018-076/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode

Številka: 018-076/2019-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Strokovno svetovanje pri pripravi in izvedbi javnih naročil za projekt ″Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave območje Meže z Mislinjo″«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik SL Consult, d.o.o., Dimičeva ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ulica 28c, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 6. 2019

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Strokovno svetovanje pri pripravi in izvedbi javnih naročil za projekt ″Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave območje Meže z Mislinjo″«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43018-20/2018-24 z dne 18. 4. 2019.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v višini 2.191,12 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, objavil na Portalu javnih naročil dne 22. 1. 2019, pod številko objave JN000324/2019-W01 (popravki objavljeni dne 29. 1. 2019, 4. 2. 2019, 6. 2. 2019 ter dne 7. 2. 2019).

Dne 19. 4. 2019 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43018-20/2018-24 z dne 18. 4. 2019, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo odda ponudnikom v skupni ponudbi MEA INŽENIRING, Metka Pavčič, s.p., Vetrinjska ulica 5, Maribor, ter LEGAL X, pravne in poslovne rešitve, d.o.o., Bergantova ulica 8, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Ponudba izbranega ponudnika je bila po merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe ugodnejša od drugouvrščene vlagateljeve ponudbe.

Vlagatelj je z vlogo z dne 29. 4. 2019 na naročnika pravočasno naslovil zahtevek za revizijo, s katerim je zahteval razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov postopka. V obrazložitvi zahtevka vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni opravil skrbnega pregleda ponudb, ponudbi izbranega ponudnika pa je dodelil večje število točk, kot bi ji pripadle glede na določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Postopek oddaje javnega naročila je bil po prepričanju vlagatelja posledično izveden v neskladju z načeloma transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov, odločitev o oddaji javnega naročila pa je v neskladju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3).

Vlagatelj tako zatrjuje, da :
- je bila ponudba izbranega ponudnika neustrezno točkovana v okviru merila za strokovnjaka za področje javnih naročil. Iz navedb v obrazcu 8a ter iz predloženih referenčnih potrdil namreč izhaja, da je strokovnjak s področja javnih naročil samo izdelal razpisne dokumentacije, ni pa svetoval pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila, kot je bilo to zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelju je bilo na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika povedano, da je naročnik vse reference tudi preveril. S tem v zvezi vlagatelj izpostavlja, da bi pridobitev dodatnih informacij s strani naročnika vezano na reference, ki se točkujejo skladno z merilom, pomenila nedopustno dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika. S točkovanjem referenc, ki ne ustrezajo merilu, je naročnik po roku za predložitev ponudb tudi spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila;
- je bila ponudba izbranega ponudnika neustrezno točkovana v okviru merila za strokovnjaka za področje priprave tehničnih specifikacij. Iz navedb v obrazcu 8a ter iz predloženih referenčnih potrdil namreč ni razvidno, ali se te nanašajo na vodnogospodarske ureditve (oz. ustrezne objekte), kot je naročnik to zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik referenc, ki ne ustrezajo zahtevam, navedenim v merilu, ne bi smel upoštevati. Tudi na tem mestu vlagatelj izpostavlja nedopustnost dopolnjevanja ponudbe v delu, ki se nanaša na merila;
- iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da izpolnjuje pogoje tehnične in strokovne sposobnosti. Vlagatelj v del dokumentacije, ki se nanaša na naročnikovo preverjanje izpolnjevanja pogojev, sicer ni imel vpogleda, s čemer je bila storjena kršitev, ki lahko bistveno vpliva na zakonitost odločitve o oddaji javnega naročila. S tem v zvezi vlagatelj izpostavlja tudi pomen ustrezne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila – v konkretnem primeru iz odločitve o oddaji naročila namreč ne izhaja, na kakšen način izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje.
Vlagatelj pa ob tem izpostavlja, da iz referenc, predloženih za namen izkazovanja izpolnjevanja pogoja tehnične sposobnosti, ni razvidno, da so bile te pridobljene pri storitvah izdelave razpisne dokumentacije za gradnje, ki vključuje Splošne in posebne pogoje FIDIC Rdeče knjige ali FIDIC Rumene knjige, oziroma, da so storitve vključevale tudi svetovanje pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Izpolnjevanje navedenih zahtev ne izhaja niti iz referenc, predloženih za strokovnjaka za področje javnih naročil.
Glede izpolnjevanja pogojev, ki se nanašajo na pravnika za področje javnih naročil, vlagatelj izpostavlja, da iz nobene predložene reference ne izhaja podatek kdaj (če sploh) je naročnik prevzel objekt, ki je bil predmet gradbene pogodbe, v uporabo. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila je namreč zahtevala, da se reference nanašajo na uspešno zaključene storitve svetovanja pri gradbenih pogodbah, katerih objekt je bil prevzet s strani naročnika, oziroma na storitve svetovanja pri drugih pogodbah, kjer se kot uspešno zaključena storitev razume dokončanje vseh pogodbenih obveznosti iz svetovalne pogodbe.
Kot slednje vlagatelj zatrjuje, da iz ponudbe ne izhaja niti izpolnjevanje pogojev, ki se nanašajo na strokovnjaka za področje priprave tehničnih specifikacij – iz referenc namreč ni razvidno, za kakšne objekte gre, oz. da se reference nanašajo na zahtevane vodnogospodarske ureditve.

