018-075/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-075/2019-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup pnevmatik« - pozicije 160, 168, 170, 171, 175, 176, 195, 197, 198 in 200 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Trans Felix d.o.o., Lesno Brdo 17, Vrhnika, ki ga zastopa odvetnik Mihael Savnik, Bleiweisova cesta 30, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24. 6. 2019

ODLOČILA


1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 23. 1. 2019 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 000362/2019-B01 in dne 24. 1. 2019 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2019/S 017-035306.

Naročnik je dne 19. 4. 2019 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-119/2018-18, s katero je javno naročilo v pozicijah 170 in 200 oddal v izvedbo družbi Prigo d.o.o., Podpeška cesta 10, Brezovica (v nadaljevanju: prvi izbrani ponudnik), v pozicijah 175, 176 in 198 je izbral družbo Petrol d.d., Dunajska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi izbrani ponudnik), v pozicijah 160, 168, 171, 195 in 197 pa javnega naročila ni oddal. Iz obrazložitve je razvidno, da sta oba izbrana ponudnika oddala najugodnejši dopustni ponudbi, v preostalih petih pozicijah pa so bile vse prejete ponudbe zavrnjene.



Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 6. 5. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev v vseh desetih pozicijah razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da je iz obrazložitve odločitve razvidno, da je bila njegova ponudba v vseh desetih pozicijah izločena iz razloga, ker za pnevmatike ni podal izkoristkov goriva, oprijema in vrednosti hrupa ter zato, ker iz ponudbene dokumentacije ni bila razvidna TL izvedba in nosilnost pnevmatik. Vlagatelj opozarja, da gre v obravnavanem primeru za zelo obsežno javno naročilo z velikim številom pozicij, zato je logično in povsem življenjsko, da je prišlo do napak in pomanjkljivosti. Že iz navedenega razloga bi moral naročnik v skladu z Direktivo 2014/24/EU izkoristiti svojo diskrecijsko pravico in bi ga moral, glede na očitne nejasne in nasprotujoče si dele ponudbe, pozvati k njeni dopolnitvi. Naročnik tega ni storil, prav tako pa dejstev v zvezi s tem tudi ni preverjal sam. Takšno ravnanje (tudi skladno s stališčem Državne revizijske komisije) predstavlja kršitev Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), prav tako je tudi v nasprotju tudi s stališči sodne prakse EU. Peti odstavek 89. člena ZJN-3 daje naročniku možnost, da od gospodarskega subjekta zahteva predložitev manjkajoče dokumentacije oziroma zahteva, da jo gospodarski subjekt popravi, dopolni ali pojasni. Navedeno ravnanje naročnika kaže tudi na kršitev temeljnega načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), saj bo moral naročnik v konkretnem primeru za kar 25 postavk (od katerih jih je 5 spornih v tem postopku) ponoviti javni razpis. Temu bi se lahko uspešno izognil, v kolikor bi ponudnike pozval k dopolnitvi ponudb. Vlagatelj ugotavlja, da je bila njegova ponudba izločena iz naslednjih razlogov: 1. V pozicijah 160, 168, 175 in 176 iz razloga, ker za ponujene pnevmatike niso podani izkoristki goriva, oprijema in vrednosti hrupa. 2. V pozicijah 170 in 171 iz razloga, ker iz ponudbe in dokumentacije ni razvidna TL izvedba. 3. V poziciji 195 zato, ker iz dokumentacije ni razvidna izvedba TL, kar je v nasprotju s ponudbo. 4. V poziciji 197 v ponudbi in dokumentaciji ni podana izvedba TL, v dokumentaciji pa ni razviden izkoristek goriva, oprijema in vrednost hrupa. 5. V pozicijah 198 in 200 v ponudbi in dokumentaciji ni podana izvedba TL, v katalogu pa bodisi ni podatkov za pnevmatiko ali pa se ti podatki razlikujejo. Vlagatelj navaja, da pnevmatiki, ki sta bili ponujeni v pozicijah 160 in 168 nimata leabelinga, saj gre za pnevmatike, ki se uporabljajo izven urbanih cestišč. Gre za tako imenovane »off the road« ali OTR pnevmatike, ki ne zapadejo pod označevanje glede energetske učinkovitosti oziroma izkoristka goriva ter glede oprijema na mokrem in vrednosti hrupa, ki jo povzroča pnevmatika. Takšnih označb nima ne proizvajalec Kama (torej proizvajalec, čigar pnevmatike ponuja) niti Michelin niti Goodyear, kar pomeni, da takšne dokumentacije ni mogoče predložiti. V zvezi s pozicijo 168 vlagatelj prilaga dokumentacijo iz katere je razvidno, da so pnevmatike pod to postavko TL-Tubeless in M+S. Vlagatelj še navaja, da se mu je v pozicijah 170 in 171 primerila očitna napaka, saj je v ponudbi navedel podatke za pnevmatike Kama NU402 namesto Kama NU401, slednje pa so TL-Tubeless. Pri pozicijah 175 in 176, navaja vlagatelj, se mu je primerila očitna pomota, saj je v zvezi z navedenima pozicijama podal napačno dokumentacijo. Tudi pri poziciji 195 se mu je primerila očitna pomota, saj ni predložil dokumentacije, da tudi ta pnevmatika izpolnjuje razpisane zahteve in da gre za TL pnevmatiko. Pri poziciji 197 vlagatelj navaja, da tudi ta pnevmatika nima leabelinga, saj gre za »off the road« ali OTR pnevmatike. V zvezi s to pozicijo vlagatelj prilaga še dokumentacijo o tem, da so te pnevmatike TL-Tubeless. Prav tako je očitno napako naredil tudi v poziciji 198, saj je podal podatke za Kama NU402 namesto Kama NU401. Vlagatelj prilaga tudi dokumentacijo, iz katere je razvidno, da so navedene pnevmatike (Kama NU401) TL-Tubeless. V zvezi s pozicijo 200 vlagatelj navaja, da tudi te pnevmatikenimajo leabelinga, saj gre za »off the road« ali OTR pnevmatike. Vlagatelj prilaga dokumentacijo, da so pnevmatike pod to pozicijo TL-Tubeless, iz dokumentacije pa je tudi razvidno, da imajo hitrost J in ne G in nosilnost (173).

