018-035/2019 Mestna občina Novo mesto

Številka: 018-035/2019-12

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava novelacije projekta za izvedbo (PZI) za prenovo stavbe Rozmanova ulica št. 26 in ureditve atrija - Knjižnica Mirana Jarca«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika ATELJE MARKO MUŠIČ, podjetje za projektiranje in inženiring, d.o.o., Beethovnova ulica 9, 1000 Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Kotar, o.p., d.o.o., Glavni trg 28, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA NOVO MESTO, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 6. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11. 10. 2018 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave iz razloga, določenega v tretji alineji c) točke 1. odstavka 46. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Naročnik je z dopisom Povabilo na pogajanja z dne 11. 10. 2018 vlagatelja povabil k sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila in k predložitvi ponudbe, ki jo je vlagatelj tudi predložil.

Dne 29. 11. 2018 je naročnik sprejel Odločitev, št. 430-61/2018-22 (403), iz katere izhaja, da je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno in da se (posledično) postopek oddaje javnega naročila zaključi brez oddaje javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev z dne 29. 11. 2018). V zvezi z vlagateljevo ponudbo je naročnik navedel, da so podani razlogi za izključitev, »saj ima ponudnik 50 eurov ali več zapadlih, neplačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo RS, in ima predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih 5 let«.

Vlagatelj je z vlogo z dne 7. 12. 2018 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo, v katerem je predlagal razveljavitev odločitve z dne 29. 11. 2018 in izbiro njegove ponudbe.

Naročnik je dne 14. 12. 2018 izdal Sklep, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Državna revizijska komisija pa je s Sklepom, št. 018-223/2018-4 z dne 21. 1. 2019, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev z dne 29. 11. 2018 ter naročniku naložila povrnitev stroškov pravnega varstva v višini 1.519,06 EUR.

Dne 4. 2. 2019 je naročnik sprejel Odločitev, št. 430-61/2018-32 (403), iz katere izhaja, da je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno in da se (posledično) postopek oddaje javnega naročila zaključi brez oddaje javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev o neoddaji naročila). Naročnik pojasnjuje, da je bilo na podlagi vpogleda v e-Dosje ugotovljeno, da vlagatelj na dan 23. 10. 2018, ko je oddal ponudbo, ni izpolnjeval pogoja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Ker je vlagatelj predložil potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS), da je imel na dan 23. 10. 2018 poravnane vse zapadle obveznosti v višini več kot 50 EUR, je naročnik zaprosil FURS za uskladitev podatkov v evidenci e-Dosje. FURS je pojasnil, da je imel vlagatelj na dan 23. 10. 2018 plačane vse do 23. 10. 2018 evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila, je pa iz davčnih evidenc razvidno, da vlagatelj na dan oddaje ponudbe ni predložil obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: obračun REK-1), in sicer za izplačilo plač za mesec september 2018, katerega je vlagatelj predložil šele dne 26.10.2018. Ob upoštevanju navedenega je naročnik zaključil, da je podan izključitveni razlog po 75. členu ZJN-3, saj vlagatelj na dan oddaje ponudbe, tj. 23. 10. 2018, ni imel (pravočasno) predloženih vseh obračunov REK-1. Posledično je naročnik vlagateljevo ponudbo kot nedopustno zavrnil.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18. 2. 2019 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo, v katerem je predlagal razveljavitev odločitve o neoddaji naročila in izbiro njegove ponudbe, zahteval pa je še povrnitev stroškov postopka. Vlagatelj navaja, da je naročnik z odločitvijo o neoddaji naročila, ki jo je utemeljil z drugim dejanskim stanjem, kot odločitev z dne 29. 11. 2018, kršil temeljno načelo postopka javnega naročanja, da mora naročnik vse morebitne razloge za nedopustnost ponudbe navesti že v prvi odločitvi o oddaji naročila, kasnejše dopolnjevanje razlogov za odločitev pa je nedopustno. Dalje vlagatelj naročnikovo odločitev o neoddaji naročila graja zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V zvezi s tem pojasnjuje, da mora naročnik v skladu z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3 le ugotoviti, ali je vlagatelj zahtevka predložil vse obračune REK-1, ki jih je bil dolžan predložiti do dneva oddaje ponudbe, brezpredmetno pa je, ali jih je predložil pravočasno. Vlagatelj je zaposleni T. K. M. dohodke za september 2018 izplačal 24. 10. 2018, s čimer je šele tega dne nastala obveznost predložitve obračuna REK-1 za september. Res je bil slednji REK-1 obrazec nato zaradi zamude zunanjega izvajalca računovodstva, ki je pooblaščen za oddajo davčnih obračunov, oddan šele 26. 10. 2018, vendar je to dejstvo za ta postopek brez pomena in ne utemeljuje izključitvenega razloga po drugem odstavku 75. člena ZJN-3. Na dan oddaje ponudbe, tj. 23. 10. 2018, je imel vlagatelj oddane vse obračune REK-1 za že izplačane dohodke, ostali dohodki pa so bili izplačani in davčni odtegljaji obračunani ter obračuni predloženi šele naknadno. Vlagatelj naročniku še očita omejevanje pravice do pravnega sredstva, saj je naročnik vlagatelju poslal vnaprej pripravljen dopis z odpovedjo pravici do revizije, ki naj bi ga vlagatelj podpisal.

