018-082/2019 Javni zavod Lekarna Ljubljana

Številka: 018-082/2019-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup in vzdrževanje avtomatiziranega lekarniškega sistema za skladiščenje zdravil (2 sklopa)«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vložil vlagatelj MTH d.o.o., Cesta na Poljane 18, Ljubljana – Šentvid, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Zupančič o.p., d.o.o., Nazorjeva ulica 6A, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika JAVNI ZAVOD LEKARNA LJUBLJANA, Komenskega ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 7. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila:
- v delu, ki se nanaša na zahtevo po predložitvi potrdila o preizkusu varnosti TÜV ali drugega podobnega oz. primerljivega varnostnega certifikata neodvisne agencije ali inštituta (druga alineja poglavja »D. Varnostni paket obsega« v dokumentu »TEHNIČNE ZAHTEVE«);
- v delu, kjer je zahtevana predložitev reference za dve namestitvi avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja, ki uspešno po FEFO metodi delujeta v lekarniškem okolju z obema zahtevanima sistemoma najmanj 6 mesecev (razdelek »POSEBNI TEHNIČNI POGOJI NAROČNIKA« dokumenta »NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE«);
- v delu, kjer je v zvezi z načinom delovanja robotskih rok zahtevana zmožnost prenosa več enakih ali različnih pakiranj hkrati ob enem premiku (5. alineja poglavja »B. Opis in zahteve avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja« v dokumentu »TEHNIČNE ZAHTEVE«);
- v delu, kjer je zahtevan hkraten način izskladiščenja zdravil (6. alineja poglavja »B. Opis in zahteve avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja« v dokumentu »TEHNIČNE ZAHTEVE«);
- v delu, ki se nanaša na zahtevan zunanji popolnoma avtomatiziran sistem vnosa pakiranj zdravil vzporedno z daljšo stranico avtomatiziranega skladišča (6. alineja 1. točke poglavja »A. Namestitev avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja« v dokumentu »TEHNIČNE ZAHTEVE«).

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.134,83 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, katerega oddaja po odprtem postopku, na portalu javnih naročil objavil dne 15. 5. 2019, pod št. objave JN003095/2019-B01, dne 16. 5. 2019 pa tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 094-226669.

Vlagatelj je, pred potekom roka za prejem ponudb, z vlogo z dne 29. 5. 2019 vložil zahtevek za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s katerim je v okviru zatrjevanih kršitev pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpostavil določbe oz. zahteve:
- glede maksimalne svetle mere prostora;
- po predložitvi certifikata oz. potrdila o preizkusu varnosti TÜV ali drugega podobnega oz. primerljivega varnostnega certifikata neodvisne agencije ali inštituta;
- da mora ponudnik zagotoviti povezavo naročnikovih Vmotion zaslonov z obstoječim lekarniškim sistemom;
- po predložitvi dveh referenc, ki povezujeta ponujen sistem, naročnikov informacijski sistem in Vmotion virtualne police;
- po tem, da v notranjem delu skladišča delujeta elektronsko vodeni robotski roki, ki zmoreta ob vnosu in iznosu prenašati več enakih ali različnih pakiranj hkrati ob enem premiku;
- po hkratnem izskladiščenju do treh pakiranj hkrati;
- po čistilnem modulu za avtomatsko čiščenje polic;
- po zunanjem popolnoma avtomatiziranem sistemu vnosa pakiranj vzporedno z avtomatiziranim skladiščem.
Vlagatelj predlaga, naj se ugotovi utemeljenost njegovih navedb in razveljavi sporne zahteve, ter se mu povrne priglašene stroške pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom z dne 10. 6. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 10. 6. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 17. 6. 2019, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 18.6. 2019.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


I.

Prvi vlagateljev očitek se nanaša na določitev svetlih mer prostora v dokumentu »TEHNIČNE ZAHTEVE« in s tem povezanih navedb:
»Nakup avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja s prinosom zdravil, obsega:
[…]
in je ustreznih dimenzij, da ustreza pogojem prostora skladno s projektom, in sicer:
• maksimalne svetle mere prostora za postavitev avtomatiziranega skladišča:
- višina: 3,00m,
- širina: 1,65m,
- dolžina: 8,50m.
• maksimalne svetle mere prostora za postavitev zunanjega popolnoma
avtomatiziranega sistema vnosa:
- višina: 3,00m,
- širina: 0,60m,
- dolžina: 3,95m.«

Kot izhaja iz zahtevku za revizijo priloženega potrdila o oddaji vprašanja z dne 27. 5. 2019 ter iz pregleda objav na portalu javnih naročil (objava dne 31. 5. 2019 ob 8.33), je vlagatelj na naročnika naslovil naslednje vprašanje oz. predlog, na kar je naročnik preko odgovoril:

VPRAŠANJE
Naročnik v tehničnih zahtevah za sklop 1 navaja maksimalne svetle mere prostora, ki so na razpolago za namestitev avtomatiziranega skladišča (stran 21 razpisne dokumentacije)
Ali smemo ponudit sistem skladiščenja naslednjih mer: dolžine 7.50m, širine 1.69m in višine 3.00m? Iz priložene slike prostora je razvidno, da je na strani robota, kjer je v prvem prostoru postavljen avtomatiziran sistem vnosa pakiranj in v drugem prostor za shrambo, dovolj prostora, da ponudimo sistem širine 1.69m.
Naš sistem avtomatiziranega skladiščenja pakiranj je širine zgolj 0.50m, kar pomeni, da naročnik v delu postavitve avtomatiziranega sistema skladiščenja z našim ponujenim sistemom pridobi 6cm po celotni dolžini.
V delu shrambe, pa kljub razširitvi za 4cm naročniku še vedno ostaja netto 109.5cm hodnika.
ODGOVOR
Naročnik zahteve glede svetlih mer za avtomatizirano skladišče ne spreminja. Ponudniki lahko ponudijo svoje sisteme le znotraj svetlih mer, zato smo napisali »do« in ne »okoli«. Glede na to, da naročnik naroča sistem prilagojen po merah naročnika in ne kupuje t.i. »off the shelf« sistema, pričakuje, da se bo ponudnik prilagodil potrebam naročnika in ne obratno. Kakršnakoli drugačna umestitev bi nujno zahtevala spremembe gradbenih načrtov, kar pa ni več mogoče, saj je gradnja objekta z obrtniškimi deli v zaključni fazi, prav tako ni mogoča sprememba projektne dokumentacije za notranjo opremo, saj je naročilo male vrednosti za izdelavo, dobavo in montažo lekarniškega pohištva za Lekarno pri ZD Bežigrad že zaključeno.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da iz dokumentacije ni jasno, zakaj je naročnik predpisal svetle mere prostora ločeno za avtomatizirano skladišče in ločeno za avtomatiziran sistem vnosa, saj oboje skupaj zaseda skupno širino. Meni, da je mogoče iz oblikovanja zahteve posredno razbrati, da je naročnik oblikoval zahtevo z namenom omejiti dostop vlagatelju do predmetnega naročila, saj je naročnik že od vsega začetka (tudi že pri projektiranju v mesecu aprilu) načrtoval postavitev sistema konkurenčnega proizvajalca Rowa širine 1630 mm. Zahtevo po širini naj bi naročnik oblikoval tako, da je širini želenega sistema dodal še dva centimetra, vedoč, da je vlagateljev sistem širši za nekaj dodatnih centimetrov, kljub temu, da je upoštevajoč celotno širino z avtomatiziranim sistemom vnosa vred ožji od maksimalne skupne dopustne širine.

Naročnik v sklepu z dne 10. 6. 2019 poudarja, da je gradnja objekta z obrtniškimi deli v zaključni fazi in da sprememba projektne dokumentacije za notranjo opremo ni mogoča, pa tudi sicer sprememba ne bi omogočala optimalne razporeditve ostalih prostorov v lekarni. Podrobno opisuje zasnovo prostora in način umestitve naprave v ta prostor. Dodaja, da je pred pripravo predmetnega naročila preveril širine sistemov ponudnikov avtomatiziranih skladišč zdravil in možnosti njihove umestitve v predvideni prostor, pri tem pa je ugotovil, da obstaja na trgu vsaj 8 različnih sistemov različnih proizvajalcev, ki so širine 1,65 m ali ožji, vključno z rešitvijo proizvajalca Gollmann, ki jo ponuja vlagatelj.