Prvi izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 28. 12. 2018, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zatrjuje, da je naročnik od ponudnikov za ponujeno blago zahteval tehnično dokumentacijo, iz zahtevka za revizijo pa je razvidno, da je vlagatelj navedeno zahtevo pravilno razumel. Izbrani ponudnik navaja, da bi vlagatelj s pojasnilom ponudbe, ki ga je podal v zahtevku za revizijo v zvezi s pozicijo 170, dejansko spremenil predmet ponudbe, saj ima pnevmatika Kama NU401 drugačen profil in lastnosti kot pnevmatika Kama NU402. Izbrani ponudnik tudi navaja, da se ne strinja z vlagateljem, da je v poziciji 200 storil očitno napako. Vlagatelj je tudi za to pozicijo naknadno in brez poziva dopolnil ponudbo z navedbo drugačnih podatkov, torej dokazil, ki jih ni predložil že v ponudbi. Nesporno torej je, da vlagatelj v ponudbi ni pravilno navedel ponujenega predmeta za poziciji 170 in 200, na lastno iniciativo pa je z zahtevkom za revizijo predmet v obeh navedenih postavkah spremenil. Izbrani ponudnik še opozarja, da (v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3) v tehnične specifikacije ni dopustno posegati. Poleg tega šesti odstavek ZJN-3 ureja le možnost popravka ali dopolnitve očitne napake, ne pa tudi možnosti kasnejše predložitve manjkajočih obveznih ponudbenih dokumentov.

Drugi izbrani ponudnik se o revizijskih navedbah vlagatelja ni izjasnil.

