018-096/2019 Občina Dol pri Ljubljani

Številka: 018-096/2019-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti za »interventno službo/zagotavljanje prevoznosti ob naravnih nesrečah, elementarnih dogodkih, prometnih nesrečah in podobno – 2019« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj VBT, d. o. o., Topole 51 b, Mengeš (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Dol pri Ljubljani, Dol pri Ljubljani 1, Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju: naročnik), 10. 7. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 29. 3. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001866/2019-W01) z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 sodelujoča ponudnika obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Mapri Proasfalt, d. o. o., Cesta dveh cesarjev 172, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), saj je »popolna«, za vlagateljevo ponudbo pa je ugotovil, da je »nepopolna«, ker vlagatelj nima referenc.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 5. 6. 2019 in predlagal svojo izbiro, »podredno« razveljavitev javnega naročila, v vsakem primeru pa povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
 naročnik ni obrazložil razlogov za izključitev njegove ponudbe,
 je naročnik izločil njegovo ponudbo na podlagi ugotovitve, da ni popolna in torej na podlagi »razloga, ki ga« Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) »ne pozna«,
 je predložil ustrezne reference,
 če je naročnik menil, da »vlagatelj ni predložil oziroma navedel popolnih ali pravilnih informacij ali dokumentacije glede referenc«, »bi« »lahko« »skladno z načeloma enake obravnave in transparentnosti« od njega skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 »zahteval«, »da v ustreznem roku predloži manjkajoče dokumente ali dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije«, lahko pa bi reference preveril tudi sam in ugotovil njihovo »ustreznost«, saj »se zahteva naročnika glede referenc ne ujema s popisom del, ki bi jih moral vlagatelj opravljati na podlagi predmetnega javnega naročila«.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 13. 6. 2019 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in pojasnil, zakaj te niso utemeljene, zato je predlagal, da se ga zavrne, pri tem pa je med drugim izpostavil, da:
 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo po poteku petih delovnih dni od objave dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 na portalu javnih naročil in torej že, ko je bila odločitev pravnomočna,
 vlagatelj ne predlaga razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila, pač pa le celotnega postopka javnega naročanja,
 je vlagatelj očitno ugotovil, da nima referenc, zato v tem postopku javnega naročanja ne more biti izbran,
 vlagatelj ne more po poteku roka za predložitev ponudb izboljšati svojega položaja z izpodbijanjem postopka javnega naročanja, zato ne izkazuje pravne koristi in s tem ne konkretizirane možnosti nastanka škode zaradi ravnanja naročnika, ki se navaja kot kršitev.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« št. 3710-0019/2019-15 z dne 21. 6. 2019 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
 je zaradi nepravilnega pravnega pouka iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 obravnaval zahtevek za revizijo,
 je »primarni zahtevek neustrezno oziroma nedopustno postavljen«, »zahtevka za delno razveljavitev postopka oziroma razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila«, pa »ni pravilno postavil«,
 je pripravil obrazložitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti skladno s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3,
 vlagatelj ni izkoristil možnosti vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, da bi lahko preveril, ali je bila odločitev o oddaji naročila male vrednosti utemeljena,
 zadevi pred Državno revizijsko komisijo št. 018-163/2016 in 018-061/2017, na kateri se je skliceval vlagatelj, nista primerljivi,
 je res navedel, da je bila vlagateljeva ponudba nepopolna, vendar je tudi pojasnil, zakaj je prišel do takega zaključka, poleg tega pa je bila vlagateljeva ponudba pomanjkljiva glede referenc in je zato ni mogoče označiti kot popolne,
 je pri vlagateljevih referencah šlo za enkratne projekte, vlagatelj pa tudi ni predložil referenc, da je opravljal vsa dela, ki so predmet javnega razpisa, oziroma dela, ki bila primerljiva po vrsti in obsegu s predmetom javnega naročila,
 bi s pozivom vlagatelju, da dopolni reference, tvegal kršitev 7. člena ZJN-3, poleg tega pa je že ena neustrezna referenca dovolj za označitev vlagateljeve ponudbe za nepopolno oziroma nedopustno.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 3710-0019/2019-16 z dne 21. 6. 2019 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo, dodatno dokumentacijo kot odziv na poziv št. 018-096/2019-3 z dne 4. 7. 2019 pa še na podlagi dopisa št. 3710-0019/2019-23 z dne 9. 7. 2019.