Vlagatelj meni, da je z zahtevkom za revizijo uspel dokazati, da je naročnik točkoval reference, ki ne ustrezajo merilu in s tem kršil načelo transparentnosti postopka oddaje javnega naročila in enakopravne obravnave ponudnikov, predvsem pa določila šestega odstavka 89. člena ZJN-3, ki prepovedujejo popravljanje ali dopolnjevanje tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na preostale prejete ponudbe. Hkrati iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja tudi, da je ta nedopustna.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 15. 5. 2019 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo«, št. 43018-20/2018-33 z dne 27. 5. 2019, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov postopka. Do revizijskih navedb vlagatelja se naročnik opredeljuje, kakor sledi:
- glede točkovanja ponudbe izbranega ponudnika v okviru merila za strokovnjaka za področje javnih naročil naročnik najprej izpostavlja, da že storitev priprave razpisne dokumentacije sodi pod svetovanje na področju javnih naročil, kar izrecno določa CPV klasifikacija pod številko 7941800 – Storitve svetovanja pri javnih naročilih. Naročnik dodaja, da je kljub temu izvedel dodatno preverbo referenčnih poslov pri referenčnih naročnikih, pri čemer so vsi izrecno potrdili, da so vsi referenčni posli zajemali tudi svetovanje. S pridobivanjem dodatnih potrditev niso bile v ničemer kršene omejitve iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Naročnik dodaja še, da je podobno preverjanje izvajal tudi v zvezi z referenčnimi posli, navedenimi v vlagateljevi ponudbi, s čemer je bila zagotovljena enakopravna obravnava ponudnikov. Glede vpogleda v naročnikove dokumente slednji izraža prepričanje, da 35. člen ZJN-3 takšne pravice ne opredeljuje;
- glede točkovanja ponudbe izbranega ponudnika v okviru merila za strokovnjaka za področje priprave tehničnih specifikacij naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik izpolnil vsa zahtevana polja v ponudbeni dokumentaciji, obrazcu 8a in priloženih referenčnih potrdilih, med temi pa ni bilo polja za vnos klasifikacijske oznake, kar ponudnikom ne more iti v škodo. Naročniku ni sporno, da referenčni objekti ustrezajo zahtevani klasifikaciji. Referenčni posli so opredeljeni natančno in določno, hkrati pa so vsi podrobni podatki o teh prosto dostopni na spletu. Naročnik je tudi prevzel pristojnost upravljanja z vodami in zato kot pravni naslednik razpolaga z vso dokumentacijo o navedenih projektih; šteje se, da so to projekti, katerih naročnik je bil sam. Vlagatelj tudi sicer ne zatrjuje ali dokazuje, da v referenčnih poslih niso bili izvedeni objekti z ustrezno klasifikacijo. Naročnik ob tem dodaja, da tudi vlagatelj ni navedel klasifikacijskih oznak objektov pri vseh referenčnih poslih, naročnik pa je ponudnika obravnaval enakopravno;
