018-084/2019 Mestna občina Kranj

Številka: 018-084/2019-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Urejanje in čiščenje javnih zelenih površin na območju Mestne občine Kranj«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 7. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen.

2. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 4. 5. 2018 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 003051/2018-B01.

Naročnik je dne 7. 11. 2018 sprejel Odločitev o oddaji javnega razpisa št. 430-24/2018-25-46/20, s katero je razpisan posel oddal v izvedbo družbi Flora Sport, Zbiljska cesta 2, Medvode (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik prejel dve ponudbi, vendar je ugodnejša ponudba, ki jo je oddala družba Trata Novo mesto d.o.o., Novo mesto, nedopustna. Navedena ponudba je nedopustna iz razloga, ker najpomembnejša referenca ni bila izvedena pravočasno, kvalitetno in v skladu z določili sklenjene pogodbe.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 17. 5. 2019 vložil zahtevek za revizijo. Uvodoma navaja, da je 15. 3. 2019 prejel predlog za vložitev zahtevka za revizijo. Ker ga mora, kot zagovornik javnega interesa, vložiti v 45 delovnih dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev, vendar najpozneje v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu, je zahtevek za revizijo pravočasen. Navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil dve referenčni potrdili. Prvo referenčno potrdilo, ki ga je naročnik potrdil izbranemu ponudniku, se nanaša na projekt izdelave in dostave žalnih aranžmajev, spomladansko čiščenje zelenih površin, odvoz smeti in drugega z zelenih površin na deponijo, čiščenje košev za pasje iztrebke, urejanje sobnih rastlin in drugo. Drugo referenčno potrdilo se nanaša na izvajanje identičnih storitev, pri čemer je ta referenčni posel s strani naročnika potrjen družbi Flora d.o.o., Medvode. Iz opisa in datumov referenčnih poslov je razvidno, da gre po vsebini za enak posel, ki se je izvajal zaporedno - od 15. 5. 2014 do 30. 9. 2016 je družba Flora d.o.o., Medvode naročilo izvajala za naročnika, od 1. 10. 2016 do 30. 4. 2018 pa je posel izvajal izbrani ponudnik za referenčnega naročnika Flora d.o.o., Medvode. Očitno gre v tem primeru za izvedbo enega posla, ki je bil z enim naročilom in za celotno obdobje oddan izvajalcu Flora d.o.o., Medvode, pri čemer je navedena družba del tega posla oddala izbranemu ponudniku. Vendar na podlagi odstopljene dokumentacije ni mogoče ugotoviti, na kakšen način je bila izvedba tega posla prenesena oziroma oddana v izvajanje izbranemu ponudniku. Vlagatelj ugotavlja, da je iz javno objavljenih podatkov razvidno, da je bil izbrani ponudnik ustanovljen dne 16. 3. 2016, z vpisano glavno dejavnostjo 81.300 (Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice), družba je bila ustanovljena kot d.o.o., pri čemer iz podatkov ni razvidno, da bi družba nastala z oddelitvijo, razdelitvijo ali izčlenitvijo druge gospodarske družbe, kot ene izmed oblik delitve kapitalskih družb, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009 s spremembami; v nadaljevanju: ZGD-1). Izbrani ponudnik je v ponudbeni dokumentaciji predložil Pogodbo o prenosu kapacitet, z dne 26. 8. 2016, s katero je družba Flora d.o.o., Medvode na izbranega ponudnika prenesla dejavnost urejanja zelenih in športnih površin, zasaditve zelenih notranjih in zunanjih površin, urejanje strešnih vrtov, proizvodnjo in montažo vse urbane in športne opreme, vključno s premičninami, materialom, stroji izdelki, pogodbami o zaposlitvi z delavci ter vsemi referencami, pravicami intelektualne lastnine, good-willa in know-howa prenosne družbe. Prevzemna družba se je s pogodbo zavezala prenosni družbi za najem premičnin plačevati mesečno najemnino v višini 1.250,00 eurov, celotna kupnina za prenos poslovne dejavnosti in vseh sredstev iz te pogodbe pa znaša (simbolnih) 750 eurov mesečno. V pogodbi je tudi navedeno, da na prevzemno družbo dne 1. 10. 2016 preidejo tudi vse reference, ki jih je prenosna družba pridobila pri opravljanju dejavnosti urejanja zelenih in športnih površin, zasaditve zelenih notranjih in zunanjih površin ter urejanju strešnih vrtov. Na spletni strani družba Flora d.o.o., Medvode pa je navedeno, da so bile na družbo izbranega ponudnika prenesene dejavnosti dobave, montaže in vzdrževanje otroških igral ter urbane opreme za javne površine, izdelava gumenih varovalnih in športnih podlag, izbrani ponudnik pa naj bi iz tega področja prevzel tudi vse reference. Iz navedenih spletnih strani je tako razvidno, da družba Flora d.o.o., Medvode na izbranega ponudnika ni prenesla tudi dejavnosti urejanja zelenih in športnih površin, zasaditve zelenih notranjih in zunanjih površin oziroma urejanja strešnih vrtov. Na podlagi navedenega je tako mogoče ugotoviti, da je bil prenos dejavnosti iz družbe Flora d.o.o. na novoustanovljeno družbo Flora Sport d.o.o., Medvode opravljen le s pogodbo o prenosu dejavnosti. Ker pa v obravnavanem primeru ne gre za prenos dejavnosti v skladu z ZGD-1, ta pogodba ne more imeti pravnih učinkov (vlagatelj v tem delu opozarja na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-095/2012, 018-375/2013 in 018-043/2017 ter slednjo tudi povzema). Vlagatelj še opozarja, da četudi bi družba Flora Sport d.o.o., Medvode predstavljala univerzalnega pravnega naslednika, bi v tem primeru nanjo prešle tudi vse pravice in obveznosti prenosne družbe, pri čemer bi bilo potrebno upoštevati, da je bila družbi Flora d.o.o., Medvode pravnomočno izrečena stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja na območju RS za dobo treh let od pravnomočnosti sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. PR - 200/2015-2409, z dne 16. 