018-085/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor

Številka: 018-085/2019-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevzem, prevoz in predelava izrabljenih gum« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Odkup odpadnih surovin, Benjamin Kropec s.p., Kolodvorska ulica 37 D, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa Odvetniška družba Krašek, o.p., d.o.o., Cigaletova ulica 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 7. 2019

ODLOČILA


1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-10/2019-28 z dne 16. 5. 2019.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 27.196,00 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 7. 2. 2019 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 000704/2019-B01 in dne 8. 2. 2019 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2019/S 028-062602.

Naročnik je dne 16. 5. 2019 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-10/2019-28, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo družbi Gorenje Surovina d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je vlagateljeva ponudba (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) sicer najugodnejša, a ker vlagatelj na dan poteka roka za oddajo ponudb ni izpolnil pogoja iz drugega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), je bila izbrana dopustna ponudba drugouvrščenega ponudnika. Naročnik je tudi navedel, da s strani vlagatelja naknadno predloženega potrdila Finančne uprave Republike Slovenije, iz katerega je razvidno, da so plačani vsi do 28. 3. 2019 evidentirani davki in druge obvezne dajatve, ni upošteval, ker je bilo izdano fizični osebi in ne vlagatelju.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 28. 5. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da je naročnik po preverbi v aplikaciji e-Dosje ugotovil, da na dan 28. 3. 2019 ni izpolnil pogoja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Vlagatelj navaja, da ga je naročnik pozval, naj pojasni, kakšen je razlog za takšno ugotovitev, zato je naročniku posredoval potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 42900-29803/2019-1 09 z dne 26. 4. 2019, v katerem je potrjeno, da je imel davčni zavezanec Benjamin Kropec, davčna številka 21952531, na dan 28. 3. 2019 plačane vse do dne 28. 3. 2019 evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. V pripravo obrazca so bili vključeni vsi poslovni dogodki, ki so bili do izdaje navedenega dokumenta evidentirani v uradnih knjigovodskih evidencah. Vlagatelj navaja, da je po prejemu izpodbijane odločitve naročniku dostavil še potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 42900-34587/2019-1 09-141-16 z dne 17. 5. 2019, iz katerega izhajajo enake ugotovitve, poleg tega je še pojasnjeno, da je pojasnilo izdano tako za Benjamina Kropca, kakor tudi za Odkup odpadnih surovin, Benjamin Kropec s.p., saj se fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost, ne dodeli nove davčne številke. Finančna uprava je torej potrdila, da na dan oddaje ponudbe ni imel neplačanih obveznosti iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, kar pomeni, da je naročnikova odločitev napačna. Vlagatelj opozarja, da je e-Dosje informacijski sistem, ki je javnim naročnikom zgolj v pomoč pri pridobivanju podatkov o ponudnikih, in torej ni dokončen določevalec pravilnih podatkov, zato bi moral naročnik (skladno s točko b tretjega odstavka 77. člena ZJN-3) upoštevati potrdili Finančne uprave Republike Slovenije. Iz razpisne dokumentacije pa tudi ne izhaja, da bo naročnik preverjal in izločal ponudnike na podlagi podatkov iz sistema e-Dosje. Opozarja, da je postavljen v absurden položaj, v katerem je naročniku dostavil potrdilo pristojnega organa, naročnik pa ga je izločil zaradi napačnega delovanja sistema e-Dosje. Poleg tega sistem e-Dosje deluje le za gospodarske subjekte iz Slovenije, zato so v slabšem položaju v primerjavi s ponudniki iz preostalih članic Evropske Unije in celo v slabšem položaju v razmerju s ponudniki iz tretjih držav. Vlagatelj opozarja, da vse navedeno potrjujeta tudi odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-424/2012 in 018-005/2019. V skladu z navedenima odločitvama je namreč potrebno v primeru nejasnosti, podatke, pridobljene v sistemu e-Dosje, še dodatno preveriti. Vlagatelj še navaja, da so morali imeti ponudniki vsa dokazila za opravljanje prevoza odpadkov s klasifikacijsko številko 16 01 03 in 07 02 99, izvajalci iz drugih držav pa so morali imeti dovoljenja za opravljanje predelave odpadkov s klasifikacijsko številko 16 01 03 oziroma 07 02 99. Ker ima izbrani ponudnik namen odpadke izvoziti izven ES, mora pridobiti posebni soglasji Republike Slovenije in ciljne države (torej Republike Srbije), teh dovoljenj pa izbrani ponudnik nima. Vlagatelj še navaja, da je v skladu z ZPVPJN prisiljen plačati takso, zato nima možnosti uveljavljati njene neustavnosti že pred plačilom, si pa pridržuje pravico, da bo v primeru, če bo Ustavno sodišče presodilo, da je ta določba neustavna, zahtevati njeno vrnitev.