- glede izpolnjevanja pogojev tehnične in strokovne sposobnosti naročnik najprej ponavlja stališče, da 35. člen ZJN-3 ne opredeljuje pravice neizbranega ponudnika do vpogleda v naročnikovo dokumentacijo. Naročnik glede izpolnjevanja pogojev, vezanih na tehnično sposobnost ponudnika, dalje izpostavlja, da vlagatelj kljub javni dostopnosti dokumentov ne zatrjuje, da pri teh niso bili uporabljeni Splošni in posebni pogoji FIDIC rdeče ali rumene knjige, temveč zgolj, da navedeno iz ponudbe ni razvidno. Naročnik ponovno pojasnjuje, da je upravljavec voda, ki je prevzel pravno nasledstvo vseh izvedenih projektov s strani Ministrstva za okolje in razpolaga z vso dokumentacijo o izvedenih referenčnih poslih. Osebje naročnika je s temi osnovnimi zahtevami projektov (vključenost Splošnih in posebnih pogojev FIDIC rdeče ali rumene knjige) jasno seznanjeno in je lahko že na podlagi lastnega poznavanja referenčnih poslov presodilo, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse zahteve. Dejstvo je, da so bili v vseh referenčnih poslih uporabljeni navedeni pogoji, hkrati pa je bilo pri vseh referenčnih poslih vključeno tudi svetovanje. Glede na to, da naročnik izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti, mu vsebine ponudbe niti ne bi bilo treba preverjati, dokazno breme o neizpolnjevanju zahtev pa je v celoti na strani vlagatelja, ki ne prilaga nobenega dokaza o neustreznosti poslov. Smiselno enako naročnik navaja tudi glede izpolnjevanja pogojev, ki se nanašajo na strokovnjaka za področje javnih naročil. Glede izpolnjevanja pogojev, ki se nanašajo na pravnika za področje javnih naročil, naročnik pojasnjuje, da v predpisanih pogojih ni določil, da bi moral pravnik aktivno sodelovati pri prevzemu objekta, temveč je bil datum prevzema uporabljen zgolj kot kriterij, na podlagi katerega se šteje, da so bile aktivnosti vseh udeležencev dovolj strokovne, da so vodile do uporabe objekta. V kolikor do uporabe ne bi prišlo, se referenca ne bi priznala. Nikakor pa ni mogoče zatrjevati, da so morale biti storitve svetovanja s strani pravnika zaključene šele z uporabo objekta. Četudi je bilo sodelovanje pravnika potrebno zgolj v določeni fazi izvajanja pogodbe, je s tem še vedno izpolnjen referenčni pogoj. Tudi naročnikova dodatna pojasnila tega ne spreminjajo. Naročnik ob tem izpostavlja, da vlagatelj ne zatrjuje ali dokazuje, da objekti še niso bili prevzeti ali dani v uporabo, temveč zgolj, da to iz ponudbe ni razvidno. Naročnik je izvedel preverbo referenčnih poslov ter dobil potrditev o njihovi ustreznosti. Glede na določbe tretjega odstavka 47. člena ZJN-3 naročniku v postopku sicer ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost navedb. Izbrani ponudnik je izpolnil vsa predvidena polja v obrazcih, zato ponudbi ni mogoče očitati pomanjkljivosti. Naročnik ob tem dodaja še, da je tudi vlagatelj razpisno dokumentacijo, sledeč referencam v njegovi ponudbi, razumel enako kot naročnik in izbrani ponudnik, pri čemer pa je v svoji ponudbi pri navajanju trajanja referenčnih poslov navedel več nekonsistentnih podatkov. Glede izpolnjevanja pogojev, ki se nanašajo na strokovnjaka za področje priprave tehničnih specifikacij, naročnik ponavlja, da vnosa klasifikacijske oznake v obrazcih ni predvidel da mu v postopku oddaje naročila male vrednosti ni treba preverjati obstoja in vsebine navedb v ponudbi, da je na vlagatelju dokazno breme izkazovanja, da pogoji niso izpolnjeni, pa tudi, da je tudi vlagatelj sam v ponudbi storil določene napake, pri čemer je naročnik pri presoji teh ponudnika obravnaval enakopravno.