8. 2016. Tudi če bi bila družba Flora Sport d.o.o., Medvode ustanovljena kot novo podjetje oziroma bi njena ustanovitev predstavljala spremembo oblike delovanja družbe prenosnice, takšne reference ne bi bilo mogoče šteti kot ustrezne. Ustanovitev nove družbe bi namreč v tem primeru predstavljala neupravičen obid kogentnih določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3). V skladu z navedenim, zatrjuje vlagatelj, naročnik obeh predloženih referenc ne bi smel upoštevati. Vlagatelj še zatrjuje, da je bil ponudnik Trata Novo mesto d.o.o., Novo mesto izločen neutemeljeno ter da je bil tudi neenakopravno obravnavan. Navaja, da je v ponudbi predložil devet referenčnih potrdil. Naročnik je po prejemu ponudbe in pred oddajo javnega naročila, kljub dejstvu, da je že v ponudbeni dokumentaciji pridobil vsa referenčna potrdila, podpisnike referenčnih potrdil ponovno pozval, da potrdijo navedbe na že potrjenih referenčnih potrdilih. Vsi referenčni naročniki so, z izjemo naročnika Urbana igrala d.o.o., reference ponovno potrdili. Dne 10. 9. 2018 je predstavnica naročnika na referenčnega naročnika - Mestno občino Novo mesto naslovila dopis za ponovno potrditev predhodno že dvakrat potrjenih referenc, in sicer za projekta izvajanja koncesijske dejavnosti na zelenih površinah in vzdrževanje otroških igrišč. Referenčni naročnik je prejel odgovor, da sta referenci ustrezni, vendar je naveden dokument podpisala oseba S.P. (in torej ne župan). Nadalje je naročnik izvedel ponovno, torej že četrto preverjanje referenc, saj naj bi prišel do informacije, da naj bi med Mestno občino Novo mesto in družbo Trata Novo mesto d.o.o., Novo mesto teklo več sodnih postopkov o izvajanju referenčnih storitev. Ob tem je opozoril, naj točnost navedenih informacij potrdi pristojna oseba. Dne 11. 9. 2018 je oseba M.R. naročniku odgovorila, da je za potrjevanje referenc pristojen župan ter da navedb osebe S.P. ne morejo potrditi. V dopisu je tudi navedeno, da med Mestno občino Novo mesto in podjetjem Trata Novo mesto d.o.o., Novo mesto teče sodni postopek, a naročnik je dne 5. 11. 2018 (s strani župana Mestne občine Novo mesto) prejel sporočilo, da je pri izvajanju spornih referenc prihajalo do zapletov, vendar je spor proti njim sprožila družba Trata Novo mesto d.o.o., Novo mesto. Vlagatelj opozarja, da je naročnik v zvezi z referencami navedene družbe referenčnega naročnika večkrat pozval k njihovim potrditvam, medtem ko pri izbranem ponudniku ni ravnal enako. Poleg tega je naročnik z izbiro izbranega ponudnika, ki je ponudil za več kot 50 % višjo ceno od cene, ki jo je ponudil v predhodno neuspešno končanem postopku oddaje javnega naročila za istovrstno storitev, in za 200 % višjo ceno od cene, ki jo je ponudila družba Trata Novo mesto d.o.o., Novo mesto, ravnal tudi v nasprotju s temeljnim načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Ker predmetno javno naročilo predstavlja že tretji poskus oddaje razpisanih storitev v obdobju od leta 2016 naprej, je mogoče sklepati, da je naročnik te storitve v tem obdobju oddajal mimo določil ZJN-3 ali pa kot evidenčna naročila v smislu 21. člena ZJN-3. Vlagatelj ob tem opozarja, da predstavlja drobitev javnih naročil eno hujših kršitev javno-naročniške zakonodaje. Vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 28. 5. 2019, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je priglasil dve referenci. Prvo referenčno storitev je v obdobju od 15. 5. 2014 do 30. 9. 2016 izvedla družba Flora d.o.o., Medvode za naročnika Mestno občino Kranj, drugo pa je od 1. 10. 2016 do 30. 4. 2018 izvajal sam, in sicer za svojega naročnika, to je za glavnega izvajalca - družbo Flora d.o.o., Medvode. Končni naročnik druge reference je prav tako naročnik predmetnega javnega naročila. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da oba referenčna posla izhajata iz iste koncesijske pogodbe, sklenjene med družbo Flora d.o.o., Medvode in naročnikom. Naročnik, ki je hkrati tudi referenčni naročnik, je v predmetnem postopku ocenil, da sta obe referenci ustrezni in da skupaj tvorita zadostno podlago za izpolnitev referenčne zahteve. Namen referenčnega posla je namreč v tem, da se naročnik prepriča, ali je tisti ponudnik, ki mu namerava oddati javno naročilo, sposoben izvesti razpisana dela. Poleg tega bo naročnik javno naročilo tudi oddal in plačal, zato mora biti naknadna presoja naročnikove ocene o izpolnjevanju referenčnega pogoja ustrezno zadržana. Izbrani ponudnik še navaja, da je bil končni naročnik isti subjekt, ki je naročnik tudi v obravnavanem primeru, zato je ustreznost reference lahko presodil sam, pri čemer je očitno ocenil, da je ustrezna. V obravnavanem primeru, še opozarja izbrani ponudnik, pa je predložil tudi potrdilo o dobro opravljenem poslu, ki ga je izdal (njegov) referenčni naročnik. Izbrani ponudnik še navaja, da dejstvo, da v ponudbi ni predložil podlage (npr. pogodbe) za