. 3. 2019 ter z dne 15. 3. 2019), ter v Uradnem list EU dne 19. 2. 2019, pod številko objave 2019/S 035-079726. Naročnik je postopek razdelil na tri faze.

Dne 31. 5. 2019 je naročnik sprejel (in istega dne tudi objavil na Portalu javnih naročil) dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti«, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se vlagateljeva prijava izloči iz nadaljnje obravnave, ker vlagatelj ne izpolnjuje pogojev iz točke 4.4.2 razpisne dokumentacije, saj ni predložil ustrezno izpolnjenih in potrjenih dokazil o izpolnjevanju navedene zahteve. Ker gre za lastnost, ki je hkrati predmet merila za oblikovanje ožjega izbora, dopolnjevanje prijave v tem delu ni mogoče. Iz dokumenta izhaja tudi, da je naročnik v I. fazi postopka sposobnost za uvrstitev v II. fazo priznal štirim prijaviteljem, in sicer (1) prijaviteljem v skupni ponudbi C&G, d.o.o., Ljubljana (vodilni partner), SIPRO Inženiring, d.o.o., Krško, in SAET, S.p.A., Selvazzano Dentro, Italija, (2) prijavitelju KOLEKTOR SISTEH, d.o.o., Ljubljana – Črnuče, (3) prijavitelju RIKO, d.o.o., Ljubljana, ter (4) prijavitelju SIEMENS, s.r.o., Praga, Češka.
Vlagatelj je z vlogo z dne 10. 6. 2019 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da ga naročnik zaradi kršitve petega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) pozove k formalni dopolnitvi prijave in da na podlagi pravilno izpeljanega postopka preverjanja sprejemljivosti te sprejme novo odločitev o priznanju sposobnosti, ki bo skladna z določili razpisne dokumentacije in z veljavno zakonodajo na področju javnega naročanja. V obrazložitvi zahtevka vlagatelj pojasnjuje, da je skladno z zahtevami točke 4.4.2 razpisne dokumentacije in ostalimi zahtevami k prijavi priložil dve referenci, ki dokazujeta njegovo usposobljenost za izvedbo javnega naročila. Zaradi potrebe po prevajanju dela razpisne dokumentacije v angleški jezik (naročnik ni pripravil potrebnih obrazcev v angleškem jeziku) in zaradi počasnega odziva naročnikov referenčnih poslov vlagatelj pred potekom roka za oddajo prijave ni uspel pridobiti potrjenih referenc, zato je k prijavi priložil referenčna obrazca, ki sta izpolnjena v tistih delih, ki jih je vlagatelj lahko izpolnil sam, ter se nanašata na točno določena referenčna posla. S tem je bilo jasno nakazano, na katera referenčna projekta se vlagatelj sklicuje pri dokazovanju svoje usposobljenosti za nastop na javnem naročilu. Naknadno sta naročnika referenčnih del obrazca o izkazovanju reference ustrezno dopolnila in potrdila, pri čemer se referenčna projekta, s katerima je vlagatelj dokazoval svojo usposobljenost, nista spremenila. V kolikor je naročnik menil, da so podane informacije oz. dokumentacija, ki jo je predložil vlagatelj, nepopolna ali napačna oziroma je ocenil, da dokumenti manjkajo, bi moral vlagatelja pozvati, da v ustreznem roku predloži manjkajoče dokumente oziroma svojo prijavo dopolni. Takšna zahteva bi bila povsem skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti, nanašala pa bi se izključno na takšne elemente prijave, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za sprejem prijav, je mogoče objektivno preveriti. Vlagatelj poudarja tudi, da je odsotnost kontaktnih podatkov naročnika referenčnega dela in pa njegovega podpisa lahko predstavljala kvečjemu formalno nepopolnost ponudbe, za katero pa bi vlagatelju na podlagi petega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) moralo biti omogočeno, da jo odpravi. Naročnik kljub temu vlagatelja ni pozval k odpravi formalnih pomanjkljivosti ponudbe. Kot je naročnik sam zapisal v razpisni dokumentaciji, pod točko 4.6 Kriteriji za ocenjevanje sposobnosti in uvrstitev v ožji izbor, bi moral v prvi vrsti preveriti izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti in šele na podlagi tega preverjanja prijave primernih prijaviteljev oceniti in razvrstiti glede na njihovo tehnično in strokovno primernost ter izkušnje, ki bi jih prijavitelji izkazali s predloženimi referencami. Šele z zaključnim korakom ocenjevanja sposobnosti bi bili izpolnjeni pogoji za vrednotenje prejetih prijav glede na postavljena merila, zato je naročnikova navedba, da gre v primer predložitve formalno nepopolnega dokazila o obstoju referenčnega projekta za lastnost, ki je hkrati predmet merila za oblikovanje ožjega izbora, neprimerna, v nasprotju s postopkom, določenim v razpisni dokumentaciji, ter v nasprotju z ZJN-3. Glede na navedeno vlagatelj meni, da njegova prijava ni bila obravnavana v skladu z razpisno dokumentacijo in ZJN-3, zaradi česar mu je bila v neskladju z zakonodajo s področja javnega naročanja kratena pravica do formalne dopolnitve ponudbe in s tem do dokazovanja njegove usposobljenosti za nastop na javnem naročilu. Vlagatelj je v svojem zahtevku predlagal tudi izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, ravno tako pa je zahteval tudi povrnitev stroškov postopka.