Vlagatelj v vlogi z dne 17. 6. 2019 ugotavlja, da maksimalne možne mere prostora za postavitev avtomatiziranega skladišča oblikujejo omejitve opreme (pohištva), kar je naročnik razpisal v okviru javnega naročila JN002560/2019, v katerem je odločitev o oddaji naročila sprejel takoj po prejemu predmetnega zahtevka za revizijo, dne 5. 6. 2019 pa tudi podpisal pogodbo, čeprav bi to svojo odločitev o oddaji naročila lahko pravočasno razveljavil. Nesprejemljivo naj bi bilo, da se mora vrednostno dražje blago (lekarniški sistem) prilagajati cenejšemu blagu (tj. pohištvu), ki je že tako in tako v celoti izdelano po meri. Razlika zgolj 4 cm v celotnem prostoru naj ne bi igrala bistvene vloge. Poudarja, da je želel ponuditi krajši sistem, ki bi ga bilo ob nekaj prilagoditvah (postavitve omar in predelnih sten) mogoče umestiti v prostor. Kot sprenevedanje označuje navedbe naročnika o tem, da so med možnimi sistemi tudi rešitve Gollmann.: vlagatelj pojasnjuje, da res lahko ponudi manjši (ožji) sistem, vendar pa ta ne bi dosegel zahtevane kapacitete 21.000 pakiranj. Dodaja, da pretekli postopki javnih naročil za dobavo avtomatiziranih sistemov za skladiščenje zdravil za preteklih 10 let v Sloveniji dokazujejo, da drugih proizvajalcev razen Rowa in Gollmann ni prisotnih.

Sporna zahteva se nanaša na tehnične specifikacije predmeta naročila. Tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti (23. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3). S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki določa, da morajo biti te navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3). Tehnične specifikacije morajo vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci (četrti odstavek 68. člena ZJN-3). Tehnične specifikacije se lahko določijo na katerega izmed načinov, določnih v petem odstavku 68. člena ZJN-3, naročnik pa mora upoštevati tudi omejitve in zahteve iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3, če bi se želel sklicevati na izdelavo ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patente, tipe ali določeno poreklo ali proizvodnjo, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, razen če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«.

Iz že predstavljenih določb ZJN-3 izhaja, da je naročnik pri ugotavljanju svojih potreb in pri postavljanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Pravila javnega naročanja ga pri tem zavezujejo, da tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3), hkrati pa mora zahteve določiti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (8. člen ZJN-3).

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da zgolj dejstvo, da vlagatelj ne more ponuditi z naročnikovimi zahtevami skladnih naprav, še ne zadostuje za zaključek, da so naročnikove tehnične zahteve diskriminatorne. Namreč, v kolikor naročnik, ne glede na dejstvo, da določeno zahtevo morebiti lahko izpolni le določen krog potencialnih ponudnikov oziroma posameznemu ponudniku onemogoči konkuriranje, uspe izkazati, da je takšna zahteva povezana s predmetom in objektivno opravičljiva, mu ravnanja v nasprotju z zakonom še ni mogoče očitati. Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil varuje enakopravnost ponudnikov in zagotavljanje konkurence pri ponujanju storitev, vendar pa enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne (prim. npr. sklepe, št. 018-059/2015-8, 018-063/2016-5, 018-229/2016-7 in 018-161/2017-7). Enakopravnost namreč ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročala ekonomsko ali dejansko enakopravnost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zato zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da je takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi same zahteve namreč je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot ustrezno in dopustno, ter tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Takšno razlikovanje oziroma izločanje ponudnikov pa mora biti objektivno opravičljivo. Dejstvo, da določen ponudnik izpolnjuje zahteve in lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, medtem ko drugi ponudnik tega ne more, mora biti posledica objektivnih okoliščin, ki se na eni strani nanašajo na objektivno utemeljene in opravičljive potrebe naročnika, na drugi strani pa na prednosti, ki jih konkurenčno pravo dopušča in do katerih ponudniki pridejo z vlaganjem v razvoj, investicijami, raziskavami, razvijanjem novih produktov, izboljšavami, pridobivanjem referenc itd. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen ponudnik bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi.

V zahtevku za revizijo vlagatelj kot težavo izpostavlja zlasti to, da je naročnik navedel ločene maksimalne svetle mere prostora za postavitev avtomatiziranega skladišča in za postavitev zunanjega sistema vnosa. Državna revizijska komisija pri presoji vlagateljevega očitka najprej ugotavlja, da naročnik ni predpisal največjih dovoljenih mer ene ali druge naprave, saj je zahteval le to, da je ponujeno takih dimenzij, da ustreza prostoru, v katerega bo nameščena, ob upoštevanju maksimalne svetle mere predvidenega prostora. Pri tem se je naročnik skliceval tudi na projekt – s tem v zvezi je dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila priložil tloris lekarne z označeno lokacijo namestitve predmetne naprave. Naročnik je torej pri oblikovanju sporne zahteve izhajal iz danosti konkretnega prostora (tj. dimenzij, oblike in drugih značilnosti predvidenega prostora, kot so npr. pohištvo, predelne stene in stebri, kar vse omejuje razpoložljivi prostor) in ni neposredno omejeval ponudnikov pri tem, kakšne naj bodo točne dimenzije naprav. Ločitev navedbe maksimalnih svetlih mer prostora je po presoji Državne revizijske komisije utemeljena s temi (arhitekturnimi) značilnostmi predvidenega prostora, zato kršitev pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v tem delu ni mogoče ugotoviti.

Vlagatelj še meni, da so te prostorske danosti posledica predhodnega nezakonitega (diskriminatornega) ravnanja naročnika pri projektiranju, v posledici česar so maksimalne možne mere prostora za postavitev avtomatiziranega skladišča pogojene z drugo opremo (pohištvom), ki ga je naročnik razpisal v okviru javnega naročila, v zvezi z katerim je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu male vrednosti pod št. objave JN002560/2019-W01. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da pretekla ravnanja naročnika, ki so privedla do situacije, kjer je prostor za postavitev predmetne naprave določen (tudi) s spornimi dimenzijami svetlih mer prostora niso in ne morejo biti predmet tega postopka pravnega varstva v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila – vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil zoper ravnanja naročnika v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila in ne v postopku oddaje naročila male vrednosti (za opremo), ki ga sicer omenja.


II.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot nejasno in nepotrebno izpodbija zahtevo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, skladno s katero naročnik zahteva »[…] certifikat oz. »potrdilo o preizkusu varnosti« TÜV ali drugi podobni oz. primerljiv varnostni certifikat neodvisne agencije ali inštituta« (poglavje »D. Varnostni paket obsega« v dokumentu »TEHNIČNE ZAHTEVE«).

Kot izhaja iz zahtevku za revizijo priloženega potrdila o oddaji vprašanja z dne 27. 5. 2019 ter iz pregleda objav na portalu javnih naročil (objava dne 31. 5. 2019 ob 8.41), je vlagatelj na naročnika naslovil naslednje vprašanje oz. predlog, na kar je naročnik preko odgovoril:

VPRAŠANJE
Naročnik v tehničnih zahtevah za sklop 1, v točki D (stran 23 razpisne dokumentacije), navaja, da varnostni paket obsega certifikat oz. »potrdilo o preizkusu varnosti« TÜV ali drugi podobni oz. primerljiv varnostni certifikat neodvisne agencije ali inštituta.
Navedena zahteva ni dovolj konkretizirana. Zahtevo je možno razumeti na način, da morajo ponudniki ponudit avtomatiziran sistem, ki je do zadnjega vijaka pregledan in certificiran, tega pogoja pa ne izpolnjuje noben ponudnik takih sistemov. Zahteva po preverjanju nekega elementa, ki ga lahko štejemo kot del varnosti zato, ker ima en od ponudnikov pregledan del avtomatiziranega sistema, npr. del električne napeljave in ne celotnega sistema, kaže zgolj na favoriziranje enega izmed potencialnih ponudnikov.
Predlagamo, da naročnik navedeno zahtevo briše oz. da zahteva zgolj predložitev ES izjave o skladnosti, ki je jasno dokazljiva in zadostuje za prodajo sistemov v EU. Tudi po zagotovilu pristojnega inšpektorata v Sloveniji izjava ES v Evropi zadostuje za prodajo avtomatiziranih sistemov.
ODGOVOR
Naročnik dokumentacije ne bo spreminjal.
Ni mogoče enačiti minimalnih zahtev za prodajo nekega proizvoda (samoizjava CE) z legitimnimi zahtevami naročnika po višji in preverjeni varnosti s strani neodvisne organizacije za preverjanje varnosti. Zato si naročnik pridržuje pravico, da si zagotovi dokazljivo kakovosten in varni produkt potrjen s strani neodvisne institucije. Obenem pa uporaba certifikata preizkušene varnosti proizvoda s strani neodvisne organizacije (agencije ali instituta) za certificiranje pomeni samo dodatno skrbnost naročnika, da bo sistem varen in kvaliteten za uporabo.
Ponudniki lahko ponudijo sistem, ki je verificiran oz. certificiran s strani katerekoli neodvisne agencije ali instituta ali druge pravne osebe, ki je akreditirana za preverjanje in izdajanje varnostnih certifikatov.«