sodelovanje pri izvedbi druge reference, ne more pomeniti, da referenca ni ustrezna. Naročnik namreč v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da bi morali ponudniki predložiti pogodbe z referenčnimi naročniki, pač pa je zahteval predložitev izpolnjenega referenčnega obrazca ter podpisana in žigosana potrdila referenčnih naročnikov, kar je bilo tudi storjeno. Zahteva po predložitvi konkretnih pogodb o izvedbi referenčnih poslov pa v praksi tudi sicer ni običajna. Reference se dokazujejo s potrdili o dobro opravljenem delu, ki jih izdajo referenčni naročniki, ne pa s predložitvijo npr. verige izvajalskih in podizvajalskih pogodb. Pravni posel, ki je podlaga za izvedbo referenčnih del, je namreč stvar referenčnega naročnika in izvajalca, in torej ne naročnika, ki izvaja postopek javnega naročanja. Če vlagatelj nima dostopa do dogovora, na podlagi katerega je izbrani ponudnik izvedel referenčni posel, to ne pomeni, da je bila referenca neutemeljeno priznana. Celo če s takšno podlago ne bi razpolagal niti naročnik, to še vedno ne bi pomenilo, da referenca ni ustrezna, saj je v zvezi s tem predložil vsa dokazila, ki so bila zahtevana. Izbrani ponudnik še navaja, da so vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na drugo referenco, prav tako neutemeljene. Pojasnjuje, da je bil na novo ustanovljen leta 2016, nanj pa so bile prenesene kapacitete družbe Flora d.o.o., Medvode, zato je njegov položaj enakovreden položaju, v katerem bi bil, če bi bil ustanovljen po postopku statusnega preoblikovanja, in sicer oddelitve nove družbe. Navaja, da je z družbo Flora d.o.o., Medvode dne 26. 8. 2016 sklenil pogodbo o prenosu kapacitet, s katero je navedena družba nanj prenesla del premoženja, s katerim je izvajala dejavnosti iz drugega člena te pogodbe. Pri tem sta vsem delavcem, na katere je prenos vplival, zagotovila vse pravice iz Zakona o delovnih razmerij. S tem je nastopilo enako stanje, do katerega bi prišlo, če bi se družba Flora d.o.o., Medvode odločila za statusno preoblikovanje. Navedeno velja tudi ob upoštevanju, da ZGD-1 za statusno preoblikovanje predpisuje določene obličnostne zahteve, ki v primeru ustanovitve nove družbe in sklenitve pogodbe o prenosu kapacitet niso upoštevane. Obličnostne zahteve iz ZGD-1, ki veljajo v postopku statusnega preoblikovanja, so namenjene izključno varstvu družbenikov in upnikov prenosne družbe. Morebitne pravice ali zahtevki teh dveh skupin subjektov pa v postopku oddaje javnega naročila oziroma pri presoji dopustnosti prenosa referenc iz prevzemne na prenosno družbo niso relevantni. Ker tako v primeru oddelitve z ustanovitvijo nove družbe v skladu z ZGD-1, kot tudi v primeru ustanovitve nove družbe in prenosa dela podjetja na takšno novo družbo, na prevzemno družbo preide premoženje, oprema sredstva in delavci, ki se o pred tem izvedli referenčne posle, ni nobenega razloga, da se prevzemni družbi ne bi priznale reference. Izbrani ponudnik še opozarja, da zgolj zato, ker je nek subjekt uvrščen v evidenco z negativnimi referencami, še ne pomeni, da mora biti iz postopkov javnega naročanja izključen tudi vsak drug subjekt, ki ima za družbenike iste osebe. Ker to v skladu s prakso Državne revizijske komisije velja za ponudnike, ki so ustanovljeni v postopku statusnega preoblikovanja in so zaradi tega s subjektom, ki je uvrščen v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami, tesno povezani, to še toliko bolj velja zanj, saj je bil ustanovljen povsem na novo in neodvisno od družbe Flora d.o.o., Medvode, od katere je zgolj »odkupil« določen del premoženja oziroma podjetja. Izbrani ponudnik še opozarja, da enakopravne obravnave ni mogoče meriti s tem, kolikokrat je naročnik preveril resničnost podatkov o referenčnih poslih izbranega ponudnika. Ker je referenčni naročnik obeh referenc, ki ju je priglasil, naročnik sam, je resničnost teh podatkov lahko preveril v svojem arhivu. Iz navedenih razlogov torej število poizvedb pri referenčnih naročnikih ne more biti merilo enakosti obravnave ponudnikov, saj sta bila ponudnika pri referenčnih poslih v bistveno različnem dejanskem in pravnem položaju oziroma je bila v obravnavanem primeru presoja njegovih referenc kvečjemu strožja kot presoja referenc ponudnika Trata Novo mesto d.o.o., Novo mesto. Naročnik pri tem ni preveril vseh referenc tega ponudnika, temveč zgolj tiste, za katere je imel informacije, da niso bile ustrezno izvedene, to pa so reference referenčnega naročnika Mestna občina Novo mesto. Neenakopravno obravnavanega se očitno ni čutil niti sam ponudnik Trata Novo mesto d.o.o., Novo mesto, saj zoper odločitev ni vložil zahtevka za revizijo. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je cena, ki jo je ponudil, od cene ponudnika Trata Novo mesto d.o.o., Novo mesto višja za 127 %, a pri tem opozarja, da primerjava cen že po naravi stvari ni utemeljena, saj družba Trata Novo mesto d.o.o., Novo mesto referenčne zahteve ni izpolnila, zato o kršitvi načela gospodarnosti na podlagi primerjave cen neprimerljivih ponudnikov ni mogoče govoriti. Navaja še, da je povišanje cen posledica sprememb na področju izvajanja razpisanih storitev in sprememb gradbene zakonodaje, potrebno pa je tudi upoštevati, da je cena odvisna od ponudbe in povpraševanja, v konkretnem primeru pa je edini usposobljeni ponudnik.