Naročnik je dne 14. 3. 2019 izdal Sklep, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je v ponovnem postopku sprejel novo odločitev, ki je skladna z že prvotno popolnoma ugotovljenim dejanskim stanjem, zato zavrača očitek vlagatelja, da je z novo odločitvijo, ki naj bi jo utemeljil z drugim dejanskim stanjem, kot odločitev z dne 29. 11. 2018, kršil temeljno načelo postopka javnega naročanja, da mora naročnik vse morebitne razloge za nedopustnost ponudbe navesti že v prvi odločitvi o oddaji javnega naročila. Naročnik dalje navaja, da iz dokazil v spisu jasno izhaja, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, zato je njegova ponudba nedopustna. Na podlagi prejetega dopisa FURS-a je bilo namreč ugotovljeno, da vlagatelj na dan oddaje ponudbe, tj. 23. 10. 2018, ni izpolnjeval pogoja, da je imel predložene vse obračune REK-1 za zadnjih 5 let. Glede vlagateljevega očitka o tem, da mu je naročnik omejil pravico do pravnega sredstva, naročnik navaja, da je vlagatelju osnutek izjave o odpovedi pravici do vložitve zahtevka za revizijo posredoval z izključnim namenom, da se postopek izbire izvajalca pravnomočno zaključi in da vlagatelja čim prej povabi k oddaji nove ponudbe v skladu s tretjo alinejo c) točke 1. odstavka 46. člena ZJN-3.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 19. 3. 2019 in 27. 3. 2019, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in dokumentacijo predrevizijskega postopka.
Državna revizijska komisija je dne 11. 4. 2018, skladno s prvim oz. drugim odstavkom 33. člena ZPVPJN, vlagatelja in FURS zaprosila za posredovanje dodatnih pojasnil oziroma podatkov, potrebnih za rešitev predmetne zadeve. Državna revizijska komisija je vlagateljev odgovor prejela dne 19. 4. 2019, odgovor FURS-a pa dne 20. 5. 2019.

Vlagatelj je v svojem pojasnilu med zapisal, da je plačilno obdobje pri njem enako koledarskemu mesecu, plačilni dan pa je vsakega 18. dne v mesecu. Pojasnil je še, da je edina zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi T. K. M., kateri se zaradi občasne zamude pri izplačilu plače enkrat letno izplačuje poslovna uspešnost ter dodatno še zakonske zamudne obresti.