Vlagatelj v zahtevku za revizij in v vlogi z dne 17. 6. 2019 poudarja, da izpostavljena zahteva ni dovolj konkretizirana, saj naročnik certifikata organa TÜV ne opredeljuje natančno oz. konkretizirano, kar onemogoča preverbo, kateri certifikat je sploh primerljiv, zahteva pa v takšni obliki niti ne more zagotoviti enakopravne obravnave ponudnikov. Meni, da je naročnikova zahteva namenjena sama sebi oz. izločevanju subjektov, ki nimajo certifikata, kot si ga je zamislil naročnik, čemur dodaja, da je naročnik zahtevo nekritično prepisal iz kataloga ponudnika (proizvajalca) Rowa, ki naj bi po lastnih navedbah v svojem katalogu edini imel certifikat TÜV, namesto da bi zahteve oblikoval skladno s petim odstavkom 68. člena ter prvim odstavkom 78. člena ZJN-3. V nadaljevanju vlagatelj utemeljuje še, zakaj zahteva ni sorazmerna s predmetom javnega naročila.

Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo meni, da je dovolj konkretizirano navedel, kakšen certifikat preverjene varnosti zahteva. Pojasnjuje tudi (enako kot v odgovoru na portalu javnih naročil), zakaj je zahtevo sploh postavil in zakaj samoizjava CE ne zadostuje.

Skladno s petim odstavkom 68. člena ZJN-3 se tehnične specifikacije lahko določijo na enega od naslednjih načinov:
a) v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudnik opredeli predmet javnega naročila, naročnik pa odda javno naročilo;
b) s sklicevanjem na tehnične specifikacije in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropske tehnične ocene oziroma evropski ocenjevalni dokument, če se ta uporabi kot podlaga za izdajo evropske tehnične ocene, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki jih določijo evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane s projektiranjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga, pri čemer se pri vsakem sklicevanju navede tudi »ali enakovredni«;
c) v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti iz a) točke tega odstavka s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz b) točke tega odstavka kot podlago za domnevo skladnosti s temi zahtevami glede delovanja ali funkcionalnosti;
č) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz b) točke tega odstavka za nekatere značilnosti ter s sklicevanjem na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti iz a) točke tega odstavka za druge značilnosti.

Naročnik lahko zahteva, da gospodarski subjekti kot dokazilo o skladnosti s tehničnimi specifikacijami, merili za oddajo javnega naročila, pogoji o sodelovanju ali posebnimi pogoji za izvedbo javnega naročila predložijo poročilo o preizkusu, ki ga pripravi organ za ugotavljanje skladnosti, ali potrdilo, ki ga izda tak organ (prvi odstavek 70. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se sporna naročnikova zahteva po vsebini nanaša na zahtevano dokazilo o skladnosti s tehničnimi specifikacijami, ki ga obravnava citirani prvi odstavek 70. člena ZJN-3. Vendar pa pri tem ni mogoče ugotoviti, na kakšno tehnično specifikacijo se zahtevano dokazilo sploh nanaša; naročnik namreč v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tehničnih specifikacij v tem delu (na katerega naj bi se nanašalo zahtevano dokazilo) ni pripravil skladno s petim odstavkom 68. člena ZJN-3 – npr. s sklicevanjem na standarde idr. iz točke b petega odstavka 68. člena ZJN-3; tudi iz navedbe zahtevanega dokazila ni mogoče sklepati na tehnično specifikacijo. Čeprav navedeno ne bi vplivalo na ugotovitev o tem, da naročnik tehnične specifikacije v delu, kjer zahteva predložitev spornega certifikata oz. potrdila o preizkusu, ni pripravil skladno z ZJN-3, pa Državna revizijska komisija še dodaja, da niti iz navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo ne izhaja, katere tehnične specifikacije bi bilo potrebno dokazati s predložitvijo navedenega. V tem smislu je zato potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je sporna zahteva nedorečena in nekonkretizirana. Ker torej naročnik tehnične specifikacije v tem delu ni pripravil skladno z ZJN-3, je Državna revizijska komisija zahtevku v tem delu ugodila in razveljavila naročnikovo zahtevo po predložitvi dokazila o skladnosti z neopredeljenimi tehničnimi specifikacijami.

Iz razloga, ker niti ni jasno, kaj naj bi ponudniki s predložitvijo zahtevanega dokazila sploh dokazovali, se Državna revizijska komisija posledično ne opredeljuje do sorazmernosti tehnične specifikacije, na katero naj bi se to dokazilo nanašalo, posledično pa tudi ne do vprašanja, ali bi namesto zahtevanega zadostovala predložitev izjave o skladnosti.


III.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot nezakonito izpodbija določbo iz dokumenta »TEHNIČNE ZAHTEVE«, skladno s katero »[n]akup avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja s prinosom zdravil, obsega:
[…]
• implementacijo strojne in programske opreme ter povezava skladišča in naročnikovih Vmotion zaslonov z obstoječim lekarniškim informacijskim sistemom«.

Kot izhaja iz zahtevku za revizijo priloženega potrdila o oddaji vprašanja z dne 27. 5. 2019 ter iz pregleda objav na portalu javnih naročil (objava dne 31. 5. 2019 ob 8.38), je vlagatelj na naročnika naslovil naslednje vprašanje oz. predlog, na kar je naročnik preko odgovoril:

»VPRAŠANJE
Naročnik v tehničnih zahtevah navaja zahtevo po implementaciji strojne in programske opreme ter povezave skladišča in naročnikovih Vmotion zaslonov z obstoječim lekarniškim informacijskim sistemom. (stran 21 razpisne dokumentacije, Tehnične zahteve za sklop 1, tretja alineja).
Menimo, da lahko naročnik od ponudnikov avtomatiziranih lekarniških sistemov za skladiščenje zdravil zahteva zgolj implementacijo strojne in programske opreme ter povezavo skladišča z naročnikovim lekarniškim informacijskim sistemom, za povezavo Vmotion zaslonov z naročnikovim lekarniškim informacijskim sistemom pa je dolžan poskrbeti ponudnik Vmotion zaslonov. Naročnika pozivamo, da ustrezno popravi oz. spremeni navedeno tehnično zahtevo.
ODGOVOR
Naročnik dokumentacije ne bo spreminjal.
Naročnik pri vzpostavitvi avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja zahteva implementacijo strojne in programske opreme ter povezavo z lekarniškim programom Orka.aor in Vmotion virtualnimi policami. Slednje zahteva zato, ker mora sistem za avtomatizirano skladiščenje izskladiščiti na Vmotion ekranu iz strani uporabnika izbrani artikel v, s strani uporabnika, navedeni količini in/ali na zahtevo uporabnika, Vmotion ekranu poslati podatek o stanju zalog v avtomatiziranem skladišču posameznega, opazovanega artikla.
Končni zahtevani sistem je sestavljen iz treh sklopov, ki medsebojno komunicirajo (pošiljajo podatke ali povprašujejo po podatkih) v obe smeri, in sicer: med Orka.aor kot ključno programsko rešitvijo v lekarni in sistemom avtomatiziranega skladišča poteka dvosmerna komunikacija kot tudi med Orka.aor in Vmotion virtualnimi policami in med sistemom avtomatiziranega skladišča in Vmotion virtualnimi policami.«

V zahtevku za revizijo vlagatelj izpostavlja, da ne nasprotuje implementaciji strojne in programske opreme ter povezave avtomatiziranega skladišča z obstoječim lekarniškim sistemom, oporeka pa dejstvu, da naročnik zahteva tudi vzpostavitev povezave med informacijskim sistemom in virtualnimi policami Vmotion, saj niti dobava informacijskega sistema niti dobava teh virtualnih polic nista predmet tega javnega naročila. Police Vmotion naj se tudi sicer v naročnikovem primeru ne bi povezovale neposredno na skladišče, ampak izključno na informacijski sistem naročnika. Vlagatelj zatrjuje, da ima naročnik vmesnik med virtualnimi policami Vmotion in informacijskim sistemom že izdelan, v sklopu javnega naročila, s katerim je nabavil te police, pa je zahteval tako mesečni pavšal za vzdrževanje virtualnih polic, ki med drugim vsebuje tehnične izboljšave, ki so običajne pri dobavi novih sistemov, kot tudi to, da mora ponudnik v ceni zagotavljati možnost kasnejše nadgradnje z opremo istega ali drugega proizvajalca. Za vse posege v dobavljene police Vmotion ima naročnik torej že zagotovljenega pogodbenika.

Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo vztraja pri tem, da mora biti dobavljen sistem kompatibilen in povezljiv z obema obstoječima sistemoma (tj. z informacijskim sistemom Orka.AOR in virtualnimi policami Vmotion) in sicer z vsakim posebej in skupaj. Pojasnjuje, da že ima izdelane programske vmesnike med Vmotion virtualnimi policami in informacijskim sistemom Orka.AOR, med informacijskim sistemom Orka.AOR in obstoječimi avtomatiziranimi skladiščnimi sistemi v svojih lekarnah (kjer ta sistem že ima) ter med virtualnimi policami Vmotion in obstoječimi avtomatiziranimi skladiščnimi sistemi v svojih lekarnah (kjer ta sistem že ima), od ponudnikov pa želi, da bi ponudili tak sistem, ki bi imel že narejene in preverjene programske vmesnike med informacijskim sistemom Orka.AOR in ponujenim avtomatiziranim skladiščnim sistemom ter med virtualno polico Vmotion in ponujenim avtomatiziranim skladiščnim sistemom. Pojasnjuje, da je končni zahtevani sistem sestavljen iz treh sklopov, ki medsebojno komunicirajo v obe smeri. Naročnik zaključuje, da poseganja ponudnika (fizičnega ali programskega) v obstoječe virtualne police Vmotion ne predvideva, saj se za komunikacijo omenjenih treh sklopov predvideva uporaba samostojnih programskih rešitev (vmesnikov).

V vlogi z dne 17. 6. 2019 vlagatelj meni, da zahteva v času vložitve zahtevka za revizijo ni bila ustrezno definirana; iz tehničnih zahtev naj namreč ne bi bilo mogoče razbrati, da morajo ponudniki ponuditi sistem, ki je direktno in neposredno povezan s policami Vmotion. Vlagatelj v nadaljevanju navaja razloge za problematičnost te zahteve, pri čemer meni, da tega ni mogoče šteti za nedovoljeno novoto, saj naj bi tovrstno zahtevo naročnik podal šele v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija se najprej opredeljuje do vlagateljeve navedbe iz vloge z dne 17. 6. 2019 o tem, da naj iz tehničnih zahtev ne bi bilo mogoče razbrati, da morajo ponudniki ponuditi sistem, ki je direktno in neposredno povezan s policami Vmotion. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v dokumentu »TEHNIČNE ZAHTEVE« v prvi alineji razdelka »C. Vzpostavitev avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja obsega« predvidevala »implementacijo strojne in programske opreme ter povezavo z lekarniškim programom Orka.aor in Vmotion virtualnimi policami […]«. V kolikor vlagatelj torej z vlogo, s katero se je opredelil do navedb naročnika, prereka tudi to določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tj. v delu, kjer je predvidena povezava ponujenega sistema z virtualnimi policami Vmotion), Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se lahko skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Ker v obravnavanem primeru vlagatelj ni izkazal, da kršitev, vezanih na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (obstoječo že v času vložitve zahtevka za revizijo) ni mogel uveljavljati z zahtevkom za revizijo, se Državna revizijska komisija do teh novih zatrjevanih kršitev ne opredeljuje.

Ni mogoče pritrditi vlagateljevim navedbam iz zahtevka za revizijo o tem, da naročnik z izpodbijano določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila poleg implementacije sistema (kar je vlagatelju nesporno) zahteva tudi vzpostavitev povezave med informacijskim sistemom Orka.AOR in virtualnimi policami Vmotion. Tako iz izpodbijane določbe (ki po vsebini predstavlja uvodni opis oz. navedbo obsega predmeta naročila) kot tudi iz s tem povezanega natančnejšega opisa zahtev v (že citirani) prvi alineji razdelka »C. Vzpostavitev avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja obsega« je razvidno, da se zahteve naročnika v tem delu nanašajo le na povezavo skladišča z obstoječimi zasloni Vmotion ter na povezavo skladišča z lekarniškim programom Orka.AOR. Nič drugače ne izhaja niti iz pojasnil naročnika na portalu javnih naročil oz. v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ne more ugotoviti, da je naročnik dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v izpodbijanem delu pripravil v nasprotju z ZJN-3.


IV.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot nezakonito izpodbija zahtevo po izkazu reference, ki povezuje ponujen sistem, naročnikov informacijski sistem Orka.AOR in virtualne police Vmotion. Naročnik je to zahtevo po predložitvi teh referenc navedel pod razdelkom »POSEBNI TEHNIČNI POGOJI NAROČNIKA« dokumenta »NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE«:
»Ponudnik zagotavlja, da je avtomatizirani lekarniški sistem skladiščenja, ki deluje
po FEFO metodi, proizvajalca kompatibilen in povezljiv s
sistemoma
• lekarniško aplikacijo Orka.AOR,
• Vmotion virtualnimi policami, na način, da je mogoč iznos želenega pakiranja iz avtomatiziranega skladišča preko Vmotion virtualnih polic.
V dokazilo zahtevamo referenco, in sicer za dve namestitvi avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja, ki uspešno po FEFO metodi delujeta v lekarniškem okolju z obema zahtevanima sistemoma najmanj 6 mesecev.
Dokazilo: Izjava ponudnika (obrazec 4) + priložene reference«.

Kot izhaja iz zahtevku za revizijo priloženega potrdila o oddaji vprašanja z dne 27. 5. 2019 ter iz pregleda objav na portalu javnih naročil (objavi dne 31. 5. 2019 ob 8.38 in 5. 6. 2019 ob 13.01), je vlagatelj na naročnika naslovil naslednje opozorilo in vprašanje, na kar je naročnik preko odgovoril:

- »VPRAŠANJE
[…]
Naročnik z zahtevanimi referencami v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila omejuje konkurenco med ponudniki, saj jih je oblikoval tako, da bo uspel pridobiti zgolj eno dopustno ponudbo.
Naročnika pozivamo, da referenčni pogoj oblikuje na način, da črta zahtevo po izkazovanju kompatibilnosti avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja z Vmotion virtualnimi policami, saj že povezljivost sistema z aplikacijo Orka.AOR zadostuje za izkaz, da je sistem preko tega vmesnika kompatibilen z virtualnimi policami, ne glede na proizvajalca le-teh (v vašem primeru Rowa Vmotion).
ODGOVOR
Naročnik dokumentacije ne bo spreminjal.
Naročnik za lekarniško poslovanje uporablja Orka.AOR programsko opremo in v lekarne namešča Vmotion virtualne police, ki jih nabavlja skladno z veljavnim javnim naročilom.«

- »VPRAŠANJE
Ali bi zadostovalo, da ponudnik predloži referenci za dve namestitvi avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja, ki uspešno po FEFO metodi delujeta v lekarniškem okolju z Vmotion virtualnimi lekarniškimi policami in poljubnim lekarniškim informacijskim sistemom najmanj 6 mesecev ter hkratno predložitvijo dveh referenc za namestitev avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja, ki uspešno po FEFO metodi delujeta v lekarniškem okolju s poljubnim sistemom virtualnih lekarniških polic ter hkrati z lekarniškim informacijskim sistemom Orka.AOR najmanj 6 mesecev. Na ta način bi naročnik pridobil ustrezne zagotovitve, da je ponudnik sposoben ponuditi sistem, ki bo deloval skladno z naročnikovimi zahtevami glede povezljivosti med sistemi.
ODGOVOR
Ponudnik naj poda ponudbo skladno z zahtevami naročnika.«

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik zahtevo po referenci oblikoval tako ozko, da jo lahko izpolni le konkurenčni ponudnik Farmasist d.o.o., kar utemeljuje s tem, da je naročnik eden izmed redkih, ki uporablja informacijski sistem Orka.AOR (razvit s strani manjšega slovenskega podjetja in ki ni splošno v uporabi) ter virtualne police Vmotion. Meni, da za izkazovanje realne sposobnosti taka referenčna zahteva, ki izključuje celotno konkurenco, sploh ni potrebna in primerna. Vlagatelj še dodaja, da je v preteklosti že realiziral posel, kjer je svoje avtomatizirano skladišče povezal z informacijskim sistemom Orka.AOR, prav tako z elektronskim sporočilom lekarne H. iz Kölna dokazuje, da avtomatizirano skladišče Gollman brezhibno deluje tudi v povezavi z virtualnimi policami Vmotion; izpostavlja pa, da še ni realiziral posla, kjer je bila točno predpisana oprema hkrati uporabljena s strani kateregakoli drugega naročnika, niti tega ni realiziral noben drug ponudnik kot Farmasist d.o.o.

Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja, da želi naročiti delujoč sistem s preizkušeno povezljivostjo in si s tem zmanjšati tveganja pri izvedbi naročila. Dodaja, da ni pripravljen prevzemati tveganja uspešnosti izvedbe povezljivosti in s tem posledično tveganja neuspešno vzpostavitve in delovanja naročenega sistema. Poudarja, da je zahtevana povezljivost tehnično mogoča in da ponudniki z ustreznimi kompetencami razpisno zahtevo lahko izpolnijo.

Zahteva naročnika v zvezi s kompatibilnostjo in povezljivostjo avtomatiziranega lekarniška sistema skladiščenja z aplikacijo Orka.AOR in virtualnimi policami Vmotion po vsebini predstavlja tehnično specifikacijo, določeno v smislu zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, torej na način iz točke a petega odstavka 68. člena ZJN-3. Same tehnične specifikacije vlagatelj ne izpodbija, saj se glede na navedbe v zahtevku za revizijo strinja s tem, da mora dobavljeno blago delovati v sistemu, ki ga naročnik že ima (torej z informacijskim sistemom Orka.AOR in virtualnimi policami Vmotion). Je pa vlagatelju sporen način izkazovanja izpolnjevanja te zahteve, saj je naročnik (poleg predložitve izjave, čemur vlagatelj ne nasprotuje) izrecno določil, da lahko ponudniki skladnost ponujenega z zahtevano tehnično specifikacijo izkažejo izključno na način, da predložijo dve referenci v določeni vsebini (kot že citirano zgoraj). Vlagatelju je ta zahteva sporna zlasti zaradi tega, ker naj bi jo lahko izpolnil zgolj en ponudnik, čemur naročnik niti ni nasprotoval oz. se do te navedbe sploh ni opredelil – naročnik je namreč zgolj pavšalno navedel, da »je zahtevana povezljivost tehnično mogoča« (kar vlagatelju sploh ni bilo sporno) in da »ponudniki z ustreznimi strokovnimi kompetencami razpisno zahtevo lahko izpolnijo«, kar pa se nanaša na vprašanje ponudnikove tehnične in strokovne sposobnosti in s tem povezane pogoje za sodelovanje, ne pa na tehnične specifikacije in način njihovega izkazovanja.

Izpostavlja se torej vprašanje, ali je naročnik ravnal zakonito s tem, ko je omejil izkazovanje skladnosti z obravnavano tehnično specifikacijo tako, da je kot ustrezno dokazilo predvidel in dopustil zgolj izkazane reference. Razen v 70. členu ZJN-3 ne ureja posebej, na kakšen način naročnik lahko predvidi izkazovanje skladnosti ponujenega s tehničnimi specifikacijami; skladno s prvim odstavkom 70. člena ZJN-3 lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti kot dokazilo o skladnosti s tehničnimi specifikacijami, merili za oddajo javnega naročila, pogoji o sodelovanju ali posebnimi pogoji za izvedbo javnega naročila predložijo poročilo o preizkusu, ki ga pripravi organ za ugotavljanje skladnosti, ali potrdilo, ki ga izda tak organ. V obravnavanem primeru zahtevanih referenc ni mogoče uvrstiti med dokazila iz 70. člena ZJN-3, ki jih lahko naročnik sicer zahteva, prav tako pa se obravnavana situacija ne nanaša na položaj iz osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3. Naročnik se o očitku vlagatelja glede izključno določenega načina izkazovanja sporne zahteve v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka niti ni izjasnil, saj je navajal zgolj razloge za postavitev same zahteve glede kompatibilnosti (ki pa, kot že poudarjeno, vlagatelju sploh ni sporna). Naročnik se tako tudi ni opredelil do predloga vlagatelja o tem, da bi kot ustrezno dokazilo sprejel dve referenci v vsebini, kot je to opisal vlagatelj in torej ni navedel razloga, zakaj takšen ali kakršenkoli drugačen način izkazovanja skladnosti ponujenega s tehnično specifikacijo ne bi bil ustrezen.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni mogoče najti razlogov (teh ne navaja niti naročnik, kot že pojasnjeno), ki bi utemeljevali omejitev nabora ustreznih dokazil za izpolnjevanje postavljenih zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti zgolj na način, ki ga kot spornega izpostavlja vlagatelj. V končni posledici vsega navedenega zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevano dokazilo določeno v nasprotju z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3), ponudnike pa lahko neupravičeno diskriminira. Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo uspel izkazati, da je naročnik z določitvijo sporne reference ravnal neskladno z določbami ZJN-3, je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v tem delu na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila sporno določilo (tj. omejitev na določeno dokazilo) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.


V.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija del vsake od posameznih dveh zahtev iz poglavja »B. Opis in zahteve avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja« v dokumentu »TEHNIČNE ZAHTEVE«:
- »V notranjem delu skladišča delujeta elektronsko vodeni robotski roki, ki zmoreta ob vnosu in iznosu prenašati več enakih ali različnih pakiranj hkrati ob enem premiku.« (peta alineja) in
- »Čas izskladiščenja je največ 12 sekund do treh enakih ali različnih pakiranj hkrati, in sicer kadar koli v poslovnem času za stranke lekarne in tudi v času večjih obremenitev, ko je v lekarni največ strank. Čas izskladiščenja se šteje od trenutka, ko se v informacijski sistem naročnika pošlje zahteva za izdajo pakiranj (-a), do dejanskega iznosa na izdajno mesto v oficini.« (šesta alineja).

Kot izhaja iz zahtevku za revizijo priloženega potrdila o oddaji vprašanj z dne 27. 5. 2019 ter iz pregleda objav na portalu javnih naročil (objava dne 31. 5. 2019 ob 8.35), je vlagatelj na naročnika naslovil poziv in vprašanje, na kar je naročnik odgovoril:

- VPRAŠANJE
Naročnik v tehničnih zahtevah navaja zahtevo, da v notranjem delu skladišča delujeta elektronsko vodeni robotski roki, ki zmoreta ob vnosu in iznosu prenašati več enakih ali različnih pakiranj hkrati ob enem premiku. (stran 22 razpisne dokumentacije, Tehnične zahteve za sklop 1, točka B, peta alineja).
Prosimo za pojasnilo, ali je dovoljeno ponuditi sistem, ki pobira posamezna pakiranja in jih nato v kombinaciji hitrih izdajnih trakov in sistemov hitre izdaje dostavlja eno za drugim v kratkih časovnih razmakih. Tovrstni sistem namreč zaradi krajših poti robotskih rok v primerjavi s konkurenco v praksi dosega hitrejše čase izdaj posameznih pakiranj in je zaradi kratkega časovnega intervala med posameznimi izdanimi pakiranji bolj primeren za lekarno kot je vaša, ki ima šest izdajnih mest.
Sistem, ki ga ponuja konkurenčni ponudnik (in ki ga naročnik očitno tudi favorizira), resda občasno pobere in dostavi več pakiranj, vendar pa se v praksi tudi pokaže, da - ob upoštevanju kaotičnega principa skladiščenja pakiranj ter dejstva da so pakiranja različnih dolžin - pobiranje več pakiranj hkrati ni izvedljivo.
ODGOVOR
Naročnik zahteve po tehniki iznosa s sposobnostjo iznosa več enakih pakiranj hkrati ne spreminja.
Na trgu je več različnih ponudnikov, ki ponujajo polične sisteme avtomatskega skladiščenja za izdajo zdravil. Če vaš sistem ustreza vsem ostalim tehničnim in drugim zahtevam, ni bistveno ali izskladišči artikle zgolj s pomočjo robotskih rok ali v kombinaciji robotskih rok in, kot omenjate, hitrih izdajnih trakov in sistemov hitre izdaje, ali v katerikoli drugi kombinaciji z dvema robotskima rokama, ki je še na voljo.
Zahteva je utemeljena na razumni potrebi naročnika po minimalni hitrosti iznosa glede na predvideni scenarij izdaje škatel zdravil v primeru povečanega obiska in zaradi potrebe po hitrem delovanju sistema tudi v primeru redundantnega delovanja zaradi okvare ene od robotskih rok.«