Naročnik je z dokumentom št. 430-1/2016-63-46/20, z dne 10. 6. 2019, zahtevek za revizijo zavrnil. Uvodoma opozarja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ne varuje elementov javnega interesa, saj zatrjevane kršitve ne predstavljajo nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, prav tako pa tudi ne gre za oškodovanje premoženja večje vrednosti. Iz navedenega razloga, opozarja naročnik, zahtevek za revizijo ni dopusten. Kljub temu je naročnik zahtevek za revizijo obravnaval tudi po vsebini. Navaja, da vlagateljev očitek o tem, da bi moral referenco, ki jo je izvedel izbrani ponudnik, potrditi tudi sam, nima podlage v razpisni dokumentaciji, takšna zahteva pa ne izhaja niti iz ZJN-3. Namen potrjevanje reference je potrditev naročnika referenčne storitve, da je gospodarski subjekt dejansko izvajal storitve v obsegu, kvaliteti in skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. V konkretnem primeru je referenčni naročnik (Flora d.o.o., Medvode) navedeno v celoti potrdil. Ker je dejanski naročnik storitev referenco potrdil in ker pri njem ni obstajal nikakršen dvom o ustreznosti, pravilnosti in resničnosti reference, za takšno preverjanje tudi ni imel podlage v lastni razpisni dokumentaciji. Naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da bi morali ponudniki predložiti tudi pogodbe, dogovore, oziroma druga dokazila, na podlagi katerih so izvajali storitve za posamezne naročnike. Ker tega ni zahteval, je bil dolžan zaključiti, da so predložena dokazila ustrezna. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na drugo referenco. Zatrjuje, da presoja ustreznosti prenosa te reference ne more biti predmet zahtevka za revizijo. Ob upoštevanju zahtev iz razpisne dokumentacije je bistveno, ali je referenca vsebinsko ustrezna in ali je potrjena s strani referenčnega naročnika. Ker je referenca vsebinsko ustrezna, prav tako pa je potrjena tudi s strani referenčnega naročnika, vprašanje o njenem prenosu s strani prenosnega na prevzemno podjetje ne more biti predmet revizijske presoje. Naročnik še opozarja, da je iz prvega odstavka 2. člena Pogodbe o prenosu kapacitet in iz Akta o ustanovitvi izhaja, da je izbrani ponudnik registriran za izvajanje obravnavane dejavnosti in da je bil za opravljanje dejavnosti izveden tudi ustrezen prenos dejavnosti iz gospodarske družbe Flora d.o.o., Medvode na družbo Flora Sport d.o.o., Medvode. V zvezi z očitki, ki se nanašajo na statusno preoblikovanje, naročnik povzema navedbe izbranega ponudnika, zato jih Državna revizijska komisija ne navaja ponovno. Naročnik v nadaljevanju zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na preverjanje referenc ponudnika Trata Novo mesto d.o.o., Novo mesto. Ugotavlja, da mu vlagatelj pravzaprav očita njegovo skrbnost pri pregledu ponudb. Pojasnjuje, da je navedenega ponudnika večkrat pozval na podajo pojasnil predvsem iz razloga, ker je bil seznanjen s problematiko načina njegovega izvajanja storitev v okviru referenčnega posla. Zaradi svoje skrbnosti je na koncu ugotovil, da sporna referenca ni ustrezna, kar je bilo jasno in nedvoumno potrjeno s strani referenčnega naročnika. Naročnik opozarja, da je bila ponudba družbe Trata Novo mesto d.o.o., Novo mesto zakonito izločena, saj je s strani župana Mestne občine Novo mesto pridobil izjavo, da referenčne storitve niso bile izvedene skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik še navaja, da je izbranega ponudnika v zvezi s ponujeno ceno pozval k pojasnilu. Izbrani ponudnik se je odzval z ustreznim pojasnilom, ponudba pa je dopustna tudi glede na zagotovljena sredstva. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na drobitev javnega naročila. Zatrjuje, da navedeni očitki niso v nikakršni relaciji s samim postopkom oddaje javnega naročila in navaja, da so se dodatne storitve naročala na podlagi obstoječe pogodbe, saj jih na drugačen način ni mogel zagotoviti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Čeprav je v obravnavanem primeru naročnik zahtevek za revizijo obravnaval po vsebini, je ob tem opozoril, da iz razloga, ker zatrjevane kršitve ne predstavljajo nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, prav tako tudi ne gre za oškodovanje premoženja večje vrednosti, zahtevek za revizijo ni vložen v javnem interesu. Zato zahtevek za revizijo po naročnikovem mnenju ni dopusten, vlagatelj pa na ta način ni izkazal aktivne legitimacije.