Izbrani ponudnik se o revizijskih navedbah vlagatelja ni izjasnil.

Naročnik je z dokumentom, št. 430-10/2019-54 z dne 10. 6. 2019, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je v 3. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zahteval, da morajo ponudniki izpolnjevanje pogojev izkazati s predložitvijo izpolnjenega in podpisanega ESPD obrazca, kar je vlagatelj tudi storil. Na podlagi vlagateljeve izjave o izpolnjevanju pogojev je preveril obstoj in vsebino podatkov iz njegove ponudbe. S tem namenom je dne 18. 4. 2019 vpogledal v aplikacijo e-Dosje in ugotovil, da je pri vlagatelju na dan 28. 3. 2019 obstajal razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Zatrjuje, da vlagatelja v zvezi s tem ni pozval k pojasnilu ponudbe, pač pa mu je vlagatelj sam dostavil potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije z dne 26. 4. 2019. Poleg tega mu je vlagatelj poslal še potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije z dne 17. 5. 2019, iz katerega je razvidno, da to potrdilo velja tako za Benjamina Kropca (kot fizično osebo), kakor tudi za vlagatelja (kot samostojnega podjetnika). Iz razloga, da bi se prepričal, ali so bili podatki v e-Dosjeju na dan 18. 4. 2019 (torej na dan, ko je preverjal vlagateljevo ponudbo) res napačni, je še pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji naročila, pri Ministrstvu za javno upravo, ki je upravljalec informacijskega sistema e-Dosje, preveril resničnost teh podatkov. To je storil po tem, ko mu je vlagatelj predložil potrdilo Finančne uprave RS, z dne 17. 5. 2019, z namenom, da bi v primeru, če bi se izkazalo, da so podatki v e-Dosje napačni, sam spremenil izpodbijano odločitev. Naročnik zatrjuje, da je njegov interes v čim prejšnji izvršitvi obravnavanega javnega naročila, saj gre za nadaljevanje izvršbe, na podlagi katere je potrebno sanirati gramozno jamo v Lovrencu na Dravskem polju in v zvezi s katero Republiki Sloveniji grozi vložitev tožbe pred Sodiščem EU. Kot je razvidno iz sporočil Ministrstva za javno upravo, z dne 27. 5. 2019 in 29. 5. 2019, je Generalni Finančni urad Finančne uprave Republike Slovenije, ki je upravitelj evidenc, iz katerih se pridobijo podatki v informacijski sistem e-Dosje, potrdil, da je rezultat poizvedbe za vlagatelja v sistemu e-Dosje, ki je bil opravljen na dan 18. 4. 2019, pravilen in je odražal dejansko stanje na dan 28. 3. 2019, z upoštevanjem evidentiranih knjigovodskih dogodkov do 18. 4. 2019. Naročnik priznava, da je v izpodbijani odločitvi zapisal, da potrdila Finančne uprave Republike Slovenije, z dne 26. 4. 2019, ni upošteval, ker je bilo izdano fizični osebi in ne vlagatelju, vendar opozarja, da navedeno na pravilnost odločitve ne more vplivati, saj je bilo izdano na podlagi dogodkov, ki jih je vlagatelj izvedel po preverjanju njegove ponudbe. Vlagatelj je v prizadevanju, da dokaže dopustnost svoje ponudbe, zamolčal, da sta bili potrdili Finančne upravi RS izdani zato, ker je dne 24. 4. 2019 in 25. 4. 2019 preko sistema e-Davki oddal popravek obračuna REK za mesec februar in marec, s popravkom pa znižal obremenitve iz naslova plač. Po tem, ko je vlagatelj dne 26. 4. 2019 od Finančne uprave Republike Slovenije pridobil potrdilo, pa je ponovno vložil obračun REK za zaposlene za mesec marec 2019 s prvotno vsebino. Naročnik še pojasnjuje, da aplikacija e-Dosje sama ne kreira podatkov, ampak jih pridobi iz davčne evidence, ki jo vodi Finančna uprava RS. Prav tako tuji subjekti v zvezi s tem niso v boljšem položaju, saj je bilo tudi od njih zahtevano, da predložijo potrdilo, ki ga izda njihov pristojni organ. Naročnik še navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki že v ponudbi predložijo tudi ustrezno dokumentacijo za čezmejno pošiljanje odpadkov v izbrano državo predelave. Naročnik predlaga uvedbo prekrškovnega postopka zoper vlagatelja, saj je v ESPD podal neresnično izjavo o tem, da razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 pri njem ni podan.