018-016/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-016/2019-22

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gasilska oprema za gašenje požarov« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Alvidis d.o.o., Družba za trgovino, distribucijo in svetovanje, Omersova ulica 46, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Šebenik d.o.o., Slovenska cesta 54, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 7. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 92/2018-JNMV za nakup gasilske opreme za gašenje požarov št. 430-108/2018-22, z dne 11. 12. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.949,45 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 10. 10. 2018 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 007006/2018-W01.

Naročnik je dne 11. 12. 2018 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 92/2018-JNMV za nakup gasilske opreme za gašenje požarov št. 430-108/2018-22, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo družbi Gallus SM d.o.o., Novomeška cesta 17, Šentjernej (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je bila (po izvedeni elektronski dražbi) najugodnejša vlagateljeva ponudba. A ker se vlagatelj na naročnikov poziv k pojasnilu ponudbe ni (pravočasno) odzval, je bila izbrana naslednja najugodnejša in dopustna ponudba.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 17. 12. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je naročnikova ugotovitev o tem, da se ni pravočasno odzval na poziv k pojasnilu ponudbe, napačna. Navaja, da je bil naročnikov poziv poslan iz elektronskega naslova glavna.pisarna@mors.si dne 22. 11. 2018, in sicer na elektronski naslov info@alvidis.si. V pozivu je naročnik določil rok za podajo zahtevanih pojasnil, in sicer do vključno 26. 11. 2018, poleg tega je zahteval, da morajo biti pojasnila poslana na naslov glavna.pisarna@mors.si, s sklicem na MORS 92/2018-JNMV ali 430-108/2018. Vlagatelj zatrjuje, da je zahtevana pojasnila znotraj danega roka posredoval na naročnikov elektronski naslov (glavna.pisarna@mors.si). Prilaga dokument »Pojasnilo ponudbe in elektronsko sporočilo«, s katerim je, kot zatrjuje, dne 25. 11. 2018 ob 21.03 uri na naročnikov elektronski naslov poslal zahtevano pojasnilo ponudbe ter izpis iz njegovega računalnika (t.i. printscreen), iz katerega je razvidno, da se v mapi »Poslano« nahaja elektronsko sporočilo, ki je bilo naročniku poslano dne 25. 11. 2018 ob 21.03 uri s priponko - pojasnilo ponudbe. Opozarja, da v kolikor elektronsko sporočilo naročniku ne bi bilo dostavljeno, potem bi mu bilo (po protokolu domene - Domenar.net, pri katerem ima urejeno gostovanje in elektronsko pošto) vrnjeno v elektronski predal, kar pa se v konkretnem primeru ni zgodilo (vlagatelj v zvezi s tem prilaga pojasnilo elektronske pošte s strani gostitelja Domenar.net). Opozarja še, da mu je naročnik preko istega naslova dne 12. 11. 2018 poslal tudi Zapisnik o odpiranju ponudb MORS 92/2018 - JNMV 430-108/2018-12, dne 14. 11. 2018 pa tudi Končni zapisnik MORS 92/2018-JNMV, kar pomeni, da je bila komunikacija med obema elektronskima naslovoma ustaljena. Vlagatelj še navaja, da je po objavi izpodbijane odločitve na Portalu javnih naročil, naročniku (testno) poslal še elektronsko sporočilo, ki ga je naročnik prejel in potrdil z elektronskim sporočilom. Navedeno še dodatno dokazuje, da je naročnik prejel tudi njegovo pojasnilo ponudbe, ki mu je bilo poslano znotraj danega roka, to je dne 25. 11. 2018 ob 21.03 uri.