- »VPRAŠANJE
Naročnik v tehničnih zahtevah navaja zahtevo, da je čas izskladiščenja največ 12 sekund do treh enakih ali različnih pakiranj hkrati, in sicer kadar koli v poslovnem času za stranke lekarne in tudi v času večjih obremenitev, ko je v lekarni največ strank. Čas izskladiščenja se šteje od trenutka, ko se v informacijski sistem naročnika pošlje zahteva za izdajo pakiranj (-a), do dejanskega iznosa na izdajno mesto v oficini.
Naročnika pozivamo, da iz navedene zahteve črta besedo »hkrati«. Zahtevo je namreč mogoče razumeti na način, da naročnik zahteva, da lekarniški sistem skladiščenja izda do tri pakiranja v isti tisočinki sekunde, česar pa noben sistem na trgu ne omogoča. Ne glede na tip ponujenega sistema so pakiranja dostavljena na izdajno mesto eno za drugim.
ODGOVOR
Naročnik dokumentacije ne bo spreminjal.
Ponudnik si napačno razlaga besedilo tehnične zahteve. Naročnik meni in pojasnjuje, da je tehnično zahtevo mogoče razumeti le kot zahtevo po rezultatu, to je da se do 3 enaka ali različna pakiranja (hkrati) iznesejo do izdajnega mesta šteto od trenutka oddaje zahtevka, kar lahko pomeni, da so po poteku časa vsa pakiranja hkrati dosegljiva na izdajnem mestu.«

V zvezi s prvo od navedenih spornih tehničnih zahtev vlagatelj v zahtevku za revizijo meni, da naročnik že predpisuje funkcionalnost v smislu cilja (tj. zahtevo po maksimalnem času izskladiščenja 12 sekund), hkrati pa popolnoma po nepotrebnem predpisuje tudi način, na katerega mora ponudnik doseči predpisanih 12 sekund – meni, da zahteva po dveh robotskih rokah, ki zmoreta ob vnosu in iznosu prenašati več enakih ali različnih pakiranj omejuje konkurenco, navedenega zahteve po času iznosa nikakor ne izboljšuje in ni povezana s predmetom javnega naročila. Vlagatelj drugo od navedenih spornih tehničnih zahtev izpodbija zaradi tega, ker naj bi zahtevano hkratno izskladiščenje zdravil (kot navaja vlagatelj naj izraz »hkrati« ne bi omogočal niti tisočinke sekunde razmaka v izskladiščenju) omejevalo konkurenco, ne dajalo nikakršne dodane vrednosti in bilo zato nepovezano s predmetom javnega naročila; tozadevno naj bi bila zahteva najmanj nejasna. Dodaja in podrobneje pojasnjuje, zakaj noben sistem (niti tisti od konkurenčnega ponudnika, ki naj bi ga preferiral naročnik) v vseh primerih ne zagotavlja izskladiščenja treh različnih pakiranj hkrati, v kolikor uporabnik zahteva tri različna pakiranja.

Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo prvo sporno zahtevo utemeljuje na razumni potrebi po minimalni hitrosti iznosa glede na predviden scenarij izdaje škatlic zdravil v primeru povečanega obiska in zaradi potrebe po hitrem delovanju sistema tudi v primeru redundantnega delovanja zaradi okvare ene od robotskih rok. Pojasnjuje, da je tehnično mogoče drugo sporno zahtevo razumeti kot zahtevo po rezultatu: da se do tri enaka ali različna pakiranja (hkrati) v 12 sekundah (lahko tudi manj) iznesejo do izdajnega mesta, šteto od trenutka oddaje zahtevka, kar posledično pomeni, da so po poteku časa vsa pakiranja hkrati dosegljiva farmacevtu na izdajnem mestu. Besedica »hkrati« naj bi se nanašala na sposobnost sistema, da pakiranja zaporedno ali hkrati (odvisno od lokacije pakiranj znotraj sistema) nabere in jih hkrati (v enem zamahu) dostavi do bodisi transportnega sistema bodisi direktnega izdajnega okna.

Pri presoji sporne zahteve iz pete alineje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja nezakonitost izpodbijane zahteve zgolj v delu, ki se nanaša na zmožnost posamezne robotske roke prenašati več enakih ali različnih pakiranj hkrati (na to se je nanašalo tudi vprašanje na portalu javnih naročil), ne pa tudi v delu števila zahtevanih robotskih rok – iz vloge z dne 17. 6. 2019, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, celo izhaja, da vlagatelj lahko ponudi napravo z ustreznim številom robotskih rok. Tudi v kolikor pa bi bilo mogoče navedbe vlagatelja razumeti na način, da kot sporno izpostavlja zahtevano število robotskih rok, bi bilo mogoče soglašati z naročnikom v tem, da je tako oblikovana zahteva utemeljena zaradi zagotovitve redundantnosti. Prav tako Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne izpodbija zahtevane zmogljivosti naprave (torej v delu, kjer je zahtevano, da se določena količina pakiranj izskladišči v določenem času), saj izpostavlja zgolj problematičnost in nepotrebnost zahtevanega načina delovanja robotskih rok oz. zahtevanega hkratnega iznosa.

Naročnik zahtevano zmožnost posamezne robotske roke prenašati več enakih ali različnih pakiranj hkrati naprave utemeljuje (zgolj) s potrebo po čim hitrejšem izdajanju zdravil, pri čemer pa je v tehničnih zahtevah že opredelil zahtevano zmogljivost naprave, ki vlagatelju (kot že pojasnjeno) sploh ni sporna in je ne izpodbija v tem postopku pravnega varstva. Naročnik ne navaja nikakršnih drugih razlogov v prid izrecne določitve izključno dopustnega načina delovanja naprave, ki je (nesporno med strankama) zgolj eden od možnih načinov delovanja tovrstnih naprav. Naročnikova želja po ustrezni zmogljivosti (hitrosti iznosa) je razumljiva in opravičljiva, vendar pa ob tem, da je v okviru tehničnih specifikacij v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila že določil zahtevano zmogljivost naprave, ni mogoče razbrati nobenega utemeljenega razloga za omejitev načina delovanja naprave (ki izloča rešitve nekaterih proizvajalcev) za dosego želene zmogljivosti. V posledici vsega navedenega tako ni mogoče ugotoviti, da bi bila sporna zahteva smiselno povezana s predmetom naročila.

V zvezi s sporno zahtevo iz šeste alineje, kjer vlagatelj problematizira zahtevo po hkratnem iznosu pakiranj, je naročnik po prejemu zahtevka za revizijo na portalu javnih naročil po pozivu vlagatelja po črtanju na tak način zamejene zahteve pojasnil, da si je zastavitelj vprašanja napačno razlagal tehnične zahteve; iz odgovora naročnika izhaja, da bi bilo mogoče zahtevo razlagati na način, da so po poteku zahtevanega časa (ki vlagatelju ni sporen) uporabniku dosegljiva vsa zahtevana pakiranja – navedeno bi torej bilo mogoče razumeti na način, da ni relevantno, ali so vsa pakiranja izskladiščena v istem trenutku ali pa zaporedno v okviru časovne omejitve, kar pa je ravno tisto, za kar se zavzema vlagatelj. Vendar pa je naročnik po drugi strani v obrazložitvi zavrnitve zahtevka za revizijo spremenil svoje stališče, saj je prejšnjemu pojasnilu s portala javnih naročil dodal še razlago besede »hkrati«, skladno s katero naj bi se nanašala na sposobnost sistema, da so vsa pakiranja hkrati (v enem zamahu) dostavljena do transportnega sistema oz. do direktnega izdajnega okna – naročnik torej v tem delu zavzema razlago, ki ji je vlagatelj nasprotoval tako v pozivu preko portala javnih naročil (in kjer mu je naročnik očital napačno razumevanje zahteve) kot v zahtevku za revizijo.

Naročnik ne navaja razlogov, ki bi utemeljevali postavitev zahteve glede hkratnosti izskladiščenja pakiranj, v posledici česar tako ni mogoče ugotoviti, da bi bila sporna zahteva smiselno povezana s predmetom naročila. Tudi v kolikor bi bilo mogoče iz navedb naročnika razumeti na način, da to sporno zahtevo utemeljuje z zahtevo po maksimalnem času iznosa določene količine pakiranja in s tem povezanim načinom delovanja robotskih rok, pa se Državna revizijska komisija sklicuje na že obravnavane s tem povezane navedbe.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da tehnična specifikacija v delu, kjer je zahtevana zmožnost posamezne robotske roke prenašati več enakih ali različnih pakiranj hkrati ter v delu, kjer je zahtevano hkratno izskladiščenje, ni pripravljena skladno z (8. in 68. členom) ZJN-3, zato je zahtevku za revizijo v tem delu ugodila in sporni določili razveljavila.


VI.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot nezakonito izpodbija zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, skladno s katero naročnik zahteva, da avtomatizirani lekarniški sistem skladiščenja vsebuje »čistilni modul za avtomatsko čiščenje polic min. 2x tedensko« (poglavje »A. Namestitev avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja v zalednih prostorih lekarne, v isti etaži kot je oficina, tik za izdajnim pultom.« v dokumentu »TEHNIČNE ZAHTEVE«).