Naročnik je z dokumentom št. 430-211/2019-6, z dne 24. 5. 2019, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Uvodoma zatrjuje, da v skladu z veljavno zakonodajo ponudnikov ni dolžan pozivati k dopolnitvi ponudb. Navaja, da so se pri presoji in ocenjevanju ponudb upoštevali podatki iz priložene tehnične dokumentacije, ki je bila obligatorna. Navaja, da je bila tehnična dokumentacija zahtevana na več mestih v ponudbi in v prilogi A, kjer so morali ponudniki s podpisom potrditi, da so priložili zahtevano tehnično dokumentacijo. Naročnik v nadaljevanju odgovarja na očitke za vseh deset spornih pozicij, pri čemer za vsako izmed njih navaja tudi zahteve, ki jih je postavil v razpisni dokumentaciji. Sklop 160 in 168: Za pnevmatiki je bil podan kriterij ocenjevanja za razred C3, kjer naj bi se ocenjevali podatki o izkoristku goriva, oprijema na mokri podlagi in vrednosti hrupa. Ker vlagatelj ni predložil dokazila za zahtevane podatke, je njegova ponudba nedopustna. Naročnik še navaja, da v zvezi s to pozicijo ni bilo postavljenih vprašanj in da so bili v njej izločeni vsi ponudniki. Sklop 170: Vlagatelj ni predložil podatka, da je pnevmatika TL izvedbe. Sklop 171: Vlagatelj ni predložil podatka, da je pnevmatika TL izvedbe. Sklop 175: Za pnevmatiko je bil podan kriterij ocenjevanja za razred C3, kjer naj bi se ocenjevali podatki o izkoristku goriva, oprijema na mokri podlagi in vrednosti hrupa. Ker vlagatelj v zvezi s tem ni predložil zahtevanih dokazil, njegova ponudba ni dopustna. Vsi ostali ponudniki so predložili zahtevano dokumentacijo. Sklop 176: Za pnevmatiko je bil podan kriterij ocenjevanja za razred C3, kjer naj bi se ocenjevali podatki o izkoristku goriva, oprijema na mokri podlagi in vrednosti hrupa. Ker vlagatelj ni predložil zahtevanih dokazil, je njegova ponudba nedopustna. Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil dokumentacijo, iz katere je razvidno, da ima pnevmatika izkoristek goriva D, oprijem na mokri podlagi B in vrednost hrupa 73. Podatki se razlikujejo od podatkov v ponudbi (D, C, 73). Skop 195: Vlagatelj ni predložil dokazila o izvedbi pnevmatike TL. Tudi iz zahtevka za revizijo ni mogoče razbrati, ali je pnevmatika izvedbe TL. Sklop 197: Vlagatelj ni predložil dokazila o izvedbi pnevmatike TL. Vsi ostali ponudniki so predložili dokaze o TL izvedbi pnevmatik. Za naveden sklop so bili v poglavju IV zahtevani podatki o izkoristku goriva, oprijema na mokri podlagi in vrednosti hrupa, ker pa te zahteve ni bilo tudi v tabeli predračuna, izbira v tem sklopu ni bila opravljena. Sklop 198: Vlagatelj ni predložil dokazila o izvedbi pnevmatike TL. Vsi ostali ponudniki so predložili dokaze o TL izvedbi pnevmatik. Sklop 200: Vlagatelj ni predložil dokazila o izvedbi pnevmatike TL. Vlagatelj je za to pozicijo predložil več različnih podatkov o nosilnosti in hitrosti pnevmatike. V ponudbi je podal le hitrostni razred G, iz kataloga pa je razvidno, da gre za hitrostni razred J. Naročnik se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije (št. 018-029/2017, 018-069/2017, 018-088/2017 in 018-060/2018) in zatrjuje, da ponudnikom dopolnjevanja, popravljanja oziroma pojasnjevanja ponudbe ni dolžan omogočiti, saj gre zgolj za možnost, ki mu jo daje zakon. Naročnik še opozarja, da na internetnih straneh ni podatkov iz zadnjih originalnih katalogov proizvajalcev. Navaja še, da nepredložitev zahtevane tehnične dokumentacije v ponudbi ni mogoče opredeliti kot pomanjkljivost, ki jo je mogoče sanirati z dopolnjevanjem ali popravo ponudbene dokumentacije na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3. Poleg tega šesti odstavek ZJN-3 ureja le možnost popravka ali dopolnitve očitne napake, ne pa tudi možnosti kasnejše predložitve manjkajočih obveznih ponudbenih dokumentov.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 31. 5. 2019, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vztraja pri očitkih iz zahtevka za revizijo, pri čemer opozarja, da se naročnik do njegovih navedb o kršitvi načela gospodarnosti ni izrekel, zato je naročnikova odločitev v tem delu pomanjkljiva. Naročnik v sprejeti odločitvi sam navaja, da ima (skladno z 89. členom ZJN-3) možnost pozvati ponudnike k dopolnitvi, pojasnilom ali popravi dokumentov, pa tega kljub temu ni izkoristil. Vlagatelj vztraja tudi pri tem, da je storil le očitne napake in zatrjuje, da s popravki ne bi posegel v ponujeni predmet. Poleg tega bi lahko naročnik pomanjkljivosti tudi sam preveril, njegova ugotovitev o tem, da na internetnih straneh ni podatkov iz zadnjih originalnih katalogov pa ne vzdrži kritične presoje. Vlagatelj ponovno zatrjuje, da bi ga moral naročnik glede na predloženo dokumentacijo, ki je v posameznih delih v nasprotju sama s seboj, pozvati na pojasnilo, popravek ali dopolnitev. V danem primeru tudi ne gre za naknadno predložitev dokumentacije, saj je dokumentacija, ki je bila predložena k zahtevku za revizijo, v ponudbi predložena napačno ali pa dokumentacija ni bila obvezna (v posameznih pozicijah dokumentacije sploh ni bilo mogoče predložiti).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika in enega izmed obeh izbranih ponudnikov, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno. Vlagatelj zatrjuje, da bi ga moral naročnik, v zvezi s pomanjkljivostmi pozvati na pojasnilo, popravek ali dopolnitev ponudbe.