Izbrani ponudnik se o vloženem zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je z dokumentom št. 430-422/2018-5, z dne 24. 1. 2019, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Uvodoma pojasnjuje, da iz vlagateljeve ponudbe ni bilo razvidno, ali blago iz točk 4.6, 4.7, 4.8, 4.9, 4.11, 4.12, 4.13, 4.14 in 4.15 izpolnjuje vse tehnične zahteve, zato je vlagatelja z dopisom št. 430-108/2018-18, z dne 22. 11. 2018, pozval k pojasnilu oziroma dopolnitvi ponudbe. Ker na elektronski naslov (glavna.pisarna@mors.si) do danega roka pojasnil ni prejel, je vlagateljevo ponudbo kot nedopustno izločil. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj k zahtevku za revizijo priložil dokument »Pojasnilo ponudbe in elektronsko sporočilo«, ki naj bi mu ga poslal dne 25. 11. 2018 ob 21.03 uri ter izpis iz njegovega zaslona računalnika, iz katerega je razvidno, da se v mapi »Poslano« nahaja elektronsko sporočilo s priponko. Navedena dokumenta, opozarja naročnik, ne predstavljata dokaza o tem, da naj bi pošiljko tudi prejel. Navaja, da v skladu z določilom drugega odstavka 42. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18), njegov informacijski sistem prejem dokumenta samodejno potrdi s povratnim sporočilom v elektronski obliki. V kolikor bi torej zahtevano pojasnilo ponudbe prejel, bi vlagatelj avtomatsko prejel povratnico o prejemu. Navedeno bi tudi pomenilo, da je bilo vlagateljevo pošiljanje dokumenta uspešno, saj se takšno sporočilo generira takoj, ko poslana pošta pride na strežnik prejemnika pošte. Navedeno potrjuje tudi vlagatelj sam, saj v zahtevku za revizijo navaja, da je po objavi izpodbijane odločitve na elektronski naslov glavna.pisarna@mors.si poslal testno elektronsko pošto in prejel tudi potrdilo. Ker pri dopolnitvi ponudbe vlagatelj takšnega sporočila ni prejel, to pomeni, da tudi naročnik na svoj strežnik ni prejel zahtevanega pojasnila ponudbe. Naročnik še opozarja, da ni dolžan preverjati, ali se je dokumentacija kje izgubila, ravno takšnim primerom pa je namenjeno generiranje potrditvenih sporočil.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 30. 1. 2019, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da je k zahtevku za revizijo priložil tako dokument, s katerim je dne 25. 11. 2018 ob 21.03 uri na naročnikov elektronski naslov poslal zahtevano pojasnilo ponudbe, priložil pa je tudi izpis iz računalniškega zaslona, iz katerega je razvidno, da se v mapi »Poslano« nahaja navedeno elektronsko sporočilo. K zahtevku za revizijo je prav tako priložil tudi elektronsko sporočilo svojega ponudnika domene, iz katerega je razvidno, da v kolikor elektronska pošta naročniku ne bi bila dostavljena, bi mu bila po protokolu vrnjena v elektronski poštni predal. Ker mu sporna elektronska pošta ni bila vrnjena, to pomeni, da je bila dostavljena naročniku. Opozarja, da se naročnik do navedenih dokazov ni izjasnil, saj jih je zgolj pavšalno zavrnil. Zatrjuje še, da povratno sporočilo naročnika ni ustrezen dokaz o poslanem ali prejetem elektronskem sporočilu. Poleg tega je naročnik zmotno navedel, da je bil prejem testnega elektronskega sporočila potrjen z avtomatsko generiranim sporočilom o prejemu. V zvezi s tem, opozarja vlagatelj, mu je naročnik ob 11.02 uri poslal (le) sporočilo o prejemu, ki pa ni bilo avtomatično generirano, saj ga je sestavila oseba, ki je zaposlena pri naročniku. Dejstvo namreč je, zatrjuje vlagatelj, da pri nobenem poslanem elektronskem sporočilu ni prejel tako imenovanega generiranega sporočila naročnika. V kolikor naročnik s takšnimi dokazi razpolaga, naj jih tudi izkaže. Vlagatelj še zatrjuje, da želi naročnik skrb in odgovornost za elektronsko komunikacijo prevaliti na ponudnike, kar pa ni v skladu s 37. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3). Navedeno določilo namreč določa, da morajo biti orodja in naprave, ki se uporabljajo za elektronsko komuniciranje, nediskriminatorni, splošno dostopni in operabilni z izdelki informacijsko - komunikacijske tehnologije v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka javnega naročanja. Naročnik je torej tisti, ki mora poskrbeti, da bo ponudnikom omogočeno pošiljanje sporočil in da bo sporočila tudi prejel. Dejstvo je, da ponudnik ne more preveriti, ali je naročnik njegovo pošto prejel, zanese se lahko zgolj na strežnik svoje elektronske pošte. V kolikor sporočila, ki ga je poslal naročniku, ne prejme vrnjenega, je to jasen znak, da je bilo naročniku uspešno dostavljeno. Vlagatelj še opozarja, da je predložil dokaze o tem, da je naročniku pravočasno posredoval pojasnilo svoje ponudbe. Na drugi strani naročnik v zvezi s tem ni predložil nobenega dokaza oziroma je zgolj pavšalno navedel, da vlagateljevi dokazi niso zadostni. Vlagatelj zato predlaga, naj naročnik predloži dokazila o samodejno generiranih povratnicah, ki naj bi jih prejel vlagatelj. V kolikor teh dokazil nima, bo navedeno potrdilo očitke o tem, da se takšna sporočila očitno niso generirala.

Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega dejanskega stanja na podlagi 34. člena in prvega odstavka 36. člena ZPVPJN za strokovno mnenje zaprosila strokovnjaka mag. mag. J.U., univ. dipl. inž., sodnega izvedenca in sodnega cenilca za računalništvo in informatiko (v nadaljevanju: strokovnjak). Državna revizijska komisija je strokovnjaka imenovala s sklepom št. 018-016/2019-6, z dne 15. 3. 2019.

Državna revizijska komisija je strokovno mnenje prejela dne 20. 5. 2019 ter ga istega dne posredovala obema strankama in izbranemu ponudniku. Naročnik je na strokovnjakove ugotovitve podal pripombe (Državna revizijska komisija je naročnikove pripombe prejela dne 28. 5. 2019). Državna revizijska komisija je pripombe dne 29. 5. 2019 posredovala strokovnjaku in ga pozvala naj se do njih opredeli. Državna revizijska komisija je dne 3. 6. 2019 prejela strokovnjakovo opredelitev do naročnikovih pripomb (Dodatek številka 1) in naveden dokument še istega dne posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku. Dne 10. 6. 2019 je Državna revizijska komisija od naročnika prejela odgovor, v katerem je navedel, da se sicer strinja z mnenjem strokovnjaka, vendar meni, da bi moral v obravnavanem primeru vlagatelj pri naslovniku preveriti, ali je prejel poslani dokument.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter pa preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter strokovnega mnenja, dopolnitve strokovnega mnenja in pripomb, ki jih je v zvezi s strokovnim mnenjem in njegovo dopolnitvijo posredoval naročnik, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Kot je razvidno iz obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz razloga, ker se ni odzval na poziv k pojasnilu ponudbe.

Peti odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Med strankama sicer ni spora o tem, da je naročnik vlagatelja v zvezi s ponujeno gasilsko opremo (ki je specificirana v točkah 4.6, 4.7, 4.8, 4.9, 4.11, 4.12, 4.13, 4.14 in 4.15 točke 4 razpisne dokumentacije - Tehnične zahteve in opis blaga) pozval k pojasnilu ponudbe. Vlagatelj in naročnik se strinjata tudi v tem, da je bil poziv k pojasnilu ponudbe dne 22. 11. 2018 poslan iz naročnikovega elektronskega naslova (glavna.pisarna@mors.si) na vlagateljev elektronski naslov (info@alvidis.si). Stranki sta si prav tako edini v tem, da je moral vlagatelj pojasnila poslati na naročnikov elektronski naslov (glavna.pisarna@mors.si), s sklicem na MORS 92/2018-JNMV ali 430-108/2018, in sicer najkasneje do 26. 11. 2018. Vlagatelj in naročnik se strinjata tudi v tem, da je naročnik s svojega elektronskega naslova (glavna.pisarna@mors.si) na vlagateljev elektronski naslov (info@alvidis.si) posredoval Zapisnik o odpiranju ponudb št. MORS 92/2018-JNMV 430-108/2018-12 (dne 12. 11.2018) in Končni zapisnik št. MORS 92/2018-JNMV (dne 14. 11. 2018) oziroma da je bila siceršnja komunikacija med strankama ustaljena ter je potekala zgolj med obema navedenima elektronskima naslovoma. Med naročnikom in vlagateljem pa je spor o tem, ali je naročnik v danem roku pojasnila ponudbe, ki jih je zahteval od vlagatelja, tudi prejel. Medtem ko vlagatelj zatrjuje, da je zahtevana pojasnila ponudbe znotraj danega roka (to je dne 25. 11. 2018 ob 21.03 uri) posredoval na naročnikov elektronski naslov, pa nasprotno, naročnik trdi, da do danega roka pojasnil od vlagatelja ni prejel, zato je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija se je pri presoji navedenega očitka oprla na mnenje strokovnjaka. Strokovnjaku je zastavila naslednje vprašanje: »Prosimo vas, da na podlagi odstopljene dokumentacije in (morebitnega) vpogleda v vlagateljevo računalniško opremo podate vaše strokovno mnenje o tem, ali je bilo z vlagateljevega elektronskega naslova (info@alvidis.si) na naročnikov elektronski naslov (glavna.pisarna@mors.si) dne 25. 11. 2018 ob 21.03 uri poslano sporno elektronsko sporočilo v zatrjevani vsebini?«