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz dokumenta »Odločitev« št. 3710-0019/2019-15 z dne 21. 6. 2019 ne neposredno kot naslovnica ne posredno po naročniku. Je pa Državna revizijska komisija od vlagatelja prejela dopis z dne 8. 7. 2019, ki mu je predložil dokazila o času in načinu vložitve zahtevka za revizijo, na katera ga je pozvala s pozivom št. 018-096/2019-4 z dne 4. 7. 2019.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je izbrani ponudnik v vlogi z dne 13. 6. 2019 z opozarjanjem na rok za vložitev zahtevka za revizijo po objavi odločitve o oddaji naročila male vrednosti uveljavljal, da vlagatelj ni vložil zahtevka za revizijo pravočasno, poleg tega pa je navajal, da vlagatelju ne more nastati škoda zaradi očitanih kršitev naročniku, s čimer je uveljavljal, da vlagatelj nima aktivne legitimacije v smislu prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN. Izbrani ponudnik je torej po vsebini uveljavljal, da zahtevka za revizijo ni mogoče (vsebinsko, meritorno) obravnavati. Državna revizijska komisija hkrati ugotavlja, da je naročnik (vsebinsko, meritorno) obravnaval zahtevek za revizijo, pri čemer je izrecno zavrnil le ugovor izbranega ponudnika o pravočasnosti zahtevka za revizijo.

Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo, morajo biti skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, in sicer je to odvisno od tega, ali je bil vložen pravočasno (prva alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN (druga alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (tretja alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN (četrta alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN) in ali je dopusten (peta alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija mora upoštevati vsebinsko enake pogoje za sprejem zahtevka za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija pritrjuje izbranemu ponudniku, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo po odločitvi o oddaji naročila male vrednosti pet delovnih dni od prejema te odločitve (peti odstavek 25. člena ZPVPJN), ne pa osem delovnih dni od njenega prejema, kot je to naročnik napačno navedel v pravnem pouku dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019. Ker se odločitev o oddaji naročila male vrednosti šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil (tretja poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3), dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 pa je bil objavljen na portalu javnih naročil 27. 5. 2019 (gl. podatke na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001866/2019-ODL01), se šteje, da je izbrani ponudnik 27. 5. 2019 tudi prejel dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019. To pomeni, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo iz petega odstavka 25. člena ZPVPJN skladno s petim odstavkom 1. člena ZPVPJN in drugim odstavkom 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN začel teči 28. 5. 2019, iztekel pa bi se 3. 6. 2019. Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo, naslovljen na naročnika, poslal po pošti priporočeno 6. 6. 2019, se skladno z drugim odstavkom 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN šteje, da ga je vložil 6. 6. 2019. Čeprav je 6. 6. 2019 izven roka petih delovnih dni od 27. 5. 2019, je to osmi delovni dan od 27. 5. 2019. Vlagatelj je torej vložil zahtevek za revizijo znotraj roka, ki je bil naveden v pravnem pouku dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019. Ker napačen pravni pouk ne more iti v škodo stranki, ki se po njem ravna (gl. npr. odločitve v zadevah št. 018-152/2017, 018-052/2018 in 018-059/2018), vlagatelj pa je vložil zahtevek za revizijo v osmih delovnih dneh po objavi dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 na portalu javnih naročil, je treba za konkreten primer šteti, da ga je vložil pravočasno. Državna revizijska komisija zato zavrača ugovor izbranega ponudnika o nepravočasni vložitvi zahtevka za revizijo.