FURS je v svojem odgovoru pojasnil, da določba drugega odstavka 75. člena ZJN-3 temelji na predpostavkah, da mora ponudnik kot delodajalec na podlagi 134. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 s sprem.; v nadaljevanju ZDR-1) mesečno izplačevati plače in na podlagi 284. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 s sprem.; v nadaljevanju ZDavP-2) hkrati ob izplačilu plače oddati obračune REK-1. Za potrebe izvajanja ZJN-3 tako davčni organ na podlagi sklenjenega dogovora o posredovanju podatkov posreduje tudi podatek, ali je ponudnik, ki je delodajalec, v zadnjih 5 letih do dneva oddaje ponudbe predložil REK-1 obrazce za izplačilo plač za vsa mesečna obdobja, pri čemer pa se ne preverja datum izplačila, niti ali je bil REK-1 obrazec pravočasno predložen, ampak zgolj dejstvo, ali so na nek presečni datum predloženi vsi REK-1 obrazci za izplačilo plač za obdobje 5 let. Za obdobje meseca, ko je oddana ponudba, se ravno tako preverja, če je do dneva oddaje predložen REK-1 obrazec za izplačilo plače preteklega meseca, pri čemer se v teh primerih upošteva, da mora delodajalec plačo izplačati najkasneje 18 dni po preteku mesečnega obdobja. Davčni organ ne vodi evidence o delodajalcih, ki imajo obračunsko obdobje različno od koledarskega meseca, in za potrebe posredovanja podatkov vse ponudnike, ki so delodajalci, obravnava enako, in sicer ob predpostavki, da je obračunsko obdobje za izplačilo plače enako koledarskemu mesecu. V primeru, če je dan oddaje ponudbe 23. 10. 2018, davčni organ preveri, ali je do tega dne ponudnik oddal vse REK-1 obrazce za zadnjih 5 let, pri čemer se kot zadnji mesec obdobja šteje september 2019 (očitna pomota v letnici – pravilno: 2018; opomba Državne revizijske komisije), saj naj bi upoštevajoč 134. člen ZDR-1 ponudnik moral izplačati plače zaposlenim za september do 18. 10. 2018. Če bi torej ponudnik izplačal plače in oddal REK-1 obrazec do dne 23. 10. 2018, bi davčni organ javil podatek, da so vsi REK-1 obrazci predloženi.

Državna revizijska komisija je, upoštevaje določbo tretjega 32. člena ZPVPJN, naročnika seznanila s prejetima pojasniloma vlagatelja in FURS-a, ravno tako je s prejetim pojasnilom FURS-a seznanila tudi vlagatelja.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji dne 24. 5. 2019 posredoval vlogo, s katero se je opredelil do pojasnil FURS-a. V njej je navedel, da je potrebno pri obravnavi predmetne zadeve upoštevati še sledeče zakonske in podzakonske določbe, ki se nanašajo na rok za predložitev REK-1 obrazca, in sicer: 284. člen ZDavP-2, 16. člen Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96 s sprem.: v nadaljevanju: ZPSV) ter 2.a člen Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 37/08 s sprem.: v nadaljevanju: Pravilnik), kot tudi 15. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 s sprem.; v nadaljevanju ZDoh-2).

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 29. 5. 2019 posredoval vlogo, s katero se je opredelil do pojasnil vlagatelja in FURS-a. V vlogi povzema odgovor FURS-a ter dodaja, da je FURS v vseh odgovorih potrdil, da vlagatelj na dan oddaje ponudbe ni imel predloženih vseh obračunov REK-1 za zadnjih 5 let. Navaja še, da mora izpolnjevanje pogoja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 preverjati na točno določen datum, tj. na dan, ko je ponudnik oddal ponudbo, zato bi kakršno koli drugačno postopanje, v smislu upoštevanja potrdil, da je vlagatelj sicer predložil obračune REK-1, vendar prepozno oz. v nasprotju s področno zakonodajo (ZDR-1 in ZDavP-2), vodilo v nezakonito odločitev.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter pojasnila FURS-a je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno z določbami ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno iz razloga nepredložitve obračuna REK-1.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Razloge za izključitev gospodarskih subjektov ureja ZJN-3 v 75. členu. Drugi odstavek 75. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če ugotovi, da ta ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 EUR ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje teh obveznosti tudi v primeru, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave.