Z navedenim stališčem naročnika se ni mogoče strinjati. Kot je zapisala Državna revizijska komisija tudi v odločitvi št. 018-62/2018, je presoja o tem, ali zaradi naročnikovih ravnanj, ki jih ocenjujejo kot nezakonita, obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, javno varnost ali oškodovanje premoženja večje vrednosti (v smislu prvega odstavka 6. člena ZPVPJN), v domeni zagovornikov javnega interesa. Ker v navedeno presojo zagovornikov javnega interesa ni mogoče poseči, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo sprejela v vsebinsko obravnavo. Poleg tega v obravnavanem primeru ne gre le za tipično presojo (ne)dopustnosti dveh konkurenčnih ponudb (njunih referenčnih poslov), saj vlagatelj zatrjuje, da naj bi izbrani ponudnik s svojimi ravnanji skušal obiti ZJN-3 ter opozarja na neenakopravno obravnavo obeh konkurentov in na velika odstopanja med njunima ponujenima cenama.

V obravnavanem primeru torej vlagatelj med drugim zatrjuje, da sta bila izbrani ponudnik in ponudnik Trata Novo mesto neenakopravno obravnavana. Opozarja, da je naročnik pri ponudniku Trata Novo mesto d.o.o., Novo mesto večkrat preverjal (v ponudbi že pravilno potrjene) reference, medtem ko pri izbranem ponudniku ni ravnal enako. Kot zatrjuje vlagatelj, izbrani ponudnik referenčnih zahtev ni izpolnil, saj predloženi referenci nista ustrezni. Vlagatelj ob tem zlasti opozarja, da je bila družbi Flora d.o.o., Medvode, ki ji pripada ena izmed referenc, na katero se sklicuje izbrani ponudnik, dne 16. 8. 2016 izrečena stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja za dobo treh. Poleg tega vlagatelj, kot že izhaja iz te obrazložitve, očita naročniku, da je z izbiro dražje ponudbe izbranega ponudnika kršil tudi načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti in da je z drobljenjem predhodno izvedenega javnega naročila ravnal v nasprotju z ZJN-3.

Državna revizijska komisija je najprej preverila tiste očitke, ki se nanašajo na referenci izbranega ponudnika. Vlagatelj v tem delu očita naročnika, da referenca, ki jo je izvedla družba Flora d.o.o., Medvode, ni ustrezna iz razloga, ker izbrani ponudnik (družba Flora Sport d.o.o., Medvode) ni nastal na podlagi spremembe pravno-organizacijske oblike v skladu z ZGD-1. Četudi bi bilo temu tako, pa iz razloga, ker je družba Flora d.o.o., Medvode uvrščena na seznam gospodarskih subjektov z negativnimi referencami, ne bi bila ustrezna niti druga referenca (torej referenca, ki naj bi jo izvedel izbrani ponudnik). Poleg tega druge reference ni potrdil končni naročnik (ki je naročnik tudi v obravnavanem primeru), iz odstopljene dokumentacije pa prav tako ni razvidna pravna podlaga, na podlagi katere naj bi izbrani ponudnik referenčno storitev izvedel za prvotnega izvajalca (za družbo Flora d.o.o., Medvode).

Naročnik je referenčne zahteve navedel v poglavju Tehnična sposobnost, na 19. strani razpisne dokumentacije (Pogoj 1 - Reference), in sicer:

»Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, je v obdobju zadnjih štirih (4) let pred datumom objave tega javnega razpisa na Portalu javnih naročil izvedel oziroma izvajal najmanj eno istovrstno storitev v skupni vrednosti vseh storitev najmanj 1.800.00,00 EUR brez DDV, pri čemer je znašala skupna površina javnih zelenih površin, ki jih je urejal izvajalec, najmanj 350.000 m².

Kot istovrstna storitev se šteje storitev, kjer je izvajalec izvajal:
- urejanje in čiščenje javnih zelenih površin in
- redno vzdrževanje, čiščenje in obnovo igral.

Kot ustrezna referenca bodo upoštevana tudi dela strojne in ročne košnje obcestnih površin na občinskih in državnih cestah ter urejanje in čiščenje športnih in rekreacijskih površin, pri čemer vsaka izmed teh vrst referenc ne sme predstavljati več kot 25 % vseh referenc (reference košnje obcestnih površin se upoštevajo zgolj do 25 % zahteve celotnega pogoja - maksimalno do vrednosti 450.000,00 EUR brez DDV in maksimalno do površine 87.500 m²).

Prav tako bo ustrezna referenca tudi referenca urejanja in čiščenja javnih zelenih površin v okolici javnih objektov, kot so parki in druge zelene površine okrog bolnišnice in zdravstvenih domov. Prav tako se bodo kot ustrezne štele reference urejanja in čiščenja pokopaliških kompleksov.

Gospodarski subjekt mora za izpolnjevanje pogoja izpolnjevati obe zgoraj navedeni alineji, torej mora usposobljenost izkazati tako na področju urejanja in čiščenja javnih zelenih površin, kot tudi na področju vzdrževanja, obnove in čiščenja igral.

Gospodarski subjekt lahko pogoj izpolni tudi kumulativno s predložitvijo več referenc.

V primeru sklicevanja na partnerje, podizvajalce ali druge gospodarske subjekte, morajo biti navedeni subjekti nominirani za opravljanje vsaj dela del, za katera so podali reference.

Reference, ki ne bodo vpisane v obrazec ali potrjene s strani referenčnih naročnikov na predpisanem obrazcu ali na potrdilu, ki po vsebini vsebuje vse podatke iz razpisnega obrazca, se ne bodo upoštevale.«

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je izbrani ponudnik v ponudbi predložil dve referenčni potrdili. Prvo referenčno potrdilo, ki ga je naročnik potrdil družbi Flora d.o.o., Medvode, se nanaša na projekt izdelave in dostave žalnih aranžmajev, spomladansko čiščenje zelenih površin, odvoz smeti in drugega z zelenih površin na deponijo, čiščenje košev za pasje iztrebke, urejanje sobnih rastlin in drugo. Navedeno referenčno delo se je izvajalo od 15. 5. 2014 do 30. 9. 2016. Drugo referenčno potrdilo se nanaša na izvajanje identičnih storitev, pri čemer je ta referenčni posel, ki se je izvajal od 1. 10. 2016 do 30. 4. 2018, izbranemu ponudniku potrdil prvotni izvajalec del oziroma družba Flora d.o.o., Medvode.

Izbrani ponudnik in naročnik pravilno opozarjata, da vlagatelj ne nasprotuje vsebinski ustreznosti priglašenih referenc. Prav tako med strankami v tem postopku ni spora o tem, da le obe referenci skupaj zadoščata s strani naročnika postavljeni vrednosti referenčnih del.