Naročnik in prvi izbrani ponudnik pravilno opozarjata, da so morali ponudniki v ponudbi predložiti takšno tehnično dokumentacijo, ki bo dokazovala, da ponujeno blago zadošča (najmanj) vsem naročnikovim zahtevam. Poleg tega so morali ponudniki za pnevmatike, pri katerih je potrebno dokazati ocenjevanje na primerjalnih testih, priložiti rezultate testiranja oziroma dokazila o ustrezni oceni pnevmatik.

Naročnik je namreč v točki 3.1 točke 3 (Tehnični pogoji) Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila zapisal:

»Ponudnik mora predložiti tehnično dokumentacijo v slovenskem in angleškem jeziku, iz katere mora biti razvidno, da ponujeno blago zadošča najmanj vsem naročnikovim zahtevam. V primeru predložitve tehnične dokumentacije v angleškem jeziku si naročnik pridržuje pravico ponudnika pozvati k predložitvi slovenskega prevoda na stroške ponudnika. Iz tehnične dokumentacije morata biti razvidna proizvajalec in tip ponujenega blaga.«

Naročnik je v prvem odstavku poglavja V (Tehnične specifikacije) opozoril ponudnike, da so »v tehničnih specifikacijah navedene minimalne zahteve za blago« in da »v kolikor ponujeno blago ne bo ustrezalo minimalnim tehničnim specifikacijam, se ponudba izloči«.

Podobna zahteva je navedena tudi v predzadnjem odstavku poglavja V (Tehnične specifikacije), kjer je naročnik zapisal:

»Ponudnik mora k ponudbi priložiti tehnično dokumentacijo proizvajalca (certifikat, fotografijo oziroma fotokopijo iz kataloga ali drugo ustrezno tehnično dokumentacijo v slovenskem ali angleškem jeziku, iz katere mora biti razvidno, da ponujeno blago zadošča najmanj vsem naročnikovim zahtevam), nalepko oziroma kopijo nalepke o uvrstitvi v energijske razrede ali drugo ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve iz razpisa. Za pnevmatike, pri katerih je potrebno dokazati ocenjevanje na primerjalnih testih je potrebno priložiti rezultate testiranja oz. dokazila o ustrezni oceni pnevmatik.«

V zvezi s postavljenimi tehničnimi zahtevami so lahko ponudniki predlagali tudi spremembo tehničnih zahtev. Naročnik je namreč v drugem odstavku poglavja V - Tehnične specifikacije ponudnike opozoril na naslednjo možnost:

»V kolikor potencialni ponudnik ocenjuje, da lahko ponudi pnevmatike, ki dimenzijsko, po nosilnosti, hitrostnem razredu, po kriterijih kotalnega upora, oprijema v mokrem in hrupa ter po funkciji izpolnjujejo zahteve naročnika, ki izhajajo iz tehničnih specifikacij in je to možno dokazati z ustreznimi tehničnimi dokumenti proizvajalca, vendar ocene primerjalnih testov ponujenega blaga odstopajo od zahtev naročnika oziroma te niso dostopne, lahko na Portalu javnih naročil predlaga spremembo zahtev naročnika in to tudi strokovno utemelji. Naročnik bo na Portalu javnih naročil odgovoril, če je sprememba možna.«

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil obrazec Priloga A (Izjava o izpolnjevanju tehničnih pogojev), s podpisom katere so ponudniki potrdili, »da so k ponudbi priložili tehnično dokumentacijo proizvajalca (certifikat, sliko oziroma fotokopijo iz kataloga ali drugo ustrezno tehnično dokumentacijo v slovenskem ali angleškem jeziku, iz katere je razvidno, da ponujeno blago zadošča najmanj vsem naročnikovim zahtevam), nalepko oziroma kopijo nalepke o uvrstitvi v energijske razrede ali drugo ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve iz razpisa.«

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik v razpisno dokumentacijo ni vključil pravil v zvezi z dopolnjevanjem, popravljanjem in pojasnjevanjem ponudb. Zato je potrebno vlagateljev očitek presojati v skladu s 89. členom ZJN-3, ki v petem odstavku določa, da v kolikor se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Ponudnik pa (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV (razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena) in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da je že v več svojih odločitvah (tudi v vseh štirih odločitvah, na katere je opozoril v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo) zapisala, da je možnost pojasnjevanja, dopolnjevanja ali popravljanja ponudbe odvisna od naročnika. Naročnik namreč v primerih, navedenih v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika lahko zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni. To pa pomeni, da naročnik ponudnikom ni dolžan omogočiti dopolnjevanja, popravljanja oziroma pojasnjevanja ponudbe, temveč gre zgolj za možnost, ki mu jo daje ZJN-3.

Kot izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča Evropske unije (prim. npr. sodbi v zadevah C-599/10, SAG ELV Slovensko, ter C-336/12, Manova), predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo naročnika niti na pobudo ponudnika. Upoštevaje navedeno torej naročnik od ponudnika, katerega ponudba po njegovi oceni ni natančna ali skladna s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije, ne more zahtevati pojasnil. Vendar pa, kot je zapisalo Sodišče Evropske unije, pravo Evropske unije na področju javnih naročil ne nasprotuje temu, da je mogoče podatke v zvezi s ponudbo v nekaterih točkah popraviti ali dopolniti v omejenem obsegu, zlasti če očitno potrebujejo zgolj pojasnitev, ali zaradi odprave očitnih materialnih napak. Pri uporabi pravice do odločanja po prostem preudarku, ki jo ima glede možnosti, da od ponudnikov zahteva pojasnila ponudbe, mora naročnik ponudnike obravnavati enako in lojalno, tako da zahteva po pojasnilih na koncu postopka izbire ponudb glede na izid tega postopka ne daje vtisa, da je neupravičeno koristila oziroma škodovala enemu ali več gospodarskim subjektom, na katere je bila naslovljena, ali da je pripeljala do nedovoljenih pogajanj med naročnikom in ponudnikom. Naročnik mora seveda v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila, tudi v postopku ocenjevanja, vrednotenja in morebitnega dopolnjevanja ponudb, ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom preglednosti in načelom enakopravne obravnave ponudnikov.

Na podlagi določb petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ter sodne prakse Sodišča Evropske unije gre tako ugotoviti, da je poprava oziroma dopolnitev podatkov v ponudbi v določenem obsegu sicer mogoča, vendar pa pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravljanju ponudb ni naročnikova dolžnost, pač pa gre le za možnost, za katero se naročnik lahko odloči. Pri odločitvi o tem, ali bo dopustil dopolnjevanje, popravljanje in pojasnjevanje ponudb, mora naročnik upoštevati določila lastne razpisne dokumentacije ter vse ponudnike obravnavati enakopravno.

