018-093/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo

Številka: 018-093/2019-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Sama Červeka, kot člana senata, in Tadeje Pušnar, kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava in dobava uniform za uslužbence URSP«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj UTG VODNIK, d.o.o., Vir, Tolstojeva 12, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, Ukmarjev trg 2, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 7. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti«, št. 430-13/2018/25 z dne 24. 5. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 2.030,25 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »Izdelava in dobava uniform za uslužbence URSP«, ki ga oddaja po postopku naročila male vrednosti, na portalu javnih naročil objavil dne 5. 4. 2019 pod številko JN002054/2019, v nadaljevanju pa je pod isto številko objavil tudi popravke.

Dne 24. 5. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti«, št. 430-13/2018/25 z dne 24. 5. 2019, iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku KOLARIČ ZLATKO, SENIOR JOY KROJAŠTVO, s.p., Wilhelmova ulica 2, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Kot je razvidno iz omenjenega dokumenta, je naročnik preverjal zgolj dopustnost ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 30. 5. 2019, v katerem zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, saj posamezni artikli, ki jih ponuja, ne izpolnjujejo zahtev naročnika iz tehničnih specifikacij oziroma zanje niso predložena ustrezna dokazila. Tako vlagatelj navaja, da artikel »kapa pletena« (ponujen v okviru delovne uniforme za pristaniške nadzornike in delovne uniforme za inšpektorje) ter artikel »kapa s ščitnikom« (ponujen v okviru drugih delov uniforme) nista skladna s predpisano surovinsko sestavo, artikla »majica kratek rokav – modra« in »puli« (ponujena v okviru delovne uniforme za inšpektorje) ne izpolnjujeta zahteve po skladnosti s standardom Oeko-Tex, za artikel »kravata« (ponujen v okviru zimske uniforme) pa je bil v ponudbi izbranega ponudnika predložen certifikat s pretečenim rokom veljavnosti. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 7. 6. 2019 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo, pri čemer za vsakega od omenjenih artiklov navaja razloge, zaradi katerih so po njegovem mnenju zahteve naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnjene in je njegova ponudba dopustna. V posledici navedenega izbrani ponudnik predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo«, številka 430-13/2018/48 z dne 13. 6. 2019, zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Navaja, da je pri artiklu »kapa pletena«, zahtevanem v okviru delovnih uniform za pristaniške nadzornike ter inšpektorje, določil zgolj priporočeno (in torej ne zahtevano) razmerje surovinske sestave ponujene tkanine, medtem ko je pri artiklu »kapa s ščitnikom« dopustil +/- 5 % odstopanje za celotno surovinsko sestavo (in torej ne za posamezni material), zato so po njegovem mnenju zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pri navedenih artiklih izbranega ponudnika izpolnjene. Enako po zatrjevanju naročnika velja tudi za artikla »majica kratek rokav – modra« in »puli«, zahtevana v okviru delovne uniforme za inšpektorje, za katera se je izbrani ponudnik z izjavo, predloženo v ponudbi, zavezal, da bodo pri dobavi le-teh v celoti izpolnjene zahteve standarda Oeko-Tex. S tem je po oceni naročnika ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je med alternativno določenimi dokazili za dokazovanje izpolnjevanja zahtev pri artiklih »majica kratek rokav – modra« in »puli« med drugim določala tudi izjavo ponudnika, da bo pri dobavi blaga izpolnil zahtevo. Dalje naročnik v zvezi z navedbami o pretečeni veljavnosti predloženega certifikata glede artikla »kravata« zatrjuje, da je vpogledal v ponudbo vlagatelja, ki je za kravato ponudil blago istega proizvajalca kot izbrani ponudnik, pri čemer je v ponudbi predložil veljaven certifikat. Na podlagi opravljenega vpogleda je naročnik zaključil, da je v primeru predložitve neveljavnega certifikata izbranega ponudnika prišlo do očitne pomote, ki jo je izbrani ponudnik popravil tako, da je v postopku pravnega varstva predložil izjavo proizvajalca blaga o tem, da ima veljaven Oeko-Tex certifikat. Glede na navedeno naročnik meni, da zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 17. 6. 2019 odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Ob dejstvu, da se vlagatelj ni opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija z dopisom, številka 019-093/2019 z dne 20. 6. 2019, naročnika pozvala, naj ji (med drugim) posreduje vročilnico oziroma drugo dokazilo o vročitvi navedene odločitve vlagatelju. Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, številka 430-13/2018/51 z dne 26. 6. 2019, posredoval vročilnico, iz katere je razvidno, da je bila vlagatelju odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo vročena dne 14. 6. 2019.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z zahtevami naročnika iz tehničnih specifikacij, posledično pa je njegovo ponudbo ocenil kot dopustno ter mu oddal javno naročilo.

Ravnanje naročnika je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Iz citiranih določb ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik javno naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, pri čemer je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe tudi njena skladnost s tistimi zahtevami naročnika, ki se nanašajo na predmet javnega naročila in ki jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. V skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga ali storitev specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom, ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. Tehnične specifikacije se v skladu s prvim odstavkom 68. člena ZJN-3 navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila.