Naročnik je dne 17. 6. 2019 vlagateljev predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, skupaj s svojim mnenjem o predlogu, odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 21. 6. 2019 izdala Sklep, št. 018-92/2019-4, s katerim je odločila, da se vlagateljevemu predlogu ne ugodi.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s Sklepom, št. /896/Is z dne 20. 6. 2019, s katerim je tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji pod točko 4.4.2 kot pogoj za sodelovanje v postopku določil vsaj eno ustrezno referenco, pod točko 4.6 razpisne dokumentacije pa je določil merilo za zmanjšanje števila ustreznih kandidatov (naročnik je določil, da se vsaka od ustreznih referenc točkuje z 1 točko, v nadaljnji postopek pa se uvrstijo štirje prijavitelji, ki dosežejo najvišje število točk). V ta namen je naročnik določil tudi ustrezen obrazec. Naročnik izpostavlja, da v zvezi z navedenim prek Portala javnih naročil v fazi razpisa ni bilo dodatnih vprašanj, pripomb ali želja. Pri pregledu vlagateljeve prijave je naročnik ugotovil, da je ta v zvezi z referenčnimi zahtevami predložil tri pomanjkljivo izpolnjene prevedene obrazce OBR. 2 (»FORM 2«). V nobenem od navedenih obrazcev ni navedeno, kdo je bil investitor referenčnega posla oz. je lastnik objekta, navedeni niso nobeni kontaktni podatki, kamor bi se lahko naročnik obrnil po informacije, kolikor bi želel sam preveriti referenco, ravno tako noben od obrazcev ni podpisan in potrjen, in sicer niti na strani subjektov iz vlagateljeve prijave niti s strani naročnikov referenčnih poslov. Iz navedenega izhaja, da je bila vlagateljeva prijava v tem delu pomanjkljiva, saj je bila zahteva iz točke 4.4.2 jasna (predložiti je bilo treba vsaj eno ustrezno potrjeno referenco). Naročnik v nadaljevanju odločitve citira določila petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ter izpostavlja, da je osnovno vodilo tega predpisa, da naročnik lahko zahteva od gospodarskih subjektov dopolnitev ponudb ali prijav, ni pa to njegova obveznost. Ravno tako pa v nobenem primeru ponudnik oziroma prijavitelj ne sme dopolnjevati ali popravljati ponudbe (prijave) v okviru meril oz. tistih elementov ponudbe (prijave), ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe (prijave), ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Vsaj ena referenca je bila v konkretnem postopku pogoj za sodelovanje, hkrati pa so bile potrjene reference tudi merilo pri zmanjšanju ustreznega števila kandidatov skladno z 82. členom ZJN-3. Reference so bile torej pogoj in merilo hkrati, poseganje v referenco pa bi pomenilo poseganje v prijavo v okviru merila oz. v element prijave, ki vpliva na razvrstitev prijave glede na ostale predložene prijave v postopku. Kolikor bi naročnik vlagatelja torej pozval k dopolnitvi referenc, bi ravnal v neskladju z določili šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Tudi sicer pa naročnik ponovno izpostavlja, da je pozivanje k dopolnitvi prijav zgolj naročnikova pravica, ne pa njegova dolžnost. Naročnik dodaja še, da pri pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi nikakor ne gre za očitno napako. Ravnanje naročnika, ki bi vlagatelja pozval k dopolnitvi referenc, bi bilo nepošteno do preostalih kandidatov, ki so pravočasno poskrbeli za predložitev dokumentov, pomenilo pa bi tudi kršitev enakopravne obravnave ponudnikov. Na takšnem stališču stoji tudi Državna revizijska komisija v svoji praksi. V zvezi z očitkom, da bi moral najprej preveriti usposobljenost kandidatov, šele nato pa se lotiti ocenjevanja na podlagi meril, naročnik pojasnjuje, da je tako tudi ravnal, ob tem pa ponovno izpostavlja, da so bile reference hkrati pogoj in merilo, zato jih že v fazi preverjanja usposobljenosti ni bilo dopustno dopolnjevati.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 20. 6. 2019 odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila in predrevizijskim postopkom. Na poziv Državne revizijske komisije je odstopljeno dokumentacijo dopolnil dne 8. 7. 2019 ter dne 10. 7. 2019.