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 14. 6. 2019, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vztraja pri očitkih iz zahtevka za revizijo, pri čemer opozarja, da je naročnik odločitev o zahtevku za revizijo utemeljil z drugimi razlogi od tistih, ki jih je navedel v izpodbijani odločitvi. Pri tem je ugotavljal nova dejstva in pridobil nove dokaze, vlagatelja pa z njimi ni seznanil, zato je naročnik kršil temeljno načelo kontradiktornosti. Naročnik je pridobil najmanj tri nove dokumente, o katerih ga ni obvestil preden je odločil o zahtevku za revizijo, na ta način pa je razširil polje svojega odločanja na nova dejanska in pravna vprašanja, raziskal je sorazmerno kompleksno dejansko stanje in napravil nekaj pravnih zaključkov, ki so izven njegove pristojnosti. Vlagatelj zatrjuje, da sme naročnik kot dokaz, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, zahtevati le potrdilo, ki ga izda pristojni organ v Republiki Sloveniji oziroma drugi državi. Naročnik sicer lahko preveri podatke tudi v sistemu e-Dosje, vendar to lahko stori le alternativno. Zato so naročnikove ugotovitve, ki jih je napravil na podlagi analize novo pridobljenih dokumentov, nezakonite in posegajo v pristojnost finančne uprave. Če bi se naročnik že spustil v ugotavljanje obstoja pogoja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, pa bi moral ugotavljati, ali so določenega denarne obveznosti obstajale ali ne. Poleg tega dopis Finančne uprave Republike Slovenije, z dne 6. 6. 2019, ne daje odgovora na to vprašanje, saj zgolj pojasnjuje, kako je prišlo do neskladja med potrdiloma (z dne 26. 4. 2019 in 17. 5. 2019) na eni strani ter izpisom iz sistema e-Dosje na drugi strani. Pri tem se Finančna uprava RS ni postavila na stališče, da so omenjenega dne obstajale obveznosti. Drugačna pa je vsebina obeh potrdil Finančne uprave RS, saj obe potrjujeta, da je imel na dan 28. 3. 2019 plačane vse do dne 28. 3. 2019 evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. Ključen dokaz, da obveznost ni obstajala, pa je okoliščina, da mu je finančna uprava na podlagi popravkov dne 29. 4. 2019 vrnila znesek v višini 105,91 EUR. Vlagatelj pojasnjuje, da je bil razlog za spreminjanje podatkov okoliščina, da sta bila v relevantnem obdobju dva delavca odsotna z dela zaradi bolezni, pri REK obrazcih je knjigovodja upošteval napačno stanje, in sicer kot bi bila delavca prisotna na delu, pri plačilu prispevkov pa je upošteval pravilno stanje, da sta delavca odsotna zaradi bolezni. Ko je ugotovil, da je prišlo do napake, je oddal ustrezne popravke REK obrazcev, te popravke pa je pristojni organ sprejel in jih potrdil tako, da mu je preveč plačane prispevke vrnil. Vlagatelj še navaja, da je določilo iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 v nesorazmerju z razumnim namenom zakonodajalca, zato je v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije. Zaradi knjigovodskih pomot v banalno nizkem znesku dobrih 60 eurov je bil namreč izločen iz predmetnega postopka. Takšna ureditev je tudi nesmiselna, saj bodo morali davkoplačevalci zaradi domnevno neplačanih šestdesetih eurov plačati več kot pol milijona dražjo storitev. Neustavna pa je tudi ureditev iz drugega odstavka 71. člena ZPVPJN, ki zahteva plačilo takse v višini 25.000,00 EUR.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da ga je naročnik nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. V vlogi, s katero se je dne 14. 6. 2019 izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vlagatelj še opozarja, da je naročnik odločitev o zahtevku za revizijo utemeljil z drugimi razlogi od tistih, ki jih je navedel v obrazložitvi izpodbijane odločitve, zaradi česar mu je bila kršena pravica do izjave (kontradiktornosti) in pravica do učinkovitega pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je najprej preverila tiste vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na obrazložitev o oddaji javnega naročila.

