018-077/2019 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-077/2019-12

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzpostavitev združenih laboratorijev s spremljajočimi prostori, nakup diagnostičnega potr. materiala za obdobje 7 let in pogar. vzdrževanje odprtega ALS sistema in drugih lab. aparatov za 5 let« v sklopu 2 »Biokemične in imunokemične preiskave«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik INTEREXPORT d.o.o., Potok pri Komendi 12, Komenda, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje skupnih naročnikov Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana, in Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 7. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 2 »Biokemične in imunokemične preiskave«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 17. 4. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 27.225,28 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, katerega oddaja po odprtem postopku, na portalu javnih naročil objavil dne 26. 7. 2018, pod št. objave JN005211/2018-B01, dne 27. 7. 2018 pa tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2018/S 143-326308.

Naročnik je dne 18. 4. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005211/2018-ODL01, objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 17. 4. 2019, s katero je predmetno naročilo v sklopu 2 oddal ponudniku SALUS, Veletrgovina, d.o.o., Litostrojska cesta 46A, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper navedeno odločitev dne 30. 4. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim naročniku oz. Državni revizijski komisiji predlaga, naj zahtevku ugodi, razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in vlagatelju povrne priglašene stroške pravnega varstva. Zatrjuje, da naročnik ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel izbrati, pri čemer kot razloge za nedopustnost te ponudbe oz. s tem povezanim nezakonitim ravnanjem naročnika v nadaljevanju navaja:
- manjkajoče dokumente v ponudbeni dokumentaciji;
- neizpolnjevanje zahtev iz točk 6, 16 in 18 Splošnih zahtev, ki veljajo za sklope 2, 3, 4 in 5;
- nespoštovanje naročnikovih zahtev v shematičnem prikazu opreme v prostoru;
- neizpolnjevanje točke 6 Strokovnih zahtev za metode in reagente za biokemične preiskave;
- neizpolnjevanje točke 10 Strokovnih zahtev za metode in reagente za imunokemične preiskave;
- neizpolnjevanje točke 4 Strokovnih zahtev za analitski sistem za izvedbo osnovnih toksikoloških preiskav v urinu;
- da v ponudbi manjkajo določeni artikli (nastavki za alikvotiranje, epruvete in pokrovčki);
- neustrezne količine pakiranj za razpisane preiskave;
- (ne)navedbo končne ponudbene vrednosti v ponudbenem obrazcu;
- neustrezno datiran obrazec ESPD.
Vlagatelj uveljavlja še kršitve naročnika pri pregledu in ocenjevanju ponudb iz razloga, ker naj bi naročnik neustrezno preveril nekaznovanost odgovornih oseb izbranega ponudnika in njegovih podizvajalcev ter ker naj bi ponudbo izbranega ponudnika napačno ocenil (točkoval) po točki 9 meril.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 14. 5. 2019. Meni, da bi naročnik moral zavreči zahtevek za revizijo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, saj naj vlagatelj sploh ne bi (pravočasno) oddal ponudbe v predmetnem javnem naročilu. V nadaljevanju vse navedbe vlagatelja zavrača kot neutemeljene.

Naročnik je dne 27. 5. 2019 sprejel sklep, s katerim se je opredelil do vseh revizijskih navedb, zahtevek za revizijo zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj je naročnikov sklep prejel dne 29. 5. 2019.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 3. 6. 2019 opredelil do navedb naročnika. V celoti vztraja pri dosedanjih navedbah.

Naročnik je z vlogama z dne 28. 5. 2019 in 6. 6. 2019 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka; Državna revizijska komisija je navedeno prejela dne 31. 5. 2019 oz. 11. 6. 2019.