Po pregledu odstopljene dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o priznanju sposobnosti (za uvrstitev v II. fazo postopka oddaje javnega naročila), in sicer vezano na naročnikovo odločitev o izločitvi vlagateljeve prijave. Naročnik je vlagateljevo prijavo označil kot nedopustno iz razloga neizpolnjevanja postavljenega referenčnega pogoja – vlagatelj, sledeč naročniku, v prijavi namreč ni predložil ustreznih dokazil o izpolnjevanju tega. Vlagatelj naročnikovi odločitvi nasprotuje in meni, da bi mu moral naročnik omogočiti dopolnitev prijave.

ZJN-3 v 29. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je dopustna ponudba (smiselno prijava) tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3.

Z vpogledom v dokumentacijo v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila (razpisno dokumentacijo) gre ugotoviti, da je naročnik v tej (točka 4.4.2 Reference, ki je del točke 4.4. Tehnična in strokovna sposobnost) določil naslednji pogoj za sodelovanje (76. člen ZJN-3):

»Prijavitelji morajo predložiti vsaj eno ustrezno potrjeno referenco za projekt glede na zahteve po tej točki. Reference po tej točki se nanašajo na projekte, ki so skupaj vsebovali najmanj projektiranje, izdelavo, dobavo, montažo, zagon in testiranje vseh komponent li-ion BHEE sistema nazivne moči vsaj 1 MW ali več, ki je bil uspešno izveden na območju države, kjer je sistemski operater polnopravni član ENTSO-E, in je bil prevzem zaključen po 1. 1. 2007 ter je v obratovanju ali je bil v obratovanju najmanj 1 leto. Upoštevajo se reference prijaviteljev, soprijaviteljev in podizvajalcev. Najmanj ena referenca je pogoj za sodelovanje v postopku JN.

Nosilec reference mora biti nominiran za enak obseg del pri izvedbi projekta«.

Iz priloge »Tabela dokumentov, ki morajo biti priloženi v prijavi v prvi fazi postopka« s tem v zvezi izhaja, da je naročnik kot dokazilo o izpolnjevanju navedenega pogoja zahteval predložitev obrazca Reference gospodarskih subjektov - OBR.2. Z vpogledom v navedeni obrazec gre ugotoviti, da ta predstavlja referenčno potrdilo, ki je moralo biti podano s strani investitorja oz. lastnika objekta (končnega uporabnika) in s katerim je ta gospodarskemu subjektu (prijavitelju, soprijavitelju oziroma podizvajalcu) potrdil uspešno izvedbo referenčnega posla v zahtevani vsebini. Obrazec vsebuje razdelek, namenjen predstavitvi referenčnega posla (naziv projekta, lokacija in država, vrednost projekta, nazivna moč sistema, nazivna kapaciteta sistema, uporabljena tehnologija baterijskih celic, namen uporabe sistema, datum dokončanja (potrdilo o prevzemu), datum začetka in trajanja obratovanja, nosilec posla, garancijski dobi, ključni izvajalci), ter razdelek, namenjen vnosu kontaktnih podatkov, kjer lahko naročnik pridobi morebitna pojasnila. Obrazec je moral biti datiran ter podpisan s strani pooblaščene osebe nosilca reference ter pooblaščene osebe investitorja.