V obravnavanem postopku javnega naročanja je naročnik tehnične specifikacije za uniforme, katerih izdelava in dobava sta predmet konkretnega javnega naročila, določil v dokumentu »Razpisna dokumentacija izdelava in dobava uniform za uslužbence URSP« (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija). V skladu z razpisno dokumentacijo je treba kot del uniforme šteti tudi kapo s ščitnikom, za katero je naročnik v dokumentu »Priloga II – Materiali za izdelavo, splošne zahteve in kakovostni parametri« (ta predstavlja del razpisne dokumentacije) med drugim določil tudi, da mora blago, iz katerega je izdelana (v primeru, da vsebuje tudi elastan), vsebovati 60 % runske volne, 38 % poliestra in 2 % elastana, pri čemer je dovoljeno odstopanje +/– 5 % (gl. točko »5.1 Kapa s ščitnikom« poglavja »5. Drugi deli uniforme« v dokumentu »Priloga II«) .

Med strankama postopka ni sporno, da je izbrani ponudnik v ponudbi za artikel »kapa s ščitnikom« predložil tehnični list, iz katerega izhaja, da je blago ponujene kape s ščitnikom sestavljeno iz 58 % »virginwool«, 38 % »polyester« ter 4 % »elastane«, kar potrjuje tudi pregled predloženega tehničnega lista.

Med strankama postopka je tako spor o tem, ali navedeni artikel izbranega ponudnika – glede na 4 % delež vsebnosti elastana – ustreza zahtevani surovinski sestavi blaga za kapo s ščitnikom in je torej njegova ponudba skladna s predpisanimi tehničnimi specifikacijami ali ne. Vlagatelj namreč zatrjuje, da surovinska sestava blaga, iz katerega je izdelana ponujena kapa izbranega ponudnika, zaradi prevelikega deleža elastana ne izpolnjuje zahtev naročnika, saj bi smelo navedeno blago (ob upoštevanju dovoljenega odstopanja +/– 5 %) vsebovati največ 2,1 % elastana. Naročnik navedenemu nasprotuje in zatrjuje, da dovoljenega odstopanja v surovinski sestavi blaga ni določil za posamezni material oziroma za posamezno vrsto vlaken, temveč za celotno surovinsko sestavo blaga. Poenostavljeno povedano naročnik torej po vsebini smiselno zatrjuje, da dovoljenega odstopanja ni določil posebej za runsko volno, posebej za poliester in posebej za elastan, zato dovoljenega odstopanja ne gre ugotavljati glede na delež vsake od navedenih vrst vlaken posebej (torej +/– 5 % od 60 % runske volne, +/– 5 % od 38 % poliestra in +/– 5 % od 2 % elastana), temveč je dovoljeno odstopanje določil za surovinsko sestavo blaga v celoti, zato ga je potrebno tudi ugotavljati glede na celotno surovinsko sestavo blaga.

Čeprav naročnik zatrjuje, da je dovoljeno odstopanje +/– 5 % potrebno ugotavljati glede na celotno surovinsko sestavo blaga, pa dovoljenega odstopanja v primeru blaga, kot ga za kapo s ščitnikom ponuja izbrani ponudnik, na ta način ne ugotavlja niti sam. Naročnik namreč že sam zatrjuje, da izbrani ponudnik s tem, ko je delež runske volne zmanjšal z zahtevanih 60 % na 58 %, ni kršil zahtev iz »Priloge II«, saj gre v tem primeru le za 3,3 % zmanjšanje (medtem ko je »Priloga II« dovoljevala 5 % povečanje ali zmanjšanje). Ker torej naročnik navaja, da gre v primeru izbranega ponudnika zgolj za 3,3 % zmanjšanje, to pomeni, da tudi sam dovoljenega zmanjšanja ne ugotavlja glede na celotno surovinsko sestavo blaga, pač pa ga ugotavlja glede na delež posamezne vrste vlaken v tej surovinski sestavi blaga (delež zmanjšanja v višini 3,3 % namreč dobimo, če delež runske volne, tj. posamezne vrste vlaken, zmanjšamo s 60 % na 58 %).