V zvezi s pomisleki izbranega ponudnika o pomanjkanju aktivne legitimacije vlagatelja zaradi (kot to zatrjuje izbrani ponudnik) nepravočasno oddane ponudbe (prvi in drugi odstavek 14. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz zapisnika o odpiranju ponudb v odstopljeni dokumentaciji (izpisa z dne 19. 11. 2018 ob 13.21 ter 19. 3. 2019 ob 9.34) razvidno, da je vlagatelj ponudbo oddal pravočasno, tj. dne 19. 11. 2018 ob 9.20 (rok za oddajo ponudbe je bil do 12. ure istega dne), pri čemer zapisnik z dne 19. 3. 2019 ob 9.34 vsebuje tudi navedbo vseh datotek, ki so tvorile oddane ponudbe. Izbrani ponudnik svoje navedbe v tem delu utemeljuje s sklicevanjem na članek v časniku Finance z dne 20. 11. 2018, v katerem je bilo navedeno, da ponudba vlagatelja sprva (za razliko od vseh preostalih 10 prejetih ponudb) ni bila javno objavljena. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da je naročnik od vodje Sektorja za e-poslovanje, svetovanje in analitiko Direktorata za javno naročanje pri Ministrstvu za javno upravo kot upravljalcu informacijskega sistema eJN pridobil pojasnilo, da je bila ponudba vlagatelja v sistem oddana pravočasno in bila tudi odprta istočasno z drugimi ponudbami ter da je »[…] zaradi nepričakovanega in neobičajno velikega števila datotek prišlo v delu vpogleda v ponudbo oziroma vizualizacijo datoteke, ki je prikazana na javnem odpiranju ponudb do prekoračitev tehničnih omejitev sistema, ki so potrebne zaradi zagotavljanja čim večje varnosti, zato vizualizacija ni bila izvedena in datoteka ni bila prikazana.« Upoštevaje vse navedeno (tj. zapisnik o odpiranju ponudb, pojasnilo upravljalca sistema in tudi čas elektronskega podpisa dokumenta »OBRAZEC ŠT. 1 – PONUDBA«) Državna revizijska komisija ne more soglašati z izbranim ponudnikom v tem, da vlagatelj ponudbe ni oddal pravočasno, prav tako pa tudi ne s tem povezanim pomislekom o pomanjkanju aktivne legitimacije.

Med vlagateljem in naročnikom je v obravnavanem primeru sporno, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika pravilno ocenil in sprejel kot dopustno.

Vlagateljeve revizijske navedbe o (ne)dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Peti odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če ponudnik ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega ni dejansko predlagana nova ponudba) ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV ter skupne vrednosti ponudbe brez DDV (razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN 3), tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in/ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da naj izbrani ponudnik v ponudbi ne bi predložil naslednjih dokumentov, ki jih je naročnik zahteval v točki »10.1. Ponudbena dokumentacija« dokumenta »POVABILO K ODDAJI PONUDBE IN SPLOŠNA NAVODILA PONUDNIKU ZA PRIPRAVO PONUDBE«:
- izpolnjen obrazec št. 2 »Soglasje / izjava podizvajalca o neposrednem plačilu« (v primeru, da ponudnik nastopa s podizvajalci) (točka 4);
- izpolnjen obrazec št. 6.1. »Seznam referenc ponudnika za 2. sklop« (točka 8);
- parafiran obrazec št. 8 »Vzorec finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti« (točka 12);
- parafiran obrazec št. 9 »Vzorec finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijskem roku« (točka 13).
Izbrani ponudnik in naročnik očitek vlagatelja zanikata, vlagatelj pa v vlogi z dne 3. 6. 2019 meni, da če navedbe naročnika držijo, mu je bila kršena pravica do vpogleda; predlaga, naj utemeljenost navedb z vpogledom v ponudbi izbranega ponudnika preveri Državna revizijska komisija.

Ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da vsebuje (tj. v datotekah »Podizvajalec 1.pdf«, »Podizvajalec 2.pdf«, »Podizvajalec 3.pdf« in »Ponudbena dokumentacija 2 del.pdf«) vse izpostavljene dokumente, zato očitki vlagatelja v tem delu niso utemeljeni.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala očitek vlagatelja, vezan na vsebino zahteve iz 18. točke poglavja »SPLOŠNE STROKOVNE ZAHTEVE NAROČNIKA, KI VELJAJO ZA SKLOPE 2., 3., 4., IN 5« (oz. »SPLOŠNE ZAHTEVE) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:
»[…] Predviden čas (TAT) nujne analize mora biti za biokemične in imunokemične preiskave iz sklopa 2 največ do 40 minut, za hemograme in avtomatizirano osnovno analizo urina do 30 minut, za nenujne preiskave pa največ 60 minut.[…]«
Zahteva je bila v čistopisu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila uvrščena pod 18. točko navedenega poglavja, v prvotno objavljeni dokumentaciji na portalu javnih naročil pa pod 19. točko istega poglavja.

Ob pregledu objav na portalu javnih naročil je razvidno, da so v povezavi s citirano zahtevo relevantni še naslednji naročnikovi odgovori na zastavljena vprašanja, opozorila ali predloge potencialnih ponudnikov:
- objava z dne 23. 8. 2018 ob 13.27:
»28. VPRAŠANJE Datum prejema: 10.08.2018 10:32
Pozdravljeni,
V SPLOŠNE STROKOVNE ZAHTEVE NAROČNIKA, KI VELJAJO ZA SKLOPE 2., 3., 4., IN 5 pod točko 19 zahtevate: Predviden čas (TAT) nujne analize mora biti za biokemične in imunokemične preiskave iz sklopa 2 največ do 40 minut, za hemograme in avtomatizirano osnovno analizo urina do 30 minut, za nenujne preiskave pa največ 60 minut. Naročnika prosimo za dodatno obrazložitev kako in kdaj bo ovrednotil če ponudnik zahtevani TAT dosega.
Vnaprej hvala
ODGOVOR
Naročnik pričakuje, da bodo posamezni ponudniki predložili simulacije na osnovi razpisanih podatkov na ponujenih analiznih sistemih. Če se po zaključku preverjanja in najkasneje 6 mesecev po začetku uvajanja izkaže, da zahtevani TAT ni dosežen, ponudnik posameznega sklopa brezplačno nadgradi sistem tako, da bodo ciljni TAT doseženi.«

- objava z dne 29. 8. 2018 ob 11.58:
»59. VPRAŠANJE z dne 28.8.2018 8:29
Ponovno se navezujemo na sledeče vprašanje/odgovor:
[…]
Na podlagi česa naročnik predvideva, da ponudniki lahko pripravimo simulacijo, saj imate razpisano samo letno število preiskav. Za prirpavo točnih simulacij bi potrebovali dnevno obremenitev laboratorija. Brez tega podatka lahko ponudniki pripravimo samo zelo osnovno opisno simulacijo poti vzorca s spredvidenimi časi. Bo taka osnovna opisna simulacija za naročnika zadostna?
Vnaprej hvala
ODGOVOR
Naročnikov odgovor glede pogostosti je povsem korekten in zadošča za pripravo celovite ponudbe.«

- objava z dne 18. 9. 2018 ob 10.10:
»184. VPRAŠANJE z dne 10.9.2018 ob 9:30
Skladno s 30. vprašanjem, kjer naročnik dovoljuje dokazovanje specifičnih zahtev z uradno izjavo proizvajalca ter hkrati zahteva, da ponudnik konkretno našteje zahteve, ki jih ne more podkrepiti z dokumentacijo, ponudnik prosi ali dokaže z uradno izjavo proizvajalca Splošne strokovne zahteve naročnika, ki veljajo za sklope 2., 3., 4. in 5; Točka 19?
Hvala in lep pozdrav.
ODGOVOR
Da«.

Skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji. V obravnavanem primeru je potrebno tako ugotoviti, da je naročnik z odgovori na portalu javnih naročil dopolnil svoje zahteve z načinom izkazovanja obravnavane zahteve tako, da je od ponudnikov zahteval predložitev bodisi simulacije na osnovi razpisanih podatkov na ponujenih analiznih sistemih bodisi izjave proizvajalca.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil ne simulacije predvidenega časa analiz ne uradne izjave proizvajalca ponujenih analitskih sistemov, ki bi dokazovala izpolnjevanje te zahteve, zaradi česar meni, da je ponudba nedopustna in bi jo moral naročnik zavrniti.

Izbrani ponudnik izpostavlja, da je vlagatelj iz celotnih zahtev izluščil le del zahtev, preostanka pa ni navedel – citira celotno vsebino točke 18: »Če v primeru okvare ALS-a, njegovih sestavnih delov ali samostojnih analitskih sistemov v obsegu, ki ne omogoča pokrivanja vsaj 25% kapacitete sistema, le-teh ni mogoče usposobiti (popraviti) v 24-ih urah, mora izbrani ponudnik na svoje stroške, če je to potrebno, zagotoviti nadomestilo ustreznih aparatur v roku dodatnih 24-ih ur. Če za sklopa 4 in 5 ponudnik ni zagotovil neprekinjenega izvajanja preiskav s kapaciteto, ki v primeru okvare dosega vsaj 25 % razpisane, je rok za odpravo okvare 4 ure. Predviden čas (TAT) nujne analize mora biti za biokemične in imunokemične preiskave iz sklopa 2 do 40 minut, za hemograme in avtomatizirano osnovno analizo urina do 30 minut, za nenujne preiskave pa največ 60 minut. Če se po zaključku preverjanja in najkasneje 6 mesecev po začetku uvajanja izkaže, da zahtevani TAT ni dosežen, ponudnik posameznega sklopa brezplačno nadgradi sistem tako, da bodo ciljni TAT doseženi.« Pojasnjuje, zakaj ni mogel izdelati simulacije, ter dodaja, da se je z izjavo zavezal k brezplačni nadgradnji sistema, v kolikor se zahtevani TAT ne bi dosegel.

Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo zavrača trditev vlagatelja, da bi morala biti simulacija priložena v sami ponudbi; zahteve naj bi bilo razumeti v smeri, da če se po zaključku preverjanja in najkasneje v šestih mesecih po začetku uvajanja izkaže, da zahtevani TAT ni dosežen, ponudnik posameznega sklopa brezplačno nadgradi sistem.

Vlagatelj v vlogi z dne 3. 6. 2019 vztraja pri dosedanjih navedbah in poudarja, da se je zahteva naročnika (kot je bila dopolnjena z objavo odgovorov na portalu javnih naročil) nanaša na razpisno in ne na pogodbeno fazo.

Med strankama niti ni sporno, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil ne simulacije ne izjave proizvajalca glede doseganja zahtevanega časa za nujne analize (TAT). V zvezi z navedbami izbranega ponudnika o tem, da se vlagatelj ni skliceval na celotno vsebino zahteve iz točke 18, ter o tem, da se je z lastno izjavo (datoteka »Izjava Salus splošnih zahtev.pdf«) zavezal k brezplačni nadgradnji sistema v primeru nedoseganja zahtevanega TAT, Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedeno na vpliva na ugotovitev, da v ponudbi ni bila predložena zahtevana simulacija ali izjava proizvajalca glede doseganja teh časov. Vsebina sporne točke 18 v delu, katerega vlagatelj v zahtevku za revizijo ni citiral, se nanaša na situacijo okvare avtomatiziranega laboratorijskega sistema (v nadaljevanju: ALS), sestavnih delov ali samostojnih analitskih sistemov (prva in druga poved te točke) oz. na situacijo, v kolikor tekom izvedbe predme naročila zahtevane vrednosti ne bi bile dosežene (zadnja poved te točke), kar pa ne vpliva na obveznost zahtevanega načina izkazovanja same zahteve naročnika. Ni mogoče slediti niti naročniku v tem, da se zahteva po predložitvi simulacije ali izjave ni nanašala na ponudnike oz. da tega ne bi bilo potrebno predložiti; iz odgovorov naročnika na portalu javnih naročil je nedvoumno razvidno, da se od ponudnikov pričakuje, da v ponudbi predložijo eno od zahtevanih dokazil (naročnik je v enem od odgovorov celo izrecno navedel, da je njegovo odgovor glede pogostosti preiskav »[…] povsem korekten in zadošča za pripravo celovite ponudbe«). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik ni ravnal skladno z lastnimi zahtevami in z ZJN-3 s tem, ko je ponudbo v tem delu obravnaval kot popolno in dopustno.

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje naročnikove zahteve glede shematičnega prikaza opreme v prostoru, zaradi česar bi moral naročnik to ponudbo zavrniti. Naročnik je to zahtevo opredelil v 2. točki razdelka poglavja »SPLOŠNE STROKOVNE ZAHTEVE NAROČNIKA, KI VELJAJO ZA SKLOPE 2., 3., 4., IN 5« (oz. »SPLOŠNE ZAHTEVE«) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:
»Ponudbi mora predložiti shematični prikaz možne postavitve aparatov, umeščeno v tloris. Izbrani ponudnik vsakega od sklopov mora dokončno postavitev analitskih sistemov v prostor uskladiti z izbranim ponudnikom za sklop 1 (GOI dela).«
Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila je sprva vsebovala zadevni tloris v datoteki v formatu PDF, naročnik je po več pozivih potencialnih ponudnikov preko portala javnih naročil objavil tudi datoteko s tlorisom v formatu DWG (»Laboratoriji_7.5-1_Tloris1-nadstropja.dwg«). Med strankama ni sporno, da se zahteva naročnika nanaša na ta tloris.

Ob pregledu objav na portalu javnih naročil je razvidno, da so v povezavi s citirano zahtevo relevantni še naslednji naročnikovi odgovori na zastavljena vprašanja, opozorila ali predloge potencialnih ponudnikov:
- objava z dne 29. 8. 2018 ob 11.58:
»58. VPRAŠANJE z dne 28.8.2018 8:25
Na naročnika se obračamo z vprašanjem vezanim na 2.sklop. Prosimo, če naročnik jasno določi/predpiše prostor kamor naj ponudniki umestimo zahtevano opremo. V tlorisih so vrisane tudi mize – je možno te mize prestavljati oz. odstranjevati? Vnaprej hvala
ODGOVOR
prostor za opremo je jasno določen, mize so lahko fleksibilne«

- objava z dne 3. 9. 2018 ob 10.31:
»58. VPRAŠANJE z dne 28. 8. 2018 ob 8.25
Na naročnika se obračamo z vprašanjem vezanim na 2.sklop. Prosimo, če naročnik jasno določi/predpiše prostor kamor naj ponudniki umestimo zahtevano opremo. V tlorisih so vrisane tudi mize - je možno te mize prestavljati oz. odstranjevati? Vnaprej hvala
ODGOVOR
Na tlorisih je okvirno označen prostor namenjen opremi 2. sklopa. Manjše smiselne prilagoditve so možne, pri čemer ostaja kvadratura namenjena ALS nespremenjena, vse kar je vrisano v istem prostoru mora v istem prostoru tudi ostati. Odstranjevanje pultov tako ne pride v poštev, lahko pa se prestavijo za nekaj cm, če je zaradi drugačne postavitve ALS, kot je shematsko nakazano na tlorisu, to potrebno.«

- objava z dne 2. 10. 2018 ob 15.13:
»247. VPRAŠANJE z dne 20.9.2018 ob 14:17
Sklop 2:
Pozdravljeni,
vezano na 58. vprašanje glede možnosti premikanja miz po prostoru, prosimo naročnika za dodatno pojasnilo. Ponudnika zanima ali lahko umestitev opreme na tlorisu ponudi na način, da mize prosto premika po prostoru, ki je namenjen za ALS (znotraj predvidene kvadrature), na način, da končno število miz in pripadajoče opreme ostane enako, kot predvideno v objavljenem tlorisu prostora.
Ponudnik bi zaradi funkcialnosti in najbolj optimalne postavitve opreme, mize v skrajno levem kotu prostora, ki je namenjen za ALS premaknil na drugo lokacijo, ki pa bo še vedno znotraj kvadrature in prostora predvidenega za ALS. Le na ta način bo prostor izkoriščen najbolj smiselno ter optimalno in le tako bo naročniku omogočeno najbolj funkcionalno delovno okolje.
Prosimo za potrditev.
Hvala in lep pozdrav.
ODGOVOR
Predlog je sprejemljiv.«

Državna revizijska komisija ponovno pojasnjuje, da se skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji. V obravnavanem primeru je potrebno ugotoviti, da je naročnik s citiranimi odgovori na portalu javnih naročil dopolnil svoje zahteve z določitvijo načina umestitve ALS oz. drugih naprav v namembni prostor tako, da je dopustil (zgolj) manjše smiselne prilagoditve, brez poseganja v kvadraturo tega prostora in z omejitvijo, da mora vse, kar je v tem prostoru (pri čemer so izrecno omenjeni pulti oz. mize) v tem prostoru tudi ostati.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izbrani ponudnik navodil naročnika v taki vsebini ni upošteval, saj naj bi v ponudbi predloženem tlorisu prihajalo do bistvenega razhajanja med zahtevanimi in ponujenimi delovnimi površinami – izbrani ponudnik naj bi odstranil pult ter druge delovne površine, prav tako pa naj bi odstranil stene in bistveno posegal v načrt, posredovan s strani naročnika. Vlagatelj je zahtevku za revizijo v dokaz priložil tudi tloris prostora iz razpisne dokumentacije (z označenim delom, ki naj bi ga spremenil izbrani ponudnik) in shematični prikaz tlorisa iz izbrane ponudbe (z označenimi spremembami, za katere meni, da so nedopustne).

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 14. 5. 2019 navaja, da naj bi iz shematičnega prikaza rešitve ALS in samostoječih analizatorjev bilo jasno, da so celotna linija kot tudi pripadajoči analizatorji umeščeni znotraj predvidenega prostora. Iz prikaza naj bi tudi izhajalo, da je oprema postavljena tako, da izpolnjuje zahteve naročnika in ni potreben noben poseg v stene oz. načrt.

Naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navedbe vlagatelja označuje za pavšalne, ugotavlja pa zgolj to, da je »izbrani ponudnik podal ustrezno razporeditev, ki bi se z nekaj prilagoditvami ponujeno opremo kakor tudi ostalo v prostoru vrisano pohištvo, lahko umestilo v objavljen tloris na kvadraturo, ki je namenjena ALS«. Naročnik ocenjuje, izbrani ponudnik ni nedopustno posegal v prostor in je podal ustrezen prikaz.

Vlagatelj v vlogi z dne 3. 6. 2019 navaja, da citirani odgovor naročnika razume kot priznanje, da je izbrani ponudnik ponudil sistem v prostoru s takšno razporeditvijo, da bi se lahko šele »z nekaj prilagoditvami« zagotovilo izpolnjevanje razpisne zahteve, da mora v prostoru ostati vrisano pohištvo. Vlagatelj še dodaja, da se naročnik do izbrisanih sten niti ne opredeljuje, zaradi česar vlagatelj sklepa, da se naročnik strinja, da njihova ohranitev niti »z nekaj prilagoditvami« ne bi bila mogoča. Meni, da bi sprejem obstoječe umestitve v prostor izbranega ponudnika pomenil tudi neenakopravno obravnavo ponudnikov in favoriziranje ponudbe tega ponudnika.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe (29. točka prvega odstavka 89. člena ZJN-3) je tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah. Naročnik opredeli predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. Ker je ponudnik dolžan v ponudbi dokazati, da ponuja blago oziroma storitve z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila med drugim določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti predmeta ponudbe (npr. z opisom tehničnih lastnosti, s predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije).

Obravnavana zahteva po predložitvi shematičnega prikaza možne postavitve aparatov, umeščeno v tloris, kot je bila dopolnjena z odgovori naročnika na portalu javnih naročil, torej po vsebini predstavlja zahtevo o tem, da mora biti ponujene aparate oz. ALS mogoče umestiti v točno določen prostor, z določenimi dimenzijami in kvadraturo ter ob upoštevanju vse preostale v tem prostoru predvidene opreme (delovne površine – mize oz. pulti). V tem smislu se zato naročnikova zahteva nanaša na zahtevane značilnosti proizvodov in predstavlja tehnično specifikacijo (23. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je ob presoji revizijskih navedb v tem delu vpogledala v tloris iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter tloris, ki ga je izbrani ponudnik predložil s ponudbo (datoteka »2. Shematični prikaz tloris.pdf«), ob presoji revizijskih navedb pa upoštevala tudi dokazilo v prilogi zahtevka za revizijo, kjer je vlagatelj (na kopijah omenjenih tlorisov) označil, v katerih delih naj bi izbrani ponudnik nedopustno posegel v obstoječe tlorise oz. katere stene in delovne površine je odstranil. Upoštevaje dejstvo, da je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil tudi te kopije tlorisov z jasno označenimi problematičnimi deli, ki jih je (opisno) izpostavil v zahtevku za revizijo, posledično ni mogoče soglašati z naročnikom v tem, da so navedbe vlagatelja pavšalne ali nekonkretizirane.

Po pregledu vseh relevantnih dokumentov Državna revizijska komisija soglaša z vlagateljem v tem, da so na tlorisu iz ponudbe izbranega ponudnika nekatere stene odstranjene. Iz tlorisa v ponudbi izbranega ponudnika je tako razvidno, da je bila odstranjena stena, ki razmejuje hodnik in prostore laboratorija, kamor naj bi bili umeščeni ALS oz. druge predmetne naprave: izbrani ponudnik je na mesto, kjer naj bi sicer (v naročnikovem tlorisu) bil hodnik postavil tri analizatorje: dva (»Alinity c (stand alone)«) sta tako umeščena med vhod v sanitarije ter vhod v čajno kuhinjo, ena naprava (»ThermoFisher Indiko Plus«) pa je umeščena levo od vhoda v sanitarije – pri tem gre pojasniti, da sta v naročnikovih tlorisih vhoda v sanitarije in čajno kuhinjo predvidena iz hodnika, ne pa iz prostora laboratorija, kjer naj bi bil umeščene predmetne naprave oz. ALS; v shematičnem prikazu v ponudbi izbranega ponudnika je namreč prostor laboratorija z odstranitvijo vmesne stene razširjen še na prostor hodnika. Prav tako je mogoče soglašati z vlagateljem v tem, da je izbrani ponudnik odstranil dve steni, ki razmejujeta prostor »Polb. za preisk. kritič. prof.« (20,02 m2) od prostora laboratorija, v katerega naj bi bile umeščen predmetne naprave oz. ALS. Razbrati je mogoče tudi, da je izbrani ponudnik na tlorisu odstranil steno med prostorom, namenjenemu postavitvi predmetnih naprav oz. ALS, ter prostorom za hladilnike (13,39 m2).

Po pregledu tlorisov Državna revizijska komisija nadalje pritrjuje vlagatelju tudi v tem, da je izbrani ponudnik na tlorisu odstranil pulte (delovne površine), ki so bili sicer umeščeni na levi strani (tj. v levem kotu prostora – v naročnikovem tlorisu zamejenem s stenama do hodnika oz. prostora za hladilnike), na to mesto pa umestil skrajni del ALS (glede na legendo v shematičnem prikazu: »Aliquoter« in »Sealing unit«). Iz tlorisa pri tem ne izhaja, da bi izbrani ponudnik te delovne površine zgolj prestavil na drugo lokacijo znotraj kvadrature in prostora predvidenega za ALS (kar bi bilo skladno z zahtevami naročnika).

Kot že pojasnjeno, naročnik ne nasprotuje argumentirano navedbam vlagatelja o opisanih spremembah tlorisa in razporeditve prostorov ter odstranitvi obstoječe opreme – iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo bi bilo mogoče celo razbrati, da podana umestitev ni ustrezna (naročnik namreč navaja, da bi »[…]se z nekaj prilagoditvami ponujeno opremo kakor tudi ostalo v prostoru vrisano pohištvo, lahko umestilo v objavljen tloris na kvadraturo, ki je namenjena ALS«). Glede na vse navedeno je torej mogoče soglašati z vlagateljev v tem, da je izbrani ponudnik z opisanim bistveno posegel v načrt, posredovan s strani naročnika, kar v posledici pomeni tudi, da je v nasprotju z izrecno zahtevo naročnika v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila spremenil kvadraturo, namenjeno postavitvi analizatorjev oz. ALS, ter v nasprotju z zahtevo naročnika iz prostora odstranil nekatere delovne površine. Drugačnim (zgolj splošnim in ne argumentiranim) navedbam izbranega ponudnika (da so »celotna linija kot tudi pripadajoči analizatorji umeščeni znotraj predvidenega prostora« in da je »oprema postavljena tako, da izpolnjuje zahteve naročnika in da ni potreben noben poseg v stene oziroma načrt«) tako ni mogoče pritrditi.

Državna revizijska komisija v posledici navedenega ugotavlja, da izbrani ponudnik ni izkazal, da je mogoče ponujeno opremo umestiti v za to predviden prostor tako, da bi bile hkrati upoštevane s tem povezane naročnikove zahteve, naročnik pa ni imel podlage za ugotovitev, da ponudba izbranega ponudnika v tem delu izpolnjuje zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Soglašati bi bilo mogoče tudi z vlagateljevo navedbo o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), saj bi naročnikova odločitev lahko pomenila, da so ponudniki, ki so upoštevali zahteve naročnika in ponudili opremo, ki jo je mogoče umestiti v predvideni prostor na ustrezen način, zaradi tega lahko v slabšem položaju od (izbranega) ponudnika, ki teh zahtev ni upošteval.

V povzetku predstavljenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage za ugotovitev, da ponudba izbranega ponudnika v celoti izpolnjuje zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddaji javnega naročila ter na tej podlagi obravnavati ponudbo izbranega ponudnika kot dopustno oz. kot tako, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija posledično zaključuje, da je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika za sklop 2 označil za dopustno ter slednjemu oddal javno naročilo. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in v sklopu 2 razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 17. 4. 2019.

Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki jih omogoča ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti v zvezi z jasno določenimi tehničnimi specifikacijami in načinom njihovega izkazovanja, ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. Naročnik naj v primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, zagotovi enakopravno obravnavo ponudnikov ter v celoti preveri dopustnost ponudbe ponudnika, kateremu namerava oddati javno naročilo (upoštevajoč pri tem tudi omejitve iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3). V kolikor pa bo naročnik ugotovil, da tehnične specifikacije, kot so določene, ne odražajo njegovih pričakovanj glede predmeta naročila, bo moral postopek oddaje javnega naročila ponoviti in pri tem pripraviti dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da bo ponudnike jasno, natančno in nedvoumno seznanil z vsemi zahtevami, na podlagi katerih bo presojal dopustnost ponudb.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel že na podlagi obravnavanih navedb, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih trditev, saj meritorna obravnava slednjih ne bi več mogla vplivati na sprejeto odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 3. 6. 2019 zahteval povrnitev priglašenih stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo utemeljen, je torej vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
‒ strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR;
‒ strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 2.196,00 EUR;
‒ izdatke v pavšalnem znesku (drugi vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2.000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR.

Državna revizijska komisija ni priznala priglašenega stroška odvetniških storitev za pripravo vloge z dne 3. 6. 2019, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je namreč ocenila, da omenjena vloga, posledično pa tudi z njo povezani stroški (tako strošek odvetniških storitev kakor materialni stroški), niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife), saj navedbe v vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 27.225,28 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 1. 7. 2019

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
- SALUS, Veletrgovina, d.o.o. Litostrojska cesta 46A, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.