Vlagatelj se je z vlogo, poslano dne 31. 5. 2019, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o revizijskem zahtevku.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 30. 5. 2019, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka. Odstopljeno dokumentacijo je dopolnil z vlogo, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 5. 6. 2019.

Po pregledu odstopljene dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku. S tem v zvezi sta med strankama sporni ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika po merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe ter dopustnost ponudbe izbranega ponudnika z vidika izpolnjevanja postavljenih pogojev za priznanje tehnične sposobnosti (referenčnih zahtev).

Vlagatelj v revizijskem zahtevku najprej zatrjuje neustreznost točkovanja ponudbe izbranega ponudnika v okviru merila za strokovnjaka za področje javnih naročil, in sicer iz razloga, ker naj iz predloženih referenc ne bi izhajalo »svetovanje naročniku pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila«.

Z vpogledom v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (po izvedenih popravkih) gre ugotoviti, da je naročnik v tej kot merili za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe določil naslednji merili:
- »ponudbena cena v EUR brez DDV«, z utežjo 70% (največ 70 točk), ter
- »tehnična in strokovna sposobnost oziroma reference ključnega osebja v skladu z zahtevami naročnika za izpolnjevanje pogojev za dokazovanje tehnične in strokovne sposobnosti ponudnika«, z utežjo 30% (največ 30 točk).

Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja tudi, da je naročnik v okviru drugonavedenega merila vrednotil:
a) Reference strokovnjaka s področja javnih naročil (»Uspešno zaključena storitev priprave razpisne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (razpisne dokumentacije) za gradnje in svetovanje naročniku pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila za projekt sofinanciran iz evropskih sredstev, ki je bila zaključena s pravnomočno Odločitvijo o oddaji javnega naročila.«) – največ 10 točk,
b) Reference pravnika za področje javnih naročil (»Uspešno zaključena storitev svetovanja pri izvajanju sklenjenih pogodb skladno z določili FIDIC Rdeče knjige ali FIDIC Rumene knjige.«) – največ 10 točk,
c) Reference Strokovnjaka za področje priprave tehničnih specifikacij (»Uspešno zaključena storitev izdelave tehničnih specifikacij kot del dokumentacij v zvezi z oddajo javnega naročila za vodnogospodarske ureditve na podlagi PGD dokumentacije in/ali izdelave tehničnih specifikacij kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za vodnogospodarske ureditve na podlagi PZI dokumentacije, v kolikor je bila le ta izdelana na podlagi predhodno izdelanega PGD.«) – največ 10 točk.

Naročnik je v zvezi z vsemi navedenimi podmerili določil tudi, da:
- »Reference, s katerimi ponudnik izpolnjuje pogoje skladno s točko 1.8.4. Tehnična in strokovna sposobnost (76. člen ZJN-3), pri točkovanju skladno z zgoraj navedenim merilom ne bodo upoštevane.« ter da
- »Ponudnik vpiše podatke o uspešno zaključenih storitvah v OBRAZEC 8a SEZNAM REFERENC ZA TOČKOVANJE SKLADNO Z MERILOM.«