Kot pravilno opozarja vlagatelj in kot že izhaja iz te obrazložitve, je iz opisa in datumov referenčnih poslov razvidno, da gre za enaka dela, ki so se izvajala zaporedno - od 15. 5. 2014 do 30. 9. 2016 je družba Flora d.o.o., Medvode referenčni posel izvajala za naročnika, od 1. 10. 2016 do 30. 4. 2018 pa je dela izvajal izbrani ponudnik (družba Flora Sport d.o.o., Medvode), in sicer za dosedanjega izvajalca - družbo Flora d.o.o., Medvode. Da gre za posel, ki izhaja iz iste pogodbe, je potrdil tudi izbrani ponudnik.

Iz predložene dokumentacije (in o čemer med strankama ni spora) je torej razvidno, da enega izmed obeh referenčnih poslov ni opravil izbrani ponudnik, temveč družba Flora d.o.o., Medvode. Sporno pa je vprašanje, ali je mogoče ob upoštevanju Pogodbe o prenosu kapacitet družbe Flora d.o.o., ki sta jo dne 26. 8. 2016 sklenila izbrani ponudnik in družba Flora d.o.o., Medvode, referenco iz posla, ki ga je izvedla družba Flora d.o.o., Medvode priznati izbranemu ponudniku.

Državna revizijska komisija je že v številnih odločitvah zapisala, da so dokazila o dobro izvedenih storitvah oziroma gradnjah (reference) eden izmed možnih elementov, na podlagi katerih lahko naročnik ugotavlja tehnično usposobljenost posameznih ponudnikov za izvedbo posla. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago. Naročnik lahko na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila.

Referenc glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati kot zmogljivosti, ki bi si jih bilo mogoče izposoditi od drugih gospodarskih subjektov na enak način, kot si je mogoče izposoditi druga sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Reference niso kapacitete - zmogljivosti v smislu opreme, kadrov, mehanizacije, finančnih sredstev itd., kar si je mogoče izposoditi od drugih subjektov, temveč izkazujejo stopnjo usposobljenosti, znanja in izkušenj. Gre za lastnosti, ki so tesno povezane z osebo ponudnika in z njegovim personalnim substratom. Takšno stališče je mogoče izpeljati tudi iz prvega odstavka 81. člena ZJN-3, ki pri izkazovanju pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo dopušča uporabo zmogljivosti drugih subjektov, in sicer ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Navedena določba daje podlago za uporabo določenih zmogljivosti in sredstev za izvedbo javnega naročila, s katerimi ponudnik sam sicer ne razpolaga, a jih lahko pridobi (si jih npr. izposodi) od drugih gospodarskih subjektov. Vendar pa prvi odstavek 81. člena ZJN-3 hkrati določa, da lahko ponudnik glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo ti tudi izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Iz prvega odstavka 81. člena ZJN-3 torej izhaja, da se lahko ponudnik sklicuje na referenco drugega gospodarskega subjekta le v primeru, če zagotovi, da bo ta subjekt tudi dejansko izvedel posel oz. del posla, za katerega izkazuje usposobljenost.

Z vidika prava javnih naročil torej referenc ni mogoče zagotoviti tako, da si jih ponudnik izposodi in jih preprosto »prenese« s pravnim poslom. Vendar pa je Državna revizijska komisija ob stališču, da reference niso zmogljivosti, ki bi si jih bilo mogoče sposoditi od drugih gospodarskih subjektov, tudi že večkrat opozorila, da bi bilo pri referencah sklicevanje na že izvedene enake ali podobne posle, ki jih ne izvede ponudnik, temveč drug gospodarski subjekt, izjemoma možno takrat, kadar bi npr. ponudnik sam razpolagal z istimi kadri, ki so izvedli podobne posle v preteklosti v imenu drugega gospodarskega subjekta (v smislu prevzema, pripojitve ali spojitve gospodarskih subjektov), oziroma kadar bi subjekt, ki z lastnimi referencami izkazuje tehnično usposobljenost za določeno vrsto del, pri izvajanju teh del tudi dejansko sodeloval z drugim izvajalcem ali ga vsaj nadzoroval. V primeru, kadar en gospodarski subjekt inkorporira drugega, s tem pridobi njegov materialni in personalni substrat in s tem kadre, tehnologijo, stroje, opremo, know-how, pravice intelektualne lastnine itd., posledično pa tudi znanje in izkušnje, ki izvirajo iz izvedenih poslov. Vprašanje, na katero gospodarsko družbo preidejo reference, je sicer odvisno od vrste statusno-pravnega preoblikovanja. Pri popolnem univerzalnem nasledstvu (npr. pri različnih oblikah združitev) praviloma ni sporno, da prevzemna družba, ki v celoti inkorporira prenosno družbo, pridobi tudi reference iz poslov prenosne družbe. Pri delnem univerzalnem nasledstvu (npr. pri različnih oblikah delitev) pa je mogoče referenco priznati tisti družbi, ki prevzame (ali na kateri ostane) tisti del substrata, s katerim je bil referenčni posel izveden.

Naročnik in izbrani ponudnik zatrjujeta, da je položaj izbranega ponudnika, ki je bil na novo ustanovljen leta 2016, nanj pa so bile prenesene kapacitete družbe Flora d.o.o., Medvode enakovreden položaju, v katerem bi bil, če bi bil ustanovljen po postopku statusnega preoblikovanja, in sicer oddelitve nove družbe. Navajata tudi, da je izbrani ponudnik z družbo Flora d.o.o., Medvode dne 26. 8. 2016 sklenil pogodbo o prenosu kapacitet, s katero je Flora d.o.o., Medvode na izbranega ponudnika prenesla del premoženja, s katerim je izvajala dejavnosti iz 2. člena te pogodbe (v skladu z navedenim členom je izbrani ponudnik od družbe Flora d.o.o., Medvode prevzel dejavnost urejanja zelenih in športnih površin, zasaditve zelenih notranjih in zunanjih površin, urejanje strešnih vrtov, proizvodnjo in montažo vse urbane in športne opreme, prodajo urbane in športne opreme, izdelavo in prodajo varovalnih in športnih površin), pri čemer sta vsem delavcem, na katere je prenos vplival, zagotovila tudi vse pravice iz Zakona o delovnih razmerij. S tem je po njunem prepričanju nastopilo enako stanje, do katerega bi prišlo, če bi se družba Flora d.o.o., Medvode odločila za statusno preoblikovanje.