Poleg tega se vlagatelj strinja z naročnikom, da gre pri pozivanju k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravljanju ponudb za naročnikovo odločitev, vendar meni, »da gre v obravnavanem primeru za tako obsežno javno naročilo, zato je povsem življenjsko, da je pri pripravi ponudbe storil napake«. Vlagatelj pri tem opozarja, da bi naročnik na ta način, zlasti pri vseh tistih postavkah, v katerih ni opravil izbire, ravnal tudi v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), saj mu v nasprotnem primeru ne bi bilo potrebno ponavljati razpisanega posla.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno ter kakovostjo kupljenega blaga oziroma naročenih storitev in/ali gradenj. Posamezen ponudnik se zato že po naravi stvari v revizijskem postopku praviloma ne more uspešno sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj ponudnik z zahtevkom za revizijo, vloženim v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ščiti svoj lastni ekonomski interes, medtem ko lahko pravno varstvo javnega interesa v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZPVPJN uveljavljajo zagovorniki javnega interesa, med katere je na podlagi drugega odstavka 6. člena ZPVPJN šteti ministrstvo, pristojno za javna naročila, Računsko sodišče Republike Slovenije, organ, pristojen za varstvo konkurence, ter organ, pristojen za preprečevanje korupcije.

Vlagatelj v obravnavanem primeru tudi ne zatrjuje, da naj bi naročnik preostale sodelujoče ponudnike pozval k pojasnitvi, dopolnitvi ali popravljanju ponudb oziroma da je bil v zvezi s tem na kakršenkoli način neenakopravno obravnavan. Poleg tega je naročnik tako v izpodbijani odločitvi, kakor tudi v odločitvi, s katero je odločil o zahtevku za revizijo, navedel, da v primeru, ko nobeden izmed sodelujočih ponudnikov v posameznem sklopu (poziciji) ni predložil zahtevane tehnične dokumentacije ter tudi v tistih sklopih, v katerih je ugotovil, da razpisne zahteve niso bile dovolj jasne, izbire ni opravil. Vse navedeno pa potrjuje tudi odstopljena dokumentacija.

V obravnavanem primeru gre sicer res za zelo obsežno javno naročilo, saj vsebuje kar 232 sklopov (pozicij), a naročnik in prvi izbrani ponudnik pravilno opozarjata, da so bili ponudniki še vedno dolžni ravnati z vso potrebno skrbnostjo in upoštevati zahteve iz razpisne dokumentacije. Navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj se pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe nanašajo na tehnične zahteve. Kot že izhaja iz te obrazložitve, predstavlja predmet javnega naročila tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Ponudniki sicer lahko, če se tako v skladu z razpisno dokumentacijo odloči naročnik, v določenih delih ponudbo tudi dopolnijo, popravijo ali pojasnijo, vendar naročnik (razen, kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake) ne sme dopustiti dopolnitve ali popravka tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Vlagatelj pa je v zahtevku za revizijo celo sam priznal, da je v treh izpodbijanih sklopih ponudil napačen predmet oziroma da je navedel podatke za napačno pnevmatiko.

Poleg tega je imel vlagatelj v zvezi s tehničnimi zahtevami iz 160., 168. in 197. sklopa možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v 6. točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe), nenazadnje bi lahko ravnal tudi v skladu z zgoraj citiranim z drugim odstavkom Tehničnih specifikacij in naročniku predlagal spremembo tehničnih zahtev ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja oziroma v kolikor je menil, da gre v teh primerih za »Off the road« pnevmatike, ki se glede energetske učinkovitosti, izkoristku goriva, oprijema na mokrem cestišču in vrednosti hrupa, ne ocenjujejo) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna. Naročnik pa tudi sicer, kot že izhaja iz te obrazložitve, izbire v teh pozicijah ni opravil.

Ker Državna revizijska komisija kršitev, ki jih vlagatelj očita naročniku, ni ugotovila, je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

Ljubljani, dne 24. 6. 2019



Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije











Vročiti:

- Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana,
- odvetnik Mihael Savnik, Bleiweisova cesta 30, Kranj,
- Prigo d.o.o., Podpeška cesta 10, Brezovica,
- Petrol d.d., Dunajska cesta 50, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.