V zvezi z vprašanjem vlagateljeve aktivne legitimacije (pogoj iz tretje alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN in tretje alinee prvega odstavka 31. člena ZPVPJN) Državna revizijska komisija opozarja, da vlagatelj ni zagovornik javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZPVPJN v povezavi z drugo alineo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN), zato je obstoj njegove aktivne legitimacije treba ugotavljati v okviru prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za (med drugim) dodelitev javnega naročila in ji je bila ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 25. 4. 2019 izhaja, da je naročnik 25. 4. 2019 ob 10.01 na odpiranju ponudb odprl tudi vlagateljevo ponudbo, ki jo je vlagatelj oddal 25. 4. 2019 ob 8.19. Tako je treba zaključiti, da je vlagatelj predložil ponudbo pred 10. uro 25. 4. 2019, kar je naročnik določil kot točko, do katere so morali ponudniki predložiti ponudbe (gl. točko IV.2.2 objave in točko 1.8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), zato zaradi pravočasno predložene ponudbe izkazuje interes za dodelitev naročila male vrednosti (prva poved iz drugega odstavka 14. člena ZPVPJN).

Naročnik je določil, da bo kot merilo upošteval le ceno (točka II.2.5 objave). Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 25. 4. 2019 in dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 izhaja, da je vlagatelj predložil najcenejšo ponudbo, zato bi v primeru ugotovitve, da naročnik ne bi mogel šteti, da vlagateljeva ponudba vsebuje pomanjkljivosti, ki onemogočajo njeno izbiro, bi vlagateljeva ponudba imela največje oziroma najboljše možnosti za izbiro, če bi se naročnik odločil, da odda naročilo male vrednosti. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je vlagatelj izkazal tudi drugi element aktivne legitimacije, kot ga določa prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija zato zavrača ugovor izbranega ponudnika, da vlagatelj nima aktivne legitimacije.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagatelj k zahtevku za revizijo predložil dokazilo o plačilu takse, vendar v prenizkem znesku. Naročnik je vlagatelja z dopisom št. 3710-0019/2019-12 z dne 12. 6. 2019 pozval na doplačilo takse in predložitev dokazila o tem doplačilu. Vlagatelj je takso doplačal 13. 6. 2019 in naročniku predložil dokazilo o njenem doplačilu. Taksa v pravilnem znesku je bila torej plačana šele 13. 6. 2019 in ne že ob vložitvi zahtevka za revizijo. Čeprav je iz pete povedi iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN oziroma pete povedi iz četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN razvidno, da mora biti taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo, saj v nasprotnem primeru sledi zavrženje zahtevka za revizijo (prim. tretja poved iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN oziroma tretja poved iz četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija opozarja, da je taka posledica mogoča le, če je bil pravni pouk v odločitvi o oddaji javnega naročila glede takse (enajsti odstavek 90. člena ZJN-3) popoln in pravilen, kar tudi pomeni, da vsebuje navedbo konkretne višine takse (npr. odločitvi v zadevah št. 018-313/2011 in 018-328/2011). Ker pravni pouk iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 ni vseboval navedbe konkretne višine takse, je naročnik ravnal pravilno, ko je z dopisom št. 3710-0019/2019-12 z dne 12. 6. 2019 vlagatelju omogočil položaj, v katerem bi bil, če bi že v dokumentu »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 popolno in pravilno pripravil pravni pouk. Vlagatelj je takso doplačal znotraj roka treh delovnih dni, ki ga je določil naročnik v dopisu št. 3710-0019/2019-12 z dne 12. 6. 2019, in v tem času predložil tudi dokazilo o njenem doplačilu, zato Državna revizijska komisija ni ugotovila, da je zaradi doplačila takse zahtevek za revizijo obremenjen s pomanjkljivostjo, zaradi katere bi ga bilo sicer treba zavreči.