Vlagatelj navaja, da je potrebno prenos referenc na drugo gospodarsko družbo obravnavati odvisno od vrste statusno-pravnega preoblikovanja ter zatrjuje, da konkretne pogodbe ni mogoče obravnavati kot korporacijsko-pravnega posla delitve, ki bi imel učinke delnega univerzalnega pravnega nasledstva v skladu z določbami ZGD-1 (vlagatelj se pri tem sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-95/2012, 018-375/2013 in 018-043/2017).

Če naj bi sklenjena pogodba o prenosu kapacitet, ki jo je izbrani ponudnik sklenil dne 26. 8. 2016, predstavljala podlago za delno univerzalno pravno nasledstvo, kot to zatrjuje naročnik (naročnik in izbrani ponudnik izrecno navajata, da gre za enak položaj kot pri oddelitvi), bi bilo potrebno takšen pravni posel podrediti pravilom ZGD-1. Vlagatelj pravilno opozarja, da je Državna revizijska komisija v odločitvi št. 018-043/2017 zapisala, da imajo statusno-pravna preoblikovanja, ki preko univerzalnega pravnega nasledstva povzročijo tako premoženjske kot tudi korporacijske učinke, lahko takšne učinke le v primeru, če so izvedena v skladu s pravili ZGD-1. Vlagatelj tako tudi pravilno navaja, da ZGD-1 za statusno-pravna preoblikovanja zahteva številne obličnosti in ravnanja ter dokumentacijo, ki jo morajo predložiti gospodarske družbe, kot npr. izjave poslovodstev, pogodbo o delitvi, zapisnike zasedanj skupščin, poročila nadzornih svetov, morebitna dovoljenja ali soglasja pristojnih državnih organov, poročila o revizijah itd. (prim. 590. člen ZGD-1 v povezavi s 635. členom ZGD-1). V drugem odstavku 635. člena pa ZGD-1 določa, da pravne posledice delitve (prehod premoženja, morebitno prenehanje prenosne družbe, nova korporacijska razmerja) nastanejo z vpisom delitve v sodni register. Vpis delitve v sodni register, ki sledi izvedbi vseh zahtevanih ravnanj, je torej konstitutivnega pomena, saj z vpisom delitve nastopi izmenjava deležev in takrat tudi preidejo obveznosti iz pravne sfere prenosne družbe v pravne sfere novih oziroma prevzemnih družb, in sicer na način, kot je določen v pogodbi o delitvi.

Čeprav naročnik in izbrani ponudnik navajata, da gre pri sklenitvi pogodbe o prenosu kapacitet za enak položaj kot pri pogodbi o oddelitvi po 623. členu ZGD-1, ni mogoče zavzeti stališča, da lahko pravni posel povzroči učinke, kot jih predvideva ZGD-1 (torej prehod premoženja, prevzem pravic in obveznosti, korporacijski učinki, vstop v pravna razmerja prenosne družbe itd.), ne da bi bila pri tem izvedena vsa pravna dejanja, ki jih določa ZGD-1, in ne da bi bil posel vpisan v sodni register, s čimer sploh pridobi konstitutivno lastnost.

Vlagatelj ob tem pravilno opozarja, da četudi bi družba Flora Sport d.o.o. nastala z oddelitvijo v skladu s pravili ZGD-1, pa kot ustrezne ne bi bilo mogoče priznati nobene izmed obeh spornih referenc. Kot namreč zatrjuje vlagatelj, bi v tem primeru ustanovitev nove družbe z oddelitvijo prenosne družbe, ki je uvrščena na seznam subjektov z negativnimi referencami, z namenom nadaljnje uporabe referenc prenosnega podjetja, ki zaradi obstoja razloga za izključitev ne more pridobiti javnih naročil, dejansko omogočila ponovno sodelovanje izključenih ponudnikov. V tem (sicer hipotetičnem) primeru bi namreč prevzemna družba (v zvezi z odstopljenim substratom) kot univerzalni pravni naslednik vstopila v vsa pravna razmerja prenosne družbe oziroma bi celostno vstopila v pravni položaj prenosnega pravnega subjekta in bi bila njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij (prim. S. Prelič, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 634, 637). Navedeno pa pomeni, da bi bilo pri tem potrebno upoštevati, da je bila prenosna družba uvrščena na seznam ponudnikov z negativnimi referencami.

Poleg tega niti naročnik niti izbrani ponudnik nista konkretizirala navedb o tem, katero premoženje, oprema in sredstva, s katerimi so se opravljale referenčne storitve, naj bi bili preneseni na izbranega ponudnika. Prav tako nista navedla, kateri izmed prevzetih delavcev so izvajali storitve iz referenčne pogodbe, niti ni jasno, ali so bili prevzeti vsi delavci, ki so za družbo Flora d.o.o., Medvode izvajati storitve iz referenčnega posla. Naročnik in izbrani ponudnik sicer zatrjujeta, da gre za tisto premoženje in tiste delavce, ki se izvedli referenčne storitve, a pogodba se v tem delu sklicuje na Prilogo 3 (v kateri naj bi bili specificirani premoženje, oprema in sredstva) in na Prilogo 1 (v kateri naj bi bili navedeni delavci), vendar navedeni prilogi k pogodbi nista priloženi.