Z nadaljnjim vpogledom v razpisno dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik v tej določil tudi merilo za zmanjšanje števila prijaviteljev, ki bodo povabljeni k sodelovanju (82. člen ZJN-3), in sicer v naslednji vsebini (točka 4.6 Kriteriji za ocenjevanje sposobnosti in uvrstitev v ožji izbor):

»Ob zahtevanem izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti bo strokovna komisija naročnika ocenila pravočasno predložene prijave prijaviteljev, ki bodo ustrezale razpisnim zahtevam ter prijave primernih prijaviteljev ocenila in razvrstila glede na njihovo tehnično in strokovno sposobnost ter izkušnje, ki jih bodo izkazali s predloženimi referencami, pri čemer bo vsaka od prijavljenih referenc iz 4.4.2 prejela 1 točko.

Končno število točk posameznega prijavitelja predstavlja seštevek vseh referenc oz. točk.

V nadaljnji postopek se uvrstijo 4 prijavitelji, ki dosežejo največje število točk. V primeru enakega št. točk, se uvrstijo v nadaljnji postopek vsi z enakim številom točk, v primeru, da bodo prijavitelji štirje ali manj, se uvrstijo v nadaljnji postopek vsi, ki izpolnjujejo pogoje.«

Naročnik je, kot izhaja iz izpodbijane odločitve, v okviru postopka prejel skupno pet prijav, med njimi tudi vlagateljevo.

Z vpogledom v vlagateljevo prijavo gre ugotoviti, da je ta v njej predložil tri referenčna potrdila (v angleškem jeziku). Z vpogledom v slednja gre ugotoviti, da so na njih podani zgolj nekateri podatki o referenčnih projektih, nobeno od referenčnih potrdil pa ne vsebuje:
- navedbe investitorja oz. lastnika objekta (končnega uporabnika),
- kontaktnih podatkov, kjer lahko naročnik pridobi morebitna pojasnila,
- datuma in kraja izdaje referenčnega potrdila,
- podpisa pooblaščene osebe nosilca reference,
- podpisa pooblaščene osebe investitorja.

Nobeno od referenčnih potrdil dalje ne vsebuje zahtevanih informacij o namenu uporabe referenčnega sistema, o datumu dokončanja (potrdilo o prevzemu) ter o ključnih izvajalcih (vključno z vlogo pri izvedbi ter deležem izvedenih dobav/storitev), garancija na kapaciteto oz. zagotavljanje nazivne kapacitete baterijskih celic pri nobeni od referenc ni podana v letih, kot je bilo to zahtevano na obrazcu, eno od referenčnih potrdil pa ne vsebuje vrednosti referenčnega posla.

Državna revizijska komisija na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pritrjuje naročniku v njegovi ugotovitvi, da vlagatelj v svoji prijavi ni predložil ustrezno izpolnjenih in potrjenih dokazil o izpolnjevanju pogoja iz točke 4.4.2 razpisne dokumentacije. Vlagateljeva prijava je bila ob predložitvi tako pomanjkljiva (kar med strankama sicer ni sporno).

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku najprej izpostavlja, da naročnik ni pripravil potrebnih obrazcev v angleškem jeziku, zaradi potrebe po prevajanju (pa tudi počasne odzivnosti referenčnih naročnikov) pa vlagatelj zahtevanih referenc v postavljenem roku ni uspel pridobiti.