Ker je Državna revizijska komisija pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovila, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pred naročnikom in da je treba šteti, da so izpolnjene vse procesne predpostavke iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki so vsebinsko enake tistim, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo sprejela v obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN). Na podani zaključek v ničemer ne vpliva to, kako je vlagatelj oblikoval »primarni« in »podredni« pravovarstveni predlog. Treba je namreč upoštevati, da ZPVPJN ne določa, da bi moral vlagatelj oblikovati pravovarstveni predlog ali da je to katera izmed obveznih sestavin zahtevka za revizijo iz 15. člena ZPVPJN. Poleg tega pa je mogoče zaključiti, katera odločitev, ki bi omogočila saniranje položaja zaradi očitanih naročnikovih kršitev, bi bila za konkretni primer potrebna in tudi sorazmerna. To pa bi bila že razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti. Po vsebini pa je vlagatelj tak predlog postavil že »primarno«, saj je mogoče izbrati najugodnejšo ponudbo (kar lahko stori le naročnik v postopku oddaje javnega naročila, ne pa tudi Državna revizijska komisija v revizijskem postopku) (še)le, če je pred tem razveljavljena že sprejeta odločitev o oddaji naročila male vrednosti (po analogiji prim. šesti odstavek 90. člena ZJN-3).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti gradenj (točka II.1.3 objave) izbral ponudbo izbranega ponudnika, saj je ugotovil, da je »popolna«, za vlagateljevo ponudbo, ki je bila sicer cenejša, pa je ugotovil, da je »nepopolna«. Čeprav je naročnik vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika v dokumentu »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 označil s pravnima kvalifikacijama, ki ju ZJN-3 ne določa, na kar je vlagatelj sicer pravilno opozoril, to ne vpliva na zakonitost odločitve o oddaji naročila male vrednosti, saj je iz obrazložitve tega dokumenta jasno razvidno, da ni izbral vlagateljeve ponudbe, ker je štel, da vsebuje pomanjkljivost, ki mu onemogoča njeno izbiro, ponudba izbranega ponudnika pa pomanjkljivosti, ki mu onemogočajo njeno izbiro, ne vsebuje. Za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločitve je zato ključno, ali je naročnik smel zaključiti, da ima vlagateljeva ponudba pomanjkljivost, ki naročniku onemogoča njeno izbiro, ne pa, kako bi bilo treba ponudbo zaradi te pomanjkljivosti pravno kvalificirati. Čeprav je vlagatelj navedel, da v ponudbi ni pomanjkljivosti, ki bi naročniku onemogočale njeno izbiro, je tudi uveljavljal, da ga naročnik o tej pomanjkljivosti ni obvestil v obsegu, ki ga določa prva alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Naročnik je nasprotoval vlagatelju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 navedel, da vlagatelj nima zahtevanih referenc. Čeprav Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je vlagatelj v točki C zahtevka za revizijo navedel argumente v prid stališču, da ima zahtevane reference, je treba tudi upoštevati, da je v točki A zahtevka za revizijo navedel, da naročnik ni skladno z ZJN-3 obrazložil stališča, da vlagatelj nima zahtevanih referenc. Šele potrditev izhodišča, da je naročnik dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 obrazložil skladno z ZJN-3 in torej ugotovitev, da ni podana kršitev, ki jo je vlagatelj uveljavljal v točki A zahtevka za revizijo, bi zahtevala še ugotavljanje, ali je podana kršitev, ki jo je vlagatelj uveljavljal v točki C zahtevka za revizijo. Obrazložitev izpodbijane odločitve bi namreč v takem primeru vlagatelju omogočala uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj bi bil obveščen o vsem tistem, o čemer bi mu ZJN-3 dajal pravico biti obveščen. Drugačno stališče, ki bi zanemarilo vlagateljeve argumente iz točke A zahtevka za revizijo in bi se naslanjalo na dejstvo, da je vlagatelj navedel tudi argumente v prid stališču, da ima zahtevane reference (točka C zahtevka za revizijo), bi vlagatelju odreklo pravico biti obveščen v obsegu, ki mu ga daje ZJN-3, s tem pa bi bil omejen, če ne že onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zato najprej ugotavljala, ali je naročnik pripravil obrazložitev dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 skladno z ZJN-3 in je tako najprej preizkusila navedbe iz točke A zahtevka za revizijo.

Naročnik skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 odločitev obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3. Ker naročnik ni izbral vlagateljeve ponudbe, je treba preizkusiti, ali je obrazložil dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019, v delu, ki se nanaša na vlagateljevo ponudbo, v obsegu, ki ga določa prva alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Skladno s to zahtevo mora odločitev med drugim vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Državna revizijska komisija je že večkrat navedla (gl. npr. odločitve v zadevah št. 018-139/2017, 018-189/2017, 018-164/2018 in 018-066/2019), da mora odločitev vsebovati jasne in nedvoumne razloge, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost in po potrebi zaščitijo svoje pravice, pri čemer odgovor, ali izpodbijana odločitev vsebuje razloge za zavrnitev ponudbe v smislu prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, temelji na preučitvi vseh okoliščin vsakokratnega konkretnega primera.

Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 razvidno, da je naročnik ugotovil, da je v vlagateljevi ponudbi pomanjkljivost zaradi referenc. Med vlagateljem in naročnikom sicer ni niti sporno, da je naročnik določil, da bo sposobnost gospodarskega subjekta ugotavljal tudi na podlagi referenc. Tako je naročnik v točki 1.12 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da »bo priznal sposobnost ponudnikom na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev za sodelovanje«, pri čemer je pod naslov »C. Tehnična in kadrovska sposobnost« v 3. točki vključil tudi zahtevo za reference:
»Ponudnik je v zadnjih petih (5) letih (od dneva oddaje ponudbe) sam ali s partnerji v skupni ponudbi že uspešno izvajal vsa dela, ki so predmet javnega razpisa.
Ponudnik predloži najmanj dve (2) referenci v višini najmanj 50.000 EUR brez DDV za enakovredna dela javnega razpisa.
Za primerljivo gradnjo se štejejo dela, ki sta po vrsti in obsegu primerljivi s predmetom javnega naročila.«,
ki jih ponudniki dokažejo s predložitvijo obrazca »Izjava ponudnika – OBR_01« (gl. str. 9 od 13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, obrazec »Izjava o referencah«). V tem obrazcu se nahaja nadaljnja zahteva, in sicer »Ponudnik priloži za izpolnitev pogoja dva (2) Potrdilo.« (obrazec potrdila: str. 10 od 13 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec »Izjava o referencah«, v katera je vpisal podatke za dva referenčna posla. Vlagatelj je za ta referenčna posla predložil tudi izpolnjena, a nepodpisana obrazca »Potrdilo«, pa tudi dve potrjeni (podpis in žig) potrdili, ki sta ju izdala referenčna naročnika, ki sta navedena v dokazilih »Izjava o referencah« in »Potrdilo«. Iz obeh potrdil referenčnih naročnikov je mogoče razbrati podatke o referenčnih delih, na katera se je vlagatelj skliceval v dokazilih »Izjava o referencah« in »Potrdilo«.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 in ugotovila, da je naročnik v zvezi z referencami navedel:
»Pri pregledu pogojev za sodelovanje je pri predloženih referencah naročnik ugotovil, da le te niso skladne z razpisnimi pogoji, saj ne obsegajo vseh del, ki so predmet javnega razpisa, oziroma del, ki bila primerljiva po vrsti in obsegu s predmetom javnega naročila. Skladno z navedenim je naročnik ugotovil, da ponudba ponudnika VBT d.o.o ni skladna z razpisanimi pogoji in zahtevami.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 ne izhaja nobeno dejstvo, ki bi potrjevalo naročnikov zaključek, da referenci, na kateri se je skliceval vlagatelj, nista skladni z zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (točka 1.12, naslov C, 3. točka). Naročnik je v obrazložitev dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 le prepisal besedilo iz zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (točka 1.12, naslov C, 3. točka), saj je na splošno navedel, zakaj referenci, na kateri se je skliceval vlagatelj, nista skladni s to zahtevo. Iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 torej ne izhaja nobena konkretna navedba dejstev in s tem ne, zakaj konkretno referenci, na kateri se je skliceval vlagatelj, nista skladni z zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (točka 1.12, naslov C, 3. točka). Državna revizijska komisija hkrati ugotavlja, da iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019, pa niti iz dokumenta »Odločitev« št. 3710-0019/2019-15 z dne 21. 6. 2019, ne izhaja kakšen razlog, ki bi utemeljil, da se je naročnik pri opustitvi navedbe konkretnih dejstev oprl na prvo poved iz četrtega odstavka 90. člena ZJN-3, skladno s katero se naročnik lahko odloči, da nekaterih informacij o oddaji naročila iz drugega in tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne objavi, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali če bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Razlogov, ki bi upravičili uporabo prve povedi iz četrtega odstavka 90. člena ZJN-3 v zvezi z vlagateljevo ponudbo v delu, ki se nanaša na reference, sicer ni ugotovila niti Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija zato ni niti ugotavljala, ali bi bila prva poved iz četrtega odstavka 90. člena ZJN-3 sicer uporabljiva za položaj vlagateljeve ponudbe. Glede na navedeno se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem, da naročnik ni pripravil dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 v delu, ki se nanaša na reference iz vlagateljeve ponudbe, v skladu s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Na podano ugotovitev kršitve prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne more vplivati to, da je naročnik v dokumentu »Odločitev« št. 3710-0019/2019-15 z dne 21. 6. 2019 navedel konkreten razlog (tj. enkratnost referenčnih poslov), saj ga je navedel šele v predrevizijskem postopku. Na podano ugotovitev kršitve prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne bi mogla vplivati niti potrditev naročnikove trditve, da se je vlagateljev predstavnik zglasil pri naročniku in mu je naročnikov predstavnik »razložil odločitev, in sicer zakaj predložene reference niso skladne z razpisnimi pogoji«, saj bi se to naročnikovo dejanje (tj. razlaga odločitve vlagateljevemu predstavniku) zgodilo šele po tem, ko je bil dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 že objavljen na portalu javnih naročil. Državna revizijska komisija dodaja, da bi ravno naročnikova trditev o razlagi odločitve vlagateljevemu predstavniku potrjevala zaključek, da dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 ni bil pripravljen skladno s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Glede na te zaključke Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali sta se vlagateljev in naročnikov predstavnik res sešla, saj potrditev njunega snidenja ne bi mogla spremeniti ugotovitve kršitve prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, da je naročnik pripravil dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019 brez zakonsko skladne obrazložitve v delu, ki se nanaša na referenci, na kateri se je vlagatelj skliceval v ponudbi.