Ob navedenem se je pri vlagatelju upravičeno vzbudil tudi dvom v enakopravno in nediskriminatorno obravnavo ter v transparentno vodenje postopka oziroma vtis, da je naročnik preferiral izbranega ponudnika, saj je pri edinem preostalem sodelujočem ponudniku (to je pri družbi Trata Novo mesto d.o.o., Novo mesto) celo večkrat preverjal že v ponudbi pravilno potrjene reference oziroma je eno referenčno storitev (naveden ponudnik je sicer predložil devet referenc, a brez spornega in odločilnega referenčnega posla, referenčne zahteve v delih, ki se nanašata na minimalno kvadraturo in vrednost del, ne bi izpolnil) preveril tolikokrat, dokler ni tedanji referenčni naročnik (Mestna občina Novo mesto) navedel, da je pri izvajanju referenčnih storitev prihajalo do zapletov pri dogovoru o vrednostni in količinski izvedbi del. Izbrani ponudnik in naročnik sicer pravilno opozarjata, da enakopravne obravnave ni mogoče meriti s tem, kolikokrat je naročnik preveril resničnost podatkov o referenčnih poslih, a v obravnavanem primeru ne gre spregledati, da je bil naročnik pri presoji referenc ponudnika Trata Novo mesto d.o.o., Novo mesto veliko bolj strikten in temeljit kot pri presoji referenc izbranega ponudnika. Nenazadnje je naročnik navedenega ponudnika zaradi neizpolnjevanje referenčnih zahtev izločil, čeprav je ugotovil, da je v zvezi s spornim referenčnim poslom pravdo pravzaprav sprožil izvajalec referenčne storitve (in torej ne referenčni naročnik), po drugi strani pa ene izmed obeh spornih referenc izbranega ponudnika, kot je navedel, sploh ni preveril, čeprav je bil v tem primeru sam tudi končni naročnik oziroma se je v zvezi s tem zanesel na potrdilo referenčnega naročnika - torej družbe, ki je uvrščena na seznam ponudnikov z negativnimi referencami.

Naročnik presoje referenčnega posla, ki naj bi ga izvedel izbrani ponudnik, ni opravil niti tekom predrevizijskega postopka, čeprav bi moral (kot končni naročnik sporne reference) razpolagati z relevantno dokumentacijo in kljub temu, da ga je vlagatelj, ki v konkretnem primeru nastopa v vlogi zagovornika javnega interesa, k temu pozval na več mestih zahtevka za revizijo. Naročnik je namreč vlagateljeve očitke zavrnil z navedbami, da iz razloga, ker je izbrani ponudnik v zvezi s to referenco predložil vse obrazce, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji, poleg tega jo je potrdil tudi dejanski naročnik storitev (v obravnavanem primeru torej družba, ki je uvrščena v evidenco subjektov z negativnimi referencami), ni obstajal noben dvom v njeno ustreznost, pravilnost in resničnost. Naročnik se ni odzval niti na vlagateljevo opozorilo o tem, da iz odstopljene dokumentacije ni razvidno, kako in na kakšni podlagi je bila izvedba dela tega posla lahko sploh oddana izbranemu ponudniku, če pa je bil navedeno javno naročilo prvotno in v celoti oddano podjetju Flora d.o.o., Medvode. Vlagatelj ga je ob tem, kot že izhaja iz te obrazložitve, celo opozoril, da v obravnavanem primeru ustanovitev nove družbe (izbranega ponudnika) pomeni obid kogentnih določb ZJN-3 (vlagatelj je naročnika tudi opozoril, da je iz Akta o ustanovitvi družbe izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik v notarskem zapisu izjavil, da mu niso znane okoliščine, na podlagi katerih bi bil pravni posel, vsebovan v notarskem zapisu nedopusten ter da pravnega posla ne sklepa navidezno in tudi ne zato, da bi se izognil zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodoval tretjo osebo). Naročnik sicer pravilno opozarja, da od ponudnikov ni mogoče terjati več, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija. A v obravnavanem primeru mu vlagatelj v zvezi s to referenco očita, da je bil z ustanovitvijo nove družbe izbranega ponudnika pravzaprav izbran ponudnik, ki je uvrščen na seznam ponudnikov z negativnimi referencami, naročnik pa se do teh očitkov ni opredelil.

Dvom v naročnikovo enakopravno in nediskriminatorno obravnavo ter v transparentno vodenje postopka je v konkretnem primeru še toliko večji, saj je izločeni ponudnik, kot pravilno opozarja vlagatelj, oddal (naj)ugodnejšo ponudbo. Cena izbranega ponudnika znaša 552.130,51 EUR brez DDV, cena izločenega konkurenta pa 243.029,07 EUR brez DDV, poleg tega je potrebno tudi upoštevati, da sta navedeni ceni ponujeni za eno leto opravljanja razpisanih del, pogodba za izvajanje razpisane storitve pa je z izbranim ponudnikom podpisana za dobo petih let.

Državna revizijska komisija pa ni obravnavala vlagateljevega očitka, ki se nanaša na domnevno drobitev tistega javnega naročila, iz katerega izvirata obe sporni referenci izbranega ponudnika. Naveden očitek se namreč ne nanaša na postopek oddaje predmetnega javnega naročila pač pa (o čemer med strankama v tem postopku ni spora) na javni razpis, ki je bil pravnomočno končan že leta 2014 (dne 15. 5. 2014 je bila namreč že sklenjena pogodba), zato o njem ni več mogoče razpravljati.

Ker ugotovljenih kršitev naročnika ni mogoče odpraviti, saj je namreč naročnik dne 14. 12. 2018 z izbranim ponudnikom že sklenil pogodbo za izvajanje razpisanih storitev, je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alineje 39. člena ZPVPJN ugotovila (le) utemeljenost zahtevka za revizijo, ne da bi (kot je to predlagal vlagatelj) razveljavila celoten postopek oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ljubljani, dne 10. 7. 2019




Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

- Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana,
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.