Naročnik je v obrazložitvi Odločitve o oddaji javnega naročila, št. 430-10/2019-28 z dne 16. 5. 2019, navedel, da je bila vlagateljeva ponudba izločena zaradi neizpolnjevanja pogoja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, in sicer:

»Naročnik je pri preverjanju podatkov v aplikaciji e-Dosje ugotovil, da ponudnik na dan 28. 3. 2019, ko je potekel rok za oddajo ponudb, ni izpolnjeval pogoja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 glede neizpolnjevanja obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira Finančna uprav RS, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave.

Potrdilo Finančne uprave RS, ki ga je vlagatelj naknadno priložil, in iz katerega izhaja, da so bili pri Finančni upravi RS plačani vsi do dne 28. 3. 2019 evidentirani davki in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila, plačani, je bilo izdano fizični osebi Benjaminu Kropcu in ne vlagatelju, ki je oddal ponudbo, zato ga naročnik ni upošteval.«

Med strankama ni spora o tem, da se drugi odstavek zgoraj citirane obrazložitve nanaša na Potrdilo št. DT 42900-29803/2019-1 09, ki ga je dne 26. 4. 2019 izdala Finančna uprava Republike Slovenije. Iz potrdila izhaja, da je imel davčni zavezanec Benjamin Kropec, Kolodvorska ulica 37 D, Slovenska Bistrica na dan 28. 3. 2019 pri Finančni upravi Republike Slovenije plačane vse do 28. 3. 2019 evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila ter da so v pripravo dokumenta vključeni vsi poslovni dogodki, ki so bili do izdaje tega dokumenta evidentirani v uradnih knjigovodskih evidencah Finančne uprave Republike Slovenije.

Vlagatelj je po prejemu izpodbijane odločitve naročniku posredoval še Potrdilo št. DT 42900-34587/2019-1 09-141-16, ki ga je dne 17. 5. 2019 prav tako izdala Finančna uprava Republike Slovenije. Iz potrdila izhajajo identične ugotovitve kot so navedene v predhodnem potrdilu. Poleg tega je Finančna uprava Republike Slovenije navedla, da je potrdilo izdano tako za fizično osebo (Benjamin Kropec), kakor tudi za Odkup odpadnih surovin, Benjamin Kropec s.p., saj se fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost, ne dodeli nove številke, temveč tudi pri opravljanju dejavnosti uporabljajo isto davčno številko, ki jim je bila dodeljena kot fizični osebi. Navedla je tudi, da se v uradnih knjigovodskih evidencah Finančne uprave Republike Slovenije pod isto davčno številko vodijo tako obveznosti fizične osebe, kakor tudi obveznosti iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti.

V sklepu, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, se je naročnik strinjal z vlagateljem v tem, da se naknadno priloženo potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije nanaša tudi na vlagatelja. Kot je namreč navedel naročnik, je po nadaljnjem preverjanju pri Ministrstvu za javno upravo in Finančni upravi Republike Slovenije ugotovil, da to potrdilo izkazuje stanje tudi za vlagatelja, oziroma da je ista davčna številka navedena v vseh dokumentih, ki mu jih je dostavil vlagatelj.

Med naročnikom in vlagateljem torej ni več spora o tem, da se fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost, ne dodeli nove davčne številke, pač pa tudi pri opravljanju dejavnosti uporabljajo (t)isto davčno številko, ki jim je bila dodeljena kot fizični osebi oziroma da se v uradnih knjigovodskih evidencah Finančne uprave Republike Slovenije, pod isto davčno številko vodijo tako obveznosti fizične osebe, kakor tudi obveznosti iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti. Vlagatelj in naročnik sta si torej edina v tem, da Finančna uprava Republike Slovenije za vse potencialne statuse posamezne fizične osebe beleži vse obveznosti na enem samem kontu.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, priznal svojo napako, a je zahtevek za revizijo kljub temu zavrnil. Navedel je, da potrdilo Finančne uprave Republike, z dne 26. 4. 2019, sicer izkazuje stanje tudi za vlagatelja, vendar navedeno na pravilnost njegove odločitve o izključitvi vlagateljeve ponudbe ne more vplivati, saj je bilo izdano na podlagi dogodkov, ki jih je vlagatelj izvedel po poteku roka za oddajo ponudb in po tem, ko je dne 18. 4. 2019 v sistemu e-Dosje že preveril dopustnost vlagateljeve ponudbe v smislu drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik je v nadaljevanju podrobno pojasnil, zakaj se potrdilo, ki ga je dne 18. 4. 2019 pridobil v aplikaciji e-Dosje in obe zgoraj navedeni potrdili Finančne uprave Republike Slovenije, ki ju je predložil vlagatelj, razlikujejo. Navedel je, da je vlagatelj v prizadevanju, da dokaže dopustnost svoje ponudbe zamolčal, da sta bili obe zgoraj navedeni potrdili Finančne uprave izdani zato, ker je vlagatelj po 18. 4. 2019, torej po tem, ko je naročnik že preveril njegovo ponudbo v e-Dosje, preko sistema e-Davki dne 24. 4. 2019 in 25. 4. 2019 oddal popravek obračuna REK za mesec februar in marec in s popravkom znižal obremenitve iz naslova plač. Po prejemu Potrdila Finančne uprave Republike Slovenije, z dne 26. 4. 2019, pa je ponovno vložil obračun REK za zaposlene za mesec marec 2019 s prvotno vsebino.

V skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 je naročnik dolžan v odločitvi o oddaji javnega naročila (ali odločitvi o tem, da naročila ne bo dodelil nobenemu ponudniku) navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, ter značilnosti in prednosti izbrane ponudbe oziroma ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah, je določba tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki je izraz načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti uveljavljanja pravnega varstva kot enega izmed temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN). Šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da bi mogli ponudniki sprejeti odločitev o morebitnem uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi razlogi, ki so naročnika vodilo pri sprejemu njegove odločitve.

ZJN-3 ne določa natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je pa slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija je zavzela stališče, da mora naročnikova odločitev vsebovati jasne ter nedvoumne razloge, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Četudi obrazložitev ne zajema prav vseh podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podlago naročnikove odločitve. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel za svojo odločitev, niso utemeljeni. Namen obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila je torej v tem, da se ponudnik seznani z vsemi okoliščinami, zaradi katerih njegova ponudba ni bila izbrana oziroma, da na podlagi pridobljenih podatkov oceni, ali je bil postopek oddaje javnega naročila izveden v skladu s pravili javnega naročanja in razpisno dokumentacijo ter se posledično lahko odloči, ali bo (oziroma ne bo) vložil zahtevek za revizijo. Ponudnik namreč lahko šele na osnovi obrazložitve oceni, ali so bile v postopku oddaje javnega naročila kršene njegove pravice ter ali bo za zaščito svojih upravičenih interesov vložil zahtevek za revizijo.

V obravnavanem primeru naročnik ključnih razlogov o tem, zakaj je vlagateljeva ponudba nedopustna, ni navedel v obrazložitvi izpodbijane odločitve, vlagatelj pa je na podlagi prejete obrazložitve lahko upravičeno domneval, da bi naročnik njegovo ponudbo v spornem delu obravnaval kot dopustno, če bi le vedel, da se potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije, z dne 26. 4. 2019, nanaša tudi nanj, oziroma da se v uradnih knjigovodskih evidencah Finančne uprave Republike Slovenije pod isto davčno številko vodijo tako obveznosti fizične osebe, kakor tudi obveznosti iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti. Naročnik sicer pravilno ugotavlja, da je bilo potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije, z dne 26. 4. 2019, »izdano na podlagi dogodkov, ki jih je vlagatelj izvedel po preverjanju njegove ponudbe«, vendar je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati, da iz navedenega potrdila izhaja, da je imel vlagatelj na dan poteka roka za oddajo ponudb (28. 3. 2019) plačane vse do 28. 3. 2019 evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila, naročnik pa je v obrazložitvi izpodbijane odločitve navedel, da potrdila ni upošteval (zgolj) iz razloga, ker je bilo izdano fizični osebi (Benjaminu Kropcu) in ne vlagatelju. Ker gre nastalo situacijo pripisati naročniku (tudi njegovemu nepoznavanju finančnih in davčnih predpisov), je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila. Nenazadnje je tudi možno, da vlagatelj, če bi se (pravočasno) seznanil s pravimi razlogi, ki so botrovali izločitvi njegove ponudbe, zahtevka za revizijo sploh ne bi vložil.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, ter jo ob upoštevanju določb 90. člena ZJN-3 (v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3) ustrezno obrazloži, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, o vlagateljevemu predlogu za izvedbo ustne obravnave ni odločala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje priglašene stroške - stroške takse v višini 25.000,00 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v priglašeni višini 3000 (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 2.196,00 EUR. Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala stroškov za postavko »pregled dokumentacije«, saj je upoštevala, da predstavlja storitev, ki je zajeta v storitve iz tarifne številke 40/1 OT. Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ne priznava stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj navedbe v vlagateljevi vlogi, z dne 14. 6. 2019, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 27.196,00 EUR.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ljubljani, dne 12. 7. 2019



Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, Ljubljana,
- Odvetniška družba Krašek, o.p., d.o.o., Cigaletova ulica 7, Ljubljana,
- Gorenje Surovina d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.