018-092/2019 ELES, d.o.o

Številka: 018-092/2019-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Baterijski hranilnik NEDO«, v zvezi s predlogom vlagateljev Elektro novi sistemi, d.o.o., Brnčičeva 17a, Ljubljana – Črnuče ter Elnos BL, d.o.o., Blagoja Parovića 100e, Banja Luka, Bosna in Hercegovina, ki ju zastopa Odvetnica Andreja Ribnikar, Štefanova 15, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 6. 2019

ODLOČILA

Predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ki ga oddaja po postopku s pogajanji z objavo, objavil na Portalu javnih naročil dne 18. 2. 2019, pod številko objave JN000907/2019-E01 (popravka z dne 7. 3. 2019 ter z dne 15. 3. 2019), ter v Uradnem list EU dne 19. 2. 2019, pod številko objave 2019/S 035-079726. Naročnik je postopek razdelil na tri faze.

Dne 31. 5. 2019 je naročnik sprejel (in istega dne tudi objavil na Portalu javnih naročil) dokument »Odločitev o priznanju sposobnosti«, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se vlagateljeva ponudba izloči iz nadaljnje obravnave, ker vlagatelj ne izpolnjuje pogojev iz točke 4.4.2 razpisne dokumentacije. Iz dokumenta izhaja tudi, da je naročnik v I. fazi postopka sposobnost za uvrstitev v II. fazo priznal štirim drugim gospodarskim subjektom.

Vlagatelj je z vlogo z dne 10. 6. 2019 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da ga naročnik zaradi kršitve petega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) pozove k formalni dopolnitvi prijave in da na podlagi pravilno izpeljanega postopka preverjanja sprejemljivosti te sprejme novo odločitev o priznanju sposobnosti, ki bo skladna z določili razpisne dokumentacije in z veljavno zakonodajo na področju javnega naročanja. Vlagatelj zahteva tudi, da naročnik izda sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Vlagatelj v utemeljitev predloga navaja zgolj, da bi »nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila izbranemu ponudniku bistveno vplivala na učinkovitost njegovega pravnega varstva«. Vlagatelj zahteva še povrnitev stroškov postopka.

Naročnik je z dopisom, prejetim dne 18. 6. 2019, vlagateljev predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila odstopil Državni revizijski komisiji, ob tem pa podal tudi svoje mnenje o predlogu. Naročnik tako pojasnjuje, da je nakup predmeta javnega naročila eden od podprojektov naročnikovega širšega sodelovanja z japonsko agencijo NEDO in japonsko družbo Hitachi, Ltd., Tokio, v smeri skupnega iskanja novih rešitev na področju pametnih omrežij in razvoja naprednih funkcionalnosti. Celoten projekt je predmet močne podpore države na podlagi japonsko-slovenskega partnerstva (tim. projekt NEDO). Projekt NEDO je razdeljen v dve fazi – v prvi so bile v ospredju raziskovalno-razvojne aktivnosti, druga faza pa je namenjena konkretnim posegom, nakupom opreme in izvajanju storitev. Na tej podlagi je naročnik dne 25. 11. 2016 z družbo Hitachi, Ltd. Tokio, sklenil »Impelmentation Document«, s katerim sta se družbi dogovorili o vsebini, obsegu in urniku projekta, del katerega je tudi nakup dveh baterijskih hranilnikov električne energije, enega v Idriji in enega v Ljubljani. Slednji je predmet tega javnega naročila. Naročnik omenjeni dokument prilaga mnenju, ob čemer navaja, da iz njega izhaja, da naj bi baterijski hranilnik v Ljubljani začel delovati v začetku fiskalnega leta 2020 (slednje se začne z aprilom). Na podlagi navedenega je razvidno, da naročnika vežejo zelo kratki roki napram japonskim partnerjem, zlasti glede na dejstvo, da je predvideni dobavni rok za baterijski hranilnik cca. 10 mesecev, do podpisa pogodbe pa je treba izpeljati še drugo in tretjo fazo postopka. Kljub vlagateljevemu predlogu zato naročnik ne želi zadržati postopka oddaje javnega naročila, saj meni, da ga lahko brez škode do vlagatelja in kakršnegakoli omejevanja vlagateljevega pravnega varstva nadaljuje. S tem v zvezi naročnik pojasnjuje, katere aktivnosti vključuje izvajanje druge faze postopka, in poudarja, da bi v vse aktivnosti vključil tudi vlagatelja, v kolikor bi s svojim zahtevkom uspel. Zanj tako ne bi nastala nikakršna škoda, prav tako pa ne bi bil v ničemer omejen v pravnem varstvu. Naročnik pa v nobenem primeru ne bi izdal odločitve o priznanju sposobnosti v drugi fazi, vse dokler o vlagateljevem revizijskem zahtevku ne bi bilo dokončno odločeno. Naročnik opozarja še, da vlagatelj v svojem predlogu ni navedel nobenih argumentov ali dokazil, ki bi opravičevali zadržanje postopka. Ob tem izpostavlja, da je nadaljevanje postopka pravilo, zadržanje pa izjema, ki jo treba razlagati restriktivno in ta institut uporabiti le v skrajnem primeru, saj bi sicer kandidati z vlaganjem revizijskih zahtevkov nalašč blokirali postopek in naročniku onemogočali izvedbo investicije. Revizijski postopek po običajni praksi traja najmanj mesec dni do dokončne odločitve, kar pomeni, da bi po nepotrebnem celotna zadeva mesec dni stala, kljub temu, da lahko brez škode in omejevanja pravnega varstva postopki tečejo vzporedno. Na podlagi navedenega naročnik predlaga, da se vlagateljev predlog zavrne, podredno pa, da se mu ugodi kvečjemu delno, in sicer tako, da se naročniku dovoljuje nadaljevanje postopka naročanja v drugi fazi, ne sme pa sprejeti odločitve o priznanju sposobnosti ob koncu druge faze.


Po preučitvi vlagateljevega predloga in naročnikovega mnenja o tem ter po pregledu odstopljene dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen če so za to podani razlogi, ki jih zakon v nadaljevanju te določbe taksativno našteva. Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.

Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon) oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, kot utemeljeno izpostavlja naročnik, skladno z 19. členom ZPVPJN torej pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija (predvsem) na podlagi argumentov v vlagateljevem predlogu ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v konkretnem primeru svoj predlog za izdajo sklepa o zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila utemeljil izključno s povsem pavšalno navedbo o tem, da bi »nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila izbranemu ponudniku bistveno vplivala na učinkovitost njegovega pravnega varstva«. Ker vlagatelj tako ne navaja okoliščin, ki bi v konkretnem primeru kazale na to, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost njegovega pravnega varstva, že iz tega razloga vlagateljevemu predlogu ni mogoče ugoditi.

Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika, izdano v I. fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Revizijski zahtevek bo moral naročnik (oziroma Državna revizijska komisija) obravnavati skladno z določili ZPVPJN, v kolikor bo zahtevku za revizijo ugodeno, pa bodo izpodbijana odločitev in morebitna nadaljnja (na njej temelječa) nezakonita ravnanja naročnika v postopku razveljavljena (glej drugo alinejo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Učinkovitost pravnega varstva tako vlagatelju, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila, ne bo zmanjšana ali otežena (oziroma vlagatelj tega ni uspel izkazati).

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
- ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana,
- Odvetnica Andreja Ribnikar, Štefanova 15, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve – tu.