Iz določil tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN izhaja, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Vlagatelju je bilo dejstvo, da je obrazec referenčnega potrdila pripravljen v slovenskem jeziku, znano že pred pretekom roka, določenega za predložitev ponudb, zato bi moral tudi morebitne kršitve s tem v zvezi uveljavljati še pred potekom navedenega roka. Ker tega ni storil, v tej fazi postopka s tem povezanih revizijskih navedb ni dopustno obravnavati.

Vlagatelj v revizijskem zahtevku izpostavlja tudi, da bi mu naročnik moral omogočiti odpravo ugotovljene pomanjkljivosti njegove prijave.

Iz določil petega odstavka 89. člena ZPVPJN izhaja, da v kolikor se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Ponudnik pa (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV (razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena) in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah, št. 018-029/2017, 018-134/2018, 018-053/2019), prav tako pa to navaja tudi naročnik, je glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3 ter sodno prakso Sodišča EU (prim. npr. sodbi v zadevah C-599/10, SAG ELV Slovensko, ter C-336/12, Manova) možnost pojasnjevanja, dopolnjevanja ali popravljanja ponudbe oz. prijave odvisna od naročnika – naročnik namreč v primerih, navedenih v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika lahko zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni. To pa pomeni, da naročnik ponudnikom (prijaviteljem, kandidatom) ni dolžan omogočiti dopolnjevanja, popravljanja oziroma pojasnjevanja ponudbe oz. prijave, temveč gre zgolj za možnost, ki mu jo daje ZJN-3.

Vlagateljeve revizijske navedbe o tem, da ga je bil naročnik ob ugotovljeni pomanjkljivosti njegove prijave pozvati k njeni dopolnitvi, je že iz navedenega razloga tako potrebno zavrniti.

Zavrniti pa je potrebno tudi vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na naročnikovo ugotavljanje sposobnosti prijaviteljev (ki naj ga naročnik ne bi izvedel pred uporabo merila za zmanjšanje števila teh). Iz citiranih določil razpisne dokumentacije (točka 4.4.2) izhaja, da so morali prijavitelji za izpolnitev postavljenega pogoja za sodelovanje izkazati vsaj eno ustrezno referenco. Obenem iz določil razpisne dokumentacije (točka 4.6) izhaja, da je naročnik kot merilo za zmanjšanje števila prijaviteljev predvidel vrednotenje referenc, predloženih pod točko 4.4.2. Iz navedenega izhaja, da je naročnik v okviru merila predvidel vrednotenje istih referenc, kot so bile predložene za izpolnitev postavljenega pogoja za sodelovanje, to pa pomeni, da je potrebno glede možnosti dopolnjevanja teh referenc upoštevati tudi pravila iz citiranega šestega odstavka 89. člena ZJN-3. V položaju, ko je prijave predložilo pet prijaviteljev in je potrebna uporaba merila, da bi se njihovo število zmanjšalo na štiri (kot je bilo to določeno v razpisni dokumentaciji), bi dopolnjevanje reference v fazi preverjanja izpolnjevanja pogoja za sodelovanje namreč pomenilo tudi njeno dopolnjevanje v okviru meril. Kot utemeljeno izpostavlja naročnik, pa šesti odstavek 89. člena ZJN-3 (razen v primeru očitne napake, ki pa je vlagatelj ne zatrjuje niti je ne ugotavlja Državna revizijska komisija) prepoveduje dopolnjevanje ali popravljanje ponudb (smiselno prijav) v okviru meril, zato naročnik vlagatelja v konkretnem primeru k takšnim posegom v prijavo niti ni smel pozvati.

V povzetku predstavljenih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati nezakonitosti ravnanja naročnika, ki je njegovo prijavo zavrnil kot nedopustno. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku.

Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 1. 8. 2019


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije








Vročiti:
- ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana,
- Odvetnica Andreja Ribnikar, Štefanova 15, Ljubljana,
- C&G, d.o.o., Riharjeva 38, Ljubljana,
- KOLEKTOR SISTEH, d.o.o., Zasavska cesta 95, Ljubljana – Črnuče,
- RIKO, d.o.o., Bizjanova ulica 2, Ljubljana,
- SIEMENS, s.r.o., Siemensova 1, 155 00 Praga, Češka,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve – tu.