Kot je razvidno iz predloženega strokovnega mnenja, ima pošiljatelj e-sporočila več možnosti, kako spremljati status potovanja in sprejema njegovega e-sporočila pri prejemniku, in sicer: 1). Preden pošiljatelj odpošlje sporočilo lahko vključi funkcijo »Options, Request a Delivery Receipt« (Opcija, Zahtevaj potrdilo o dostavi). V primeru uspešne dostave sporočila na prejemnikov strežnik bo pošiljatelj dobil e-sporočilo s potrditvijo prejema (kar pa še ne pomeni, da je prejemnik sporočilo tudi prebral). Takšno sporočilo generira prejemnikov poštni sistem sam in ga zelo hitro pošlje pošiljatelju (če je seveda s prejemom vse v redu. 2). Preden pošiljatelj odpošlje sporočila vključi funkcijo »Options, Request a Read Receipt« (Opcija, Zahtevaj potrdilo o branju). V primeru, če je prejemnik sporočilo tudi odprl (ni nujno, da ga je prebral), bo pošiljatelj dobil e-sporočilo s potrditvijo branja. Funkcija »potrditve branja« pa je odvisna od nastavitve delovanja prejemnikovega strežnika oziroma programske opreme in včasih mora prejemnik potrditi pošiljanje potrditve o branju, kar pa morda ne naredi, kljub temu, da je sporočilo sprejel in prebral, včasih pa prejemnikov sistem ne vrne potrditve branja kljub temu, da je ta funkcija ob pošiljanju vključena. 3). Nekateri večji prejemniki e-pošte, predvsem državne ustanove in uprava, imajo uvedeno politiko samodejnega odzivanja z datumom in časom prejema ob sprejemu e-pošte na njihov uradni elektronski naslov. To pomeni, da njihov sistem po prejemu sporočila samodejno generira in pošlje odgovor pošiljatelju sporočila - povratnico. Za pošiljatelja to pomeni potrditev, da je njegova e-pošta uspešno prispela na strežnik prejemnika. V obravnavanem primeru se prejemnik e-sporočil (naročnik) sklicuje na Uredbo o upravnem poslovanju, v skladu s katero naj bi njihov sistem samodejno pošiljal povratnice na vso prejeto e-pošto. Med dokumenti v spisu ni priložena nobena morebitna samodejna povratnica naročnika za vlagateljeva e-sporočila. To lahko pomeni, da sistem naslovnika teh povratnic ne generira samodejno in ne pošilja pošiljateljem, kot zatrjuje prejemnik v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo. 4). Zadnji in najbolj zanesljiv način potrditve sprejema poslanega e-sporočila je odgovor naslovnika, da je sporočilo sprejel, ki ga le-ta napiše in pošlje pošiljatelju kot potrditev sprejema sporočila.

Nadalje se je strokovnjak strinjal z vlagateljem, da v primeru, če e-sporočilo iz kakršnegakoli vzroka ni uspešno dostavljeno na strežnik prejemnika, se (skladno s protokolom ponudnika storitve domene Domenar.net) vrne v elektronski predal pošiljatelja (vlagatelja). Ugotovil je še, da v obravnavanem primeru vlagatelj ni izbral opcije potrdila o dostavi in opcije potrdila o branju, zato takšnih potrdil nima in na ta način ne more dokazati, da je sporno e-pošto res poslal. Ponudnik domene Domenar.net spornega sporočila ni vrnil nedostavljenega, kar zelo verjetno pomeni, da je sporno sporočilo prišlo do naročnikovega strežnika. Naročnik ni poslal samodejne povratnice o prejemu spornega poročila, kar pa ne dokazuje, da sporočilo ni bilo poslano, saj sistem povratnic v času oddaje spornega poročila ni deloval kot to zatrjuje naročnik. Domenar pa je poleg tega tudi pojasnil, da so podatki o dostavi e-pošte na razpolago približno zadnjih 14 dni, kar pomeni, da podatkov o sporni e-pošti ne hranijo več.

Strokovnjak je tudi pojasnil, da je vpogledal v računalniško opremo pri vlagatelju, pri čemer je ugotovil, da je bil sporni dokument (MORS_odgovor.pdf) ustvarjen dne 25. 11. 2018 ob 20.51.13 in uporabljen istega dne ob 21.00.58, vpogledal je tudi v seznam poslane pošte, kjer je vidna e-pošta za naročnika »Glavna pisarna MORS« z datumom 25. 11. 2018 ob 21.03.