Kot izhaja iz zahtevku za revizijo priloženega potrdila o oddaji vprašanja z dne 27. 5. 2019 ter iz pregleda objav na portalu javnih naročil (objava dne 31. 5. 2019 ob 8.33), je vlagatelj na naročnika naslovil naslednji poziv, na kar je naročnik preko odgovoril:

»VPRAŠANJE
Naročnik v tehničnih zahtevah navaja zahtevo po čistilnem modulu za avtomatsko čiščenje polic min. 2x tedensko.
Naročnika opozarjamo, da sta na slovenskem trgu najmanj dva ponudnika tehnično različnih, a po funkcionalnosti enakovrednih avtomatiziranih lekarniških sistemov skladiščenja s prinosom zdravil.
Pri navedeni zahtevi gre za opis tehnične rešitve enega izmed sistemov, ki zaradi razporeditve prostora znotraj sistema potrebuje dodaten tehnični pripomoček za čiščenje in dostopanje do pakiranj. Naš sistem takega pripomočka ne potrebuje, ker ima razporeditev skladiščnega prostora urejeno na način, da so vse police enostavno dostopne.
Naročnika pozivamo, da navedeno zahtevo briše.
ODGOVOR
Naročnik dokumentacije ne bo spreminjal.
V iskanju optimalne rešitve, ki bi dolgoročno pomenila zmanjševanje obsega dela in razbremenitve lekarniških sodelavcev in s tem posledično optimiziranje zaposlitev ter prerazporeditev sodelavcev v opravila in dela, ki nudijo dodano vrednost, se je naročnik odločil, da pridobi sistem, ki je v svojem bistvu samočistilen.
Naročnik želi proces čiščenja polic avtomatizirati in ne želi, da njegovi zaposleni ali serviserji ponudnika čistijo sistem sami. Naročnik želi, da sistem samodejno opravi čiščenje v rednem delovnem času, ko osebje avtomatiziranega skladišča ne uporablja.«

Vlagatelj poudarja, da z navedeno zahtevo naročnik na prvi pogled podaja funkcionalnost, ki se zdi smiselna, saj mu s tem ne bi treba ročno čistiti posameznih polic. Vendar pa sistem, ki ga želi ponuditi vlagatelj, čiščenja dvakrat na teden niti ne potrebuje, saj je sistem tako zaprt, da je skoraj popolnoma onemogočen vnos prahu ali druge umazanije poleg tega pa je znotraj sistema nadtlak, ki še dodatno onemogoča vnašanje prahu – navedeno naj bi potrjevale izkušnje obstoječih uporabnikov sistema. Vlagatelj dodaja, da tudi v primeru, ko bi naročnik želel čistiti notranjost skladišča, mu je to pri njegovem sistemu omogočeno s funkcijo čistilnega modula, ki na uporabnikov ukaz del pakiranj prerazporedi in uporabniku omogoči čiščenje polic. Vlagatelj opozarja še na nesorazmernost zahteve, saj v kolikor bi naročnik npr. dvakrat letno vseeno ročno očistil skladišče, bi to pomenilo, da se zaradi porabljenih 2x30 minut dela ene čistilke omejuje konkurenca na enega ponudnika oz. na sistem Rowa Vmax. Vlagatelj dvomi, da se bo naročnik v praksi posluževal čiščenja polic dvakrat tedensko, saj to pomeni izpraznitev celotnega skladišča s kapaciteto 21.000 pakiranj, kar je povsem neživljenjsko.

Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za povzema že citirano pojasnilo s portala javnih naročil ter dodaja, da na podlagi lastnih izkušenj ve, da je čiščenje potrebno, predvsem zaradi prahu, ki ga v zaprtem sistemu ustvarijo ovojnine skladiščenih zdravil, ki so praviloma kartonske in prihajajo od različnih dobaviteljev z različnimi načini transporta. Sistem se iz različnih potreb (vzdrževanje, odprava napak) občasno zaustavlja in zaposleni ali serviserji vanj vstopajo ter tako vnašajo prah in umazanijo. Naročnik poudarja, da zaradi (ročnega) čiščenja ne želi zaustavljati sistema med obratovalnim časom lekarne, po drugi strani pa ne želi razporediti dela zaposlenih izven obratovalnega časa za potrebe čiščenja. Dodaja, da naj bi na trgu obstajali vsaj trije ponudniki, ki imajo čistilni modul.

Sporna naročnikova zahteva se torej nanaša na zmožnost sistema, da se čisti samodejno, pri čemer naročnik ni omejeval načina za doseganje te funkcionalnosti. V tem smislu bi bilo zato mogoče ugotoviti, da je naročnik v tem delu tehnično specifikacijo pripravil na način iz točke a prvega odstavka 68. člena ZJN-3, torej v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti. Ker se zahteva nanaša na potrebo po čiščenju polic v avtomatiziranem lekarniškem sistemu za skladiščenje zdravil, ni utemeljen pomislek vlagatelja o nepovezanosti zahteve s predmetom javnega naročila.

Iz vsebine zahtevka je mogoče razbrati, da vlagatelj naročniku očita kršitev šestega odstavka 68. člena ZJN-3, skladno s katerim – če tega ne upravičuje predmet javnega naročila – v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. V kolikor je potrebno navedbo vlagatelja o tem, da je naročnik »prepisal zahtevo konkurenčnega sistema Rowa Vmax« razumeti na način, da je postopek samodejnega čiščenja značilen (le) za proizvode točno določenega gospodarskega subjekta, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj te navedbe niti ni izkazal.

Tudi sicer pa Državna revizijska komisija kot prepričljiva in utemeljena sprejema naročnikova pojasnila o tem, zakaj se je odločil za sistem, ki ima možnost samodejnega čiščenja oz. zakaj potrebuje navedeno funkcionalnost, s čimer naročnik v bistvu utemeljuje, da predmet javnega naročila upravičuje postavitev sporne zahteve. Vlagatelj naročniku odreka potrebo (nujo) po avtomatiziranem čiščenju zlasti z argumentom, da čiščenje sploh ni potrebno oz. da ni potrebno v zahtevanem obsegu in frekvenci, sklicujoč se na to, da je mogoče čiščenje brez posebnih težav izvajati tudi ročno. Državna revizijska komisija pri presoji navedb o nujnosti čiščenja sledi prepričljivim navedbam naročnika o prisotnosti prahu, ki ga (po naročnikovih izkušnjah) v zaprtem sistemu ustvarijo ovojnine skladiščenih zdravil – vlagatelj se do teh navedb (niti) v vlogi z dne 17. 6. 2019 sploh ni opredelil, saj je prerekal zgolj navedbe o tem, da (njegovi) serviserji v sistem vnašajo umazanijo. Ne glede na morebitno utemeljenost tega vlagateljevega pomisleka pa samo potrebo po čiščenju polic upravičuje že prej naveden razlog, ki ga je izpostavil naročnik. Prav tako Državna revizijska komisija sledi naročniku v tem, da je oblikoval zahtevo po avtomatskem čiščenju glede na predviden delovni proces v lekarni oz. z namenom razbremenitve delavcev lekarne, s čimer naročnik izkazuje objektivno utemeljeno in upravičljivo potrebo po takšnem načinu oz. možnosti čiščenja polic v napravi. Za presojo zakonitosti zahteve tudi ne more biti bistveno, na kakšen način ravnajo nekateri drugi uporabniki tovrstnih naprav v zvezi s čiščenjem polic v napravah; naročnik je namreč izhajal iz lastnih potreb in lastne organizacije delovnega procesa.

V vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vlagatelj podrobneje navaja, zakaj tudi čistilni sistem konkurenčnega proizvajalca Rowa ne bi bil skladen z zahtevo naročnika (v določenem delu naj bi bilo namreč vseeno potrebno ročno čiščenje ter ročna namestitev in odstranitev čistilne krpice), vendar pa navedeno ne more biti predmet tega postopka pravnega varstva, ki se nanaša na zakonitost zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in ne (še) na skladnost ponujenega s temi zahtevami.

Ker Državna revizijska komisija torej ne more pritrditi vlagatelju v tem, da naj bi naročnik obravnavano zahtevo pripravil v nasprotju z ZJN-3, je navedbe vlagatelja v tem delu zavrnila kot neutemeljene.