Že glede na navedeno in ne da bi odločala še o drugih kršitvah, saj ugotovitve o njih ne bi vplivale na sprejeto odločitev, je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 3710-0019/2019-9 z dne 23. 5. 2019. Državna revizijska komisija je že v odločitvah iz zadev št. 018-033/2017 in 018-066/2019 poudarila, da je le tako mogoče doseči primerljiv položaj, ki bi vlagatelju omogočil uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj taka odločitev naročniku nalaga pripravo obrazložitve odločitve skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3, vlagatelju pa omogoča seznanitev z razlogi, da bo lahko (če se bo ob seznanjenosti z relevantnimi informacijami tako sploh odločil) uveljavljal pravno varstvo v roku iz 25. člena ZPVPJN. Ker je vlagatelj časovno in vsebinsko omejen z uveljavljanjem novih kršitev in dejstev ter predlaganjem novih dokazov v postopku pravnega varstva (šesti odstavek 29. člena ZPVPJN), je treba upoštevati, da je naročnikova dolžnost obveščanja ponudnikov pomembna še pred začetkom pravnega varstva po ZPVPJN.

Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali sta zadevi št. 018-163/2016 in 018-061/2017, na kateri se je skliceval vlagatelj, primerljivi obravnavani, čemur je nasprotoval naročnik, saj ugotovitev o tem vprašanju ne bi vplivala na sprejeto odločitev.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek naročila male vrednosti znova znajde v trenutku pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča 90. člen ZJN-3, pri čemer jo mora obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti gospodarske subjekte (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, vendar ne v zahtevku za revizijo ne do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (gl. prvo poved iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN) ni opredeljeno navedel stroškov, za katere zahteva povračilo, kot to zahteva druga poved iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN. Vlagatelj namreč ni niti navedel, za katere stroške zahteva povračilo, ne pa le, da teh stroškov ni opredelil po višini. Državna revizijska komisija je zato zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 10. 7. 2019

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije

















Vročiti:
 Občina Dol pri Ljubljani, Dol pri Ljubljani 1, 1262 Dol pri Ljubljani,
 VBT, d. o. o., Topole 51 b, Mengeš,
 Mapri Proasfalt, d. o. o., Cesta dveh cesarjev 172, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.