Strokovnjak je pojasnil tudi način delovanja samodejnega odzivanja na prejeto e-pošto. Navedel je, da je iz sklepa, s katerim je naročnik odločil o zahtevku za revizijo, razvidno, da delavci glavne pisarne po svoji presoji in ročno uvažajo sporočila v dokumentarni sistem in s tem prožijo samodejno pošiljanje povratnic za tista sporočila, ki jih dejansko uvozijo v dokumentarni sistem. E-pošta, ki je sicer pravilno prišla v zunanji poštni predal glavne pisarne, a ni bila ročno uvožena v dokumentarni sistem, torej ne dobi samodejne povratnice. Sporna e-pošta vlagatelja torej ni bila prenesena v dokumentarni sistem in s tem v nadaljnjo obravnavo, zato vlagatelj ni prejel samodejne povratnice. Strokovnjak je v Dodatku številka 1 še zapisal, da je dne 7. 4. 2019 naročniku poslal e-sporočilo, s katerim ga je zaprosil za posredovanje strokovnih podatkov o lastnostih in delovanju strežnika za elektronsko pošto. Iz odgovora, ki ga je prejel dne 16. 4. 2019, je razvidno, da delavci glavne pisarne pregledajo dospelo pošto v zunanjem poštnem predalu glavne pisarne in po lastni presoji odločijo o sprejemu in prenosu e-pošte v dokumentarni sistem. To naredijo tako, da ročno prožijo poseben program, ki posamezno izbrano e-pošto prenese v dokumentarni sistem in istočasno pošiljatelju pošlje samodejno povratnico. Takšen način sprejema e-pošte pa zelo verjetno pomeni, da vsa prejeta e-pošta iz zunanjega poštnega predala ni samodejno prenesena v dokumentarni sistem in ne dobi samodejne povratnice pošiljatelju. To pa je lahko tudi vzrok, zakaj sporna e-pošta ni bila prenesena v dokumentarni sistem in ni bila posredovana pristojnim osebam v nadaljnjo obravnavo.

Strokovnjak je na podlagi navedenih ugotovitev zaključil, da je vlagatelj pravilno in pravočasno, dne 25. 11. 2018 ob 21.03 uri na elektronski naslov naročnika poslal sporno elektronsko sporočilo (s priponko, ki vsebuje pojasnilo ponudbe). Elektronsko sporočilo pa zaradi načina sprejema in obdelave prejete elektronske pošte pri naročniku, ni bilo pravilno obravnavano in pravočasno posredovano pristojnim osebam v nadaljnjo obdelavo.

Ker je vlagatelj, kot je razvidno iz strokovnega mnenja, ravnal v skladu z naročnikovim pozivom in je znotraj danega roka na naročnikov elektronski naslov posredoval pojasnila ponudbe oziroma iz razloga, ker je potrebno nastalo situacijo pripisati naročniku (zgoraj opisanemu načinu sprejema elektronske pošte oziroma ravnanju naročnikovih delavcev, ki v obravnavanem primeru sporne e-pošte iz zunanjega poštnega predala očitno niso uvozili v dokumentarni sistem, zaradi česar vlagatelj tudi ni prejel samodejne povratnice), je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik naj v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega sprejme eno izmed odločitev, ki jih v tem primeru dopušča ZJN-3. Če se bo odločil za ponovno presojo in ocenjevanje ponudb, bo moral upoštevati tudi vlagateljevo pojasnilo ponudbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje priglašene stroške - stroške takse v višini 500,00 EUR, stroške strokovnega mnenja v višini 1.000,00 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v priglašeni višini 600 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 439,20 EUR, in izdatke po 11. členu Odvetniške tarife v priglašeni višini 14 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 10,25 EUR. Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala stroškov za postavki »sestanek s stranko« in »poročilo stranki«, saj je upoštevala, da predstavljata storitvi, ki sta zajeti v storitve iz tarifne številke 40/1 OT. Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ne priznava stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj navedbe v vlagateljevi vlogi, z dne 30. 1. 2019, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 1.949,45 EUR.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ljubljani, dne 2. 7. 2019



Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Šebenik d.o.o., Slovenska cesta 54, Ljubljana,
- Gallus SM d.o.o., Novomeška cesta 17, Šentjernej,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.