Z vpogledom v Obrazec 8a gre ugotoviti, da so morali ponudniki vanj (poleg naziva in naslova referenčnega naročnika, njegovih kontaktnih podatkov, naziva projekta ter datuma izvedbe) vpisati tudi: »Kratek opis opravljenih storitev (iz opisa mora biti jasno razvidno, da ustreza merilu)«.
Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta na Obrazcu 8a navedel skupno devet referenc nominiranega strokovnjaka za področje javnih naročil, pri čemer je za vsako referenco navedel naziv in naslov referenčnega naročnika, kontaktne podatke referenčnega naročnika, naziv projekta, datum izvedbe ter kratek opis opravljenih storitev. Za vseh devet referenc je predložil tudi referenčna potrdila. Z nadaljnjim vpogledom v navedene dokumente Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz njih, kot utemeljeno izpostavlja vlagatelj, ne izhaja, da so referenčni posli, na katere se sklicuje izbrani ponudnik, vključevali (tudi) »svetovanje naročniku pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila«. Tako iz obrazca 8a kot iz predloženih referenčnih potrdil namreč izhaja zgolj, da je nominirani strokovnjak v referenčnih poslih izdelal razpisno dokumentacijo za gradnjo ter tehnične specifikacije, kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Kot je Sodišče Evropske unije zapisalo že v več svojih odločitvah, mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil (glej v tem smislu na primer sodbo Sodišča Evropske unije, dne 29. 4. 2004 sprejeto v zadevi številka C-496/99 P, Komisija Evropskih skupnosti proti CAS Succhi di Frutta SpA, ECLI:EU:C:2004:236, točka 115, sodbo Sodišča Evropske unije, dne 10. 10. 2013 sprejeto v zadevi številka C-336/12, Ministeriet for Forskning, Innovation og Videregĺende Uddannelser proti Manova A/S, ECLI:EU:C:2013:647, točka 40, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije, dne 6. 11. 2014 sprejeto v zadevi številka C-42/13, Cartiera dell’Adda SpA proti CEM Ambiente SpA, ECLI:EU:C:2014:2345, točka 42). Ta stroga obveznost je del načela enakega obravnavanja ponudnikov in iz njega izhajajoče obveznosti po preglednosti, ki ju morajo naročniki spoštovati.
V konkretnem primeru je naročnik merilo »Reference strokovnjaka s področja javnih naročil« v dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila oblikoval na način, da so morali ponudniki za priznanje reference izkazati tako »uspešno zaključeno storitev priprave razpisne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (razpisne dokumentacije) za gradnje«, kot tudi, da so v okviru referenčnega posla izvajali »svetovanje naročniku pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila za projekt sofinanciran iz evropskih sredstev«. Navedeno jasno izhaja že iz uporabe veznika »in« pri oblikovanju vsebine obravnavanega merila. V odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku naročnik sicer izraža stališče, da je potrebno kot ustrezne šteti tudi reference, v katerih je izkazana (zgolj) storitev priprave razpisne dokumentacije, saj tudi ta storitev sodi pod svetovanje na področju javnih naročil, čemur pa ni mogoče slediti. Ponoviti gre namreč, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sam izrecno ločil med storitvijo priprave razpisne dokumentacije ter (drugimi) storitvami s področja svetovanja naročniku pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila in zahteval kumulativni izkaz obojih storitev. V kolikor bi naročniku zadostovalo, da ponudniki za nominirane strokovnjake izkažejo že zgolj izvedbo storitve priprave razpisne dokumentacije, bi obravnavano merilo lahko oblikoval tako, da bi vanj vključil zgolj navedeno zahtevo, česar pa ni storil. Dodatno pa gre ugotoviti, da je naročnik, kot to izhaja iz spisovne dokumentacije, v okviru preverjanja referenc (pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila in tako tudi še preden je to vprašanje postalo sporno v okviru postopka pravnega varstva) od referenčnih naročnikov sam zahteval dodatno izrecno potrditev, da se te nanašajo tudi na svetovanje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik je torej še v fazi pregledovanja ponudb menil, da zgolj priprava razpisne dokumentacije za priznanje reference ne zadostuje, ko je v zahtevku za revizijo na to opozoril tudi vlagatelj, pa je naročnik svoje stališče spremenil.
V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika v zvezi z referencami, predloženimi za točkovanje v okviru merila »Reference strokovnjaka s področja javnih naročil«, ne izhaja izpolnjevanje zahteve po tem, da se te nanašajo na »svetovanje naročniku pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila«. Ob tem gre ponoviti, da je naročnik na Obrazcu 8a izrecno zahteval, da mora biti iz opisa referenc jasno razvidno, da te ustrezajo merilu, zato je takšno zahtevo potrebno upoštevati tudi pri pregledovanju ponudb. Referenc, katerih ustreznost na zahtevan način ni izkazana, naročnik pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika ne bi smel upoštevati. Drugačno ravnanje naročnika pomeni kršitev načela transparentnosti javnega naročanja iz 6. člena ZJN-3 (Ponudnik mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku) ter določila drugega odstavka 67. člena ZJN-3, skladno s katerim po izteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.
Vlagatelj v revizijskem zahtevku izpostavlja še spornost naročnikovega ravnanja pri preverjanju referenc izbranega ponudnika, ob čemer izpostavlja omejitve, kot jih določa šesti odstavek 89. člena ZJN-3.
Državna revizijska komisija z vpogledom v postopkovno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik v okviru preverjanja referenc, ki so bile v ponudbi izbranega ponudnika predložene za točkovanje po merilu »Reference strokovnjaka s področja javnih naročil«, vse tri referenčne naročnike po elektronski pošti (dne 7. 3. 2019) prosil za potrditev, da so bile v okviru priglašenih referenčnih poslov izvajanje tudi storitve »svetovanja naročniku pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila«. Na naročnikov poziv so referenčni naročniki odgovorili z elektronskimi poštnimi sporočili z dne 8. 3. 2019, 11. 3. 2019, 18. 3. 2019 ter 19. 3. 2019.
Kot je bilo v tem sklepu že ugotovljeno, iz ponudbe izbranega ponudnika v zvezi z referencami, predloženimi za točkovanje v okviru merila »Reference strokovnjaka s področja javnih naročil«, ne izhaja izpolnjevanje zahteve po tem, da se te nanašajo na »svetovanje naročniku pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila«. Ponudba izbranega ponudnika je v tem delu posledično pomanjkljiva, saj so v njej predložene nepopolne informacije (peti odstavek 89. člena ZPVPJN).
Iz določil 1. alineje šestega odstavka 89. člena ZJN-3 