Kot je to razvidno iz Povabila na pogajanja, je naročnik izpostavljeni izključitveni razlog vključil tudi v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer v poglavje Splošni pogoji oz. zahteve glede sposobnosti ponudnika.

Naročnik je odločitev o neoddaji naročila, s katero je zavrnil vlagateljevo ponudbo, utemeljil z navedbami, da iz evidence eDosje v povezavi z odgovorom FURS-a, št. DT 0211-48455/2018-3 z dne 22. 11. 2018, izhaja, da vlagatelj na dan oddaje ponudbe, tj. 23. 10. 2018, ni imel (pravočasno) predloženih vseh obračunov REK-1 za obdobje zadnjih petih let, in sicer ni imel predloženega obračuna REK-1 za izplačilo plač za mesec september 2018. Ta je bil po navedbah naročnika predložen dne 26. 10. 2018. Posledično naj bi bil pri vlagatelju podan izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, njegova ponudba pa nedopustna.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nasprotno zatrjuje, da je imel na dan oddaje ponudbe, tj. 23. 10. 2018, oddane vse obračune REK-1, ki jih je bil do tega dne dolžan predložiti, tj. za vse že izplačane dohodke; ostali dohodki pa so bili izplačani in davčni odtegljaji obračunani ter obračuni predloženi šele kasneje. V zvezi s tem pojasnjuje, da je zaposleni T. K. M. dohodke za september 2018 izplačal dne 24. 10. 2018, s čimer je šele tega dne nastala obveznost predložitve obračuna REK-1. Vlagatelj še dodaja, da mora naročnik v skladu z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3 ugotoviti le, ali je vlagatelj predložil vse davčne obračune, ki jih je bil dolžan predložiti do dneva oddaje ponudbe, brezpredmetno pa je, ali je vlagatelj davčne obračune predložil pravočasno.

V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je vlagatelj ponudbo oddal dne 23. 10. 2018, ravno tako ni sporno, da je vlagatelj plačo za mesec september 2018 svoji zaposleni izplačal ter obračun REK-1 predložil FURS-u po datumu oddaje ponudbe. Sporno pa je, ali je vlagatelj zaradi takšnega postopanja v položaju iz druge povedi drugega odstavka 75. člena ZJN-3.

V skladu s 134. členom ZDR-1 se plača plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca, pri čemer se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. V skladu z 284. členom ZDavP-2 mora plačnik davka predložiti obračun davčnih odtegljajev davčnemu organu najpozneje na dan izplačila dohodka.

Vlagatelj je v svojem pojasnilu z dne 19. 4. 2018 navedel, da je plačilno obdobje pri njem enako koledarskemu mesecu, plačilni dan pa je vsakega 18. dne v mesecu. Upoštevaje zgoraj citirano določbo 284. člena ZDavP-2 je torej vlagatelj z vidika davčne zakonodaje dolžan najpozneje 18. dne v mesecu za pretekli mesec davčnemu organu predložiti obračun REK-1.

Obveznost predložitve obračunov REK-1 ureja tudi ZJN-3, in sicer nepredložitev navedenih obrazcev za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe oz. prijave predstavlja obligatorni razlog za izključitev gospodarskega subjekta iz postopka javnega naročanja. ZJN-3 torej kot presečni datum za ugotavljanje »pravočasnosti« predložitve navedenih obrazcev določa datum oddaje prijave oz. ponudbe. Kot pravilno navaja vlagatelj, mora naročnik v skladu z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3 ugotoviti le, ali je ponudnik predložil vse davčne obračune, ki jih je bil dolžan predložiti do dneva oddaje ponudbe, brezpredmetno pa je, ali je ponudnik davčne obračune predložil pravočasno v smislu določbe 284. člena ZDavP-2.