Z navedbo, da gre v primeru zmanjšanja deleža runske volne s 60 % na 58 % zgolj za 3,3 % odstopanje, naročnik po eni strani tako že sam zanika svojo trditev, da je potrebno dovoljeno odstopanje ugotavljati glede na celotno surovinsko sestavo blaga, po drugi strani pa pritrjuje vlagatelju, ki določbe »Priloge II« razume na način, da je bilo dovoljeno odstopanje +/– 5 % določeno za vsako posamezno vrsto vlaken, iz katerega je izdelano blago, ne pa za surovinsko sestavo blaga kot celote. Slednje sicer po presoji Državne revizijske komisije povsem jasno in nedvoumno izhaja iz »Priloge II«, ki določa, da mora blago, iz katerega je izdelana kapa s ščitnikom, vsebovati 60 % runske volne, 38 % poliestra in 2 % elastana, pri čemer je dovoljeno odstopanje +/– 5 %. Ker je torej sestava navedenega blaga določena z opredelitvijo količine (oziroma deleža vsebnosti) za vsako posamezno od treh različnih vrst vlaken, je po drugi strani logično, da se tudi dovoljeno odstopanje nanaša na količino (oziroma delež vsebnosti) za vsako posamezno od teh treh vrst vlaken. To v konkretnem primeru pomeni, da znaša dovoljeno odstopanje v primeru runske volne +/– 5 % od 60 %, v primeru poliestra +/– 5 % od 38 % in v primeru elastana +/– 5 % od 2%.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da lahko delež elastana v blagu kape s ščitnikom (ob dejstvu, da je naročnik za kapo zahteval blago z vsebnostjo 2 % elastana, pri čemer je dopustil odstopanje +/– 5 %) znaša največ 2,1 %. To pa obenem pomeni tudi, da je utemeljena navedba vlagatelja, da 4 % delež elastana, kolikor ga vsebuje blago ponujene kape izbranega ponudnika, močno presega največji še dovoljeni delež elastana (tj. 2,1 %), posledično pa ni v skladu s »Prilogo II«, ki za vsako vrsto vlaken iz surovinske sestave blaga za kapo s ščitnikom (tj. tudi za elastan) dopušča zgolj odstopanje +/– 5 %.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, da se v primeru povečanja količine elastana na 2,1% niti količina runske volne niti količina poliestra ne bi mogla zmanjšati za 5 %, temveč samo za 0,9 % (za runsko volno in poliester skupno), v kolikor bi delež poliestra ostal enak (tj. 38 %), pa bi se delež runske volne lahko zmanjšal na največ 59,1 %, kar predstavlja zgolj 1,5 % odstopanje in ne 5 % odstopanja, kot ga je dopustil naročnik. Vendar gre pri tem naročnika opomniti, da je dovoljeno odstopanje +/– 5 % za vsako posamezno vrsto vlaken v »Prilogi II« določil sam. Naročnik je namreč tisti, ki mu je (v okviru zakonskih zahtev) prepuščeno oblikovanje določb vsakokratne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer pa te določbe zavezujejo tudi njega samega. Z vidika predstavljenih navedb naročnika se torej ne zdi odveč ponoviti nemalokrat zapisanega stališča Državne revizijske komisije, skladno s katerim mora (poleg ponudnikov) tudi naročnik ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ta stroga obveznost pa je del načela enakega obravnavanja ponudnikov in iz njega izhajajoče obveznosti zagotovitve preglednosti, ki ju morajo spoštovati naročniki.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da so vlagateljeve navedbe o naročnikovi kršitvi določb ZJN-3 ter dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila utemeljene. S tem, ko je naročnik – kljub dejstvu, da je izbrani ponudnik ponudil kapo s ščitnikom iz blaga z vsebnostjo 4 % elastana – njegovo ponudbo označil za skladno s tehničnimi specifikacijami ter kot tako za dopustno, posledično pa je izbranemu ponudniku oddal javno naročilo, je namreč ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 ter določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Upoštevaje predstavljene ugotovitve je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila male vrednosti«, št. 430-13/2018/25 z dne 24. 5. 2019.

Ker je torej Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila že na podlagi njegovih navedb glede prevelike vsebnosti elastana v blagu ponujene kape s ščitnikom, v nadaljevanju ni obravnavala njegovih preostalih zatrjevanj (glede artiklov »kapa pletena«, »majica kratek rokav – modra«, »puli«, »kravata«), saj te ne bi več mogle vplivati na njeno odločitev. Ker Državna revizijska komisija trditev v zvezi z omenjenimi artikli ni obravnavala, tudi ni izvedla dokazov, ki jih je izbrani ponudnik predlagal za dokazovanje resničnosti svojih navedb v zvezi z njimi (tj. pojasnilo proizvajalca preje Climayarn z dne 7. 6. 2019 in izjava dobavitelja tkanine za kravate z dne 7. 6. 2019).

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje konkretnega javnega naročila v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri čemer naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. V kolikor bo naročnik s postopkom oddaje javnega naročila nadaljeval, naj pri ugotavljanju skladnosti ponujenega predmeta s tehničnimi specifikacijami upošteva zlasti, da je dovoljeno odstopanje določil za vsako posamezno vrsto vlaken v okviru surovinske sestave določenega blaga in ne za surovinsko sestavo tega blaga kot celote. Naročnik mora pri svojem ravnanju upoštevati tako določbe zakona kot določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v primeru neoddaje javnega naročila pa mora upoštevati zlasti obveznosti, ki mu jih nalagajo določila 90. člena ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroška takse, ki jo je plačal v višini 2.030,25 EUR (gl. potrdilo o plačilu takse z dne 31. 5. 2019).

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potreben priznala priglašeni strošek takse za predrevizijski ter revizijski postopek v znesku 2.030,25 EUR. Strošek v navedeni višini je naročnik vlagatelju v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 18. 7. 2019

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- UTG VODNIK, d.o.o., Vir, Tolstojeva 12, 1230 Domžale,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, Ukmarjev trg 2, 6000 Koper,
- KOLARIČ ZLATKO, SENIOR JOY KROJAŠTVO, s.p., Wilhelmova ulica 2, 2250 Ptuj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.