VII.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot nezakonito izpodbija zahtevo, skladno s katero naročnik zahteva, da naj avtomatizirani lekarniški sistem skladiščenja vsebuje »[…]zunanji popolnoma avtomatiziran sistem vnosa pakiranj zdravil vzporedno z daljšo stranico avtomatiziranega skladišča« (poglavje »A. Namestitev avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja« dokumenta »TEHNIČNE ZAHTEVE«).

Kot izhaja iz zahtevku za revizijo priloženega potrdila o oddaji vprašanja z dne 27. 5. 2019 ter iz pregleda objav na portalu javnih naročil (objava dne 31. 5. 2019 ob 8.33), je vlagatelj na naročnika naslovil naslednje vprašanje oz. predlog, na kar je naročnik preko portala javnih naročil odgovoril:

»VPRAŠANJE
Naročnik v tehničnih zahtevah navaja zahtevo po zunanjem popolnoma avtomatiziranem sistemu vnosa pakiranj zdravil vzporedno z avtomatiziranim skladiščem.
(stran 21 razpisne dokumentacije, Tehnične zahteve za sklop 1, prva alineja)
Ker gre pri navedeni zahtevi za dobeseden prepis tehnične lastnosti enega izmed sistemov na trgu, nas zanima, ali lahko ob upoštevanju naročnikovih dimenzij prostora ponudimo najnovejši in najnaprednejši sistem popolnoma avtomatiziranega sistema vnosa pakiranj, ki ima zunanji zalogovnik skladiščenih pakiranj, skeniranje in skladiščenje pakiranj pa poteka znotraj avtomatiziranega skladišča.
ODGOVOR
Naročnik zahteve glede naročila zunanjega popolnoma avtomatiziranega sistema za vnos zdravil ne spreminja. Na trgu obstaja več ponudnikov tovrstnih sistemov oz. rešitev. Naročnik želi poleg osnovnega avtomatiziranega skladiščnega sistema dodaten, v celoti ločen sistem, namenjen izključno avtomatiziranemu prevzemu in vnosu zdravil, ki pakiranja povsem samostojno prevzame, poskenira in dostavi v glavno avtomatizirano skladišče.
Pri tej zahtevani rešitvi oz. tehnologiji ne zaposlenim ne serviserjem ponudnika v primeru vzdrževanja, zaustavitve ali okvare zunanjega popolnoma avtomatiziranega sistema vnosa ne bo potrebno vstopati skozi vhodna vrata avtomatiziranega skladišča, kar posledično pomeni zaustavitev glavnega avtomatiziranega skladišča in prekinitve izdaje zdravil v lekarni.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo povzema navedbe iz citiranega vprašanja na portalu javnih naročil ter meni, da navedena razlika med obema sistema naročniku ne prinaša nobene dodane vrednosti, sploh pa ne takšne, ki bi opravičevala omejevanje konkurence. Z vidika uporabnosti naj bi bilo še bolj primerno, da je čim več modulov (tudi skeniranje pakiranj) zajetih znotraj glavnega sistema. Vlagatelj predlaga imenovanje izvedenca, ki bo lahko nedvoumno potrdil navedbe, da funkcionalnost za naročnika v obeh primerih ni različna.

Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo pojasnjuje, da se je za v celoti ločen sistem avtomatiziranega prevzema in vnosa zdravil odločil zato, ker je želel zagotoviti čim višjo razpoložljivost zalog zdravil, s čim večjim številom pakiranj v omejenem prostoru za avtomatizirano skladišče. Zagotoviti je želel tudi visoko razpoložljivost sistema za avtomatizirano skladiščenje z izdajo zdravil s čim manj izpadi delovanja in s tem posledično s čim manj izpadi pri izdajanju zdravil pacientom. V primeru zaustavitve ali okvare tega zunanjega popolnoma avtomatiziranega sistema vnosa zdravil ne zaposlenim ne serviserjem ponudnika ne bo potrebno za namen odpravo napak, popravil ali rednega vzdrževanja vstopati v avtomatizirano skladišče skozi vhodna vrata – tak vstop namreč pomeni zaustavitev glavnega avtomatiziranega skladišča in prekinitev izdaje zdravil v lekarni. Naročnik še navaja, da tovrstne sisteme ponuja več ponudnikov na trgu.

Sporna naročnikova zahteva se nanaša na tehnično specifikacijo predmeta naročila, glede na navedbe vlagatelja pa je sporno, ali je zahteva, kot jo je oblikoval naročnik, sorazmerna predmetu naročila in pripravljena skladno z 68. členom ZJN-3. Kot je razbrati iz navedb in slikovne priloge zahtevka za revizijo vlagatelju ni sporno, da naj ponujena naprava obsega zunanji zalogovnik skladiščenih pakiranj oz. zunanji dozirni transportni trak za doziranje pakiranj do skenerja, kot sporno pa izpostavlja način delovanja avtomatičnega vnosnega sistema, skladno s katerim mora tudi prevzem (skeniranje oz. odčitavanje kode) potekati izključno v tem zunanjem sistemu.

V zvezi s prvim razlogom, na katerega se sklicuje naročnik v prid postavitve sporne zahteve (tj. z večjo kapaciteto naprave) Državna revizijska komisija soglaša z vlagateljevimi navedbami v vlogi z dne 17. 6. 2019, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila podal tudi zahtevo glede zmogljivosti naprave (1. alineja poglavja »B. Opis in zahteve avtomatiziranega lekarniškega sistema skladiščenja« v dokumentu »TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«: »Kapaciteta skladiščenja mora znašati vsaj 21.000 pakiranj zdravil različnih dimenzij.«). Upoštevaje navedeno zato argument naročnika o čim večjem številu pakiranj v primeru izvedbe zunanjega popolnoma avtomatiziranega sistema vnosa pakiranj zdravil ni relevanten; v kolikor naročnik potrebuje zmogljivejšo napravo, z večjo kapaciteto skladiščenja, bi lahko svojo zahtevo glede kapacitete oblikoval drugače, ne pa zaradi tega omejeval način izvedbe sistema zunanjega vnosa pakiranj.

Drugi razlog, ki ga navaja naročnik v prid zahtevane izvedbe zunanjega sistema vnosa pakiranj (tj. da v takem primeru zaustavitev ali okvara tega sistema ne povzroči zaustavitve glavnega avtomatiziranega skladišča) po vsebini predstavlja zahtevo glede delovanja naprave, ne pa razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče kot edino sprejemljivo rešitev dopustiti zgolj izvedbo zunanjega sistema vnosa, kot ga je dopustil naročnik. Vlagatelj v vlogi z dne 17. 6. 2019 s tem v zvezi prepričljivo pojasnjuje, da je v njegovem sistemu sistem avtomatiziranega skladišča dosegljiv preko servisne odprtine in vstopanje v sistem zato ni potrebno, v času servisa pa izdaja poteka nemoteno. Tudi iz navedenega torej izhaja, da za dosego želenega načina delovanja oz. funkcionalnosti naprave ni nujna omejitev na način izvedbe zunanjega sistema vnosa pakiranj, kot je kot edinega dopustnega določil naročnik; zahteva naročnika ni smiselno povezana s predmetom naročila, saj glede na obravnavane navedbe za dosego želenih funkcionalnosti in zmogljivosti ni potrebna. Drugih razlogov v prid zahtevanega načina izvedbe zunanjega vnosa pakiranj naročnik ni navajal, zato upoštevaje vse navedeno po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče ugotoviti, da je naročnik v tem delu oblikoval tehnično specifikacijo sorazmerno predmetu naročila in v skladu z enim od načinom določitve tehničnih specifikacij iz petega odstavka 68. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je posledično zahtevku za revizijo v tem delu ugodila in sporno zahtevo razveljavila.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Ker je Državna revizijska komisija razveljavila posamezne dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnika napotuje, naj v primeru, da bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije ustrezno spremeni, spremembe pa objavi v skladu z določbami ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 17. 6. 2019 zahteval povrnitev priglašenih stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo utemeljen, je torej vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 4.000,00 EUR;
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.000 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 1.464,00 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku (drugi vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 1.000 točk) v višini 30 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 21,96 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi vlagatelja z dne 17. 6. 2019 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Prav tako Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala presežka izdatkov v pavšalnem znesku, za katerih priznanje glede na vrednost spora v OT ni podlage.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 5.485,96 EUR. Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel delno, je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v skladu z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na postavljeni zahtevek ocenjuje na 4/7 (štiri sedmine) povrne 3.134,83 EUR potrebnih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, višja stroškovna zahteva pa se zavrne. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 8. 7. 2019

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:
– Odvetniška družba Zupančič o.p., d.o.o., Nazorjeva ulica 6A, 1000 Ljubljana,
– JAVNI ZAVOD LEKARNA LJUBLJANA, Komenskega ulica 11, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
– v spis zadeve, tu.