Odgovor na vprašanje, katere obračune REK-1 je bil vlagatelj z vidika javno-naročniške zakonodaje dolžan predložiti do dneva oddaje ponudbe, je potrebno poiskati v zgoraj citirani določbi 284. člena ZDavP-2 v povezavi s 134. členom ZDR-1 ter ob upoštevanju plačilnega obdobja in plačilnega dne, kot velja pri vlagatelju. Upoštevaje vse navedeno gre ugotoviti, da bi moral imeti vlagatelj na dan oddaje ponudbe, tj. 23. 10. 2018, predložene obračune REK-1 za vsa mesečna obdobja za zadnjih 5 let do dneva oddaje ponudbe, torej tudi za mesec september 2018. Vlagatelj priznava, da je zaposleni T. K. M plačo za september 2018 izplačal 24. 10. 2018, obračun REK-1 pa je oddal šele 26. 10. 2018. Slednje po oceni Državne revizijske komisije pomeni, da je naročnik pravilno zaključil, da je vlagatelj zaradi takšnega postopanja v položaju iz druge povedi drugega odstavka 75. člena ZJN-3 in je torej pri njem podan razlog za izključitev iz sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila. Posledično je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo označil kot nedopustno.

Državna revizijska komisija na tem mestu še dodaja, da ni mogoče slediti vlagateljevemu stališču, da zaradi zamude pri izplačilu plače za mesec september 2018 na dan oddaje ponudbe ni bil dolžan predložiti obračunov REK-1 za mesec september. Takšna razlaga določbe druge povedi drugega odstavka 75. člena ZJN-3 bi bila namreč povsem v nasprotju z njenim namenom (tj. da v poslovna razmerja z državo vstopajo gospodarski subjekti, ki dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti, med katere sodi tudi redno (praviloma mesečno) oddajanje obračunov REK-1) ter bi lahko povzročila nevzdržno stanje, ko naročniki ne bi mogli iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja izključiti subjektov, ki tudi po več mesecev pred dnem oddaje ponudbe svojim zaposleni niso izplačevali plač in posledično »niso bili dolžni« oddati obračunov REK-1.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala še vlagateljev očitek, da bi moral naročnik vse morebitne razloge za nedopustnost ponudbe navesti že v prvi odločitvi o oddaji naročila, kasnejše dopolnjevanje razlogov za odločitev pa je nedopustno. Resda je Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-223/2018-4 z dne 21. 1. 2019, ugotovila, da je naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 14. 12. 2018 zavrnitev vlagateljeve ponudbe utemeljeval na drugih razlogih, kot v odločitvi z dne 29. 11. 2018, ter v zvezi s tem pojasnila, da naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nedopustnost vlagateljeve ponudbe, ki jih ni navedel že v odločitvi o neoddaji naročila, vendar pa navedenega pravila ni mogoče širiti na prepoved navajanja novih razlogov v novi odločitvi o (ne)oddaji naročila, ki jo naročnik izda v ponovljenem postopku, saj za takšno stališče ni najti podlage v veljavni zakonodaji. Po mnenju Državne revizijske komisije naročniku tako ni mogoče očitati, da je ravnal nezakonito, ko je novo odločitev sprejel na podlagi druge povedi drugega odstavka 75. člena ZJN-3, medtem ko je prvotno (razveljavljeno) odločitev sprejel na podlagi prve povedi drugega odstavka 75. člena ZJN-3.

Prav tako je po oceni Državne revizijske komisije neutemeljen vlagateljev očitek, da mu je naročnik omejil pravico do pravnega sredstva. V zvezi s tem je naročnik pojasnil, da je vlagatelju osnutek izjave o odpovedi pravici do vložitve zahtevka za revizijo posredoval z namenom pospešitve postopka. Očitno je, da vlagatelj naročnikovega predloga ni sprejel, saj je v obravnavani zadevi vložil zahtevek za revizijo, poleg tega pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo vlagatelju pravno varstvo v obravnavani zadevi omogočeno v polnem obsegu, saj je bilo o njegovem zahtevku za revizijo vsebinsko odločeno tako v predrevizijskem postopku, ki je potekal pred naročnikom, kot tudi v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo.

Na podlagi zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je zahtevek za revizijo na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 27. 6. 2019


Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






















Vročiti:
– Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto,
– Odvetniška družba Kotar, o.p., d.o.o., Glavni trg 28, 8000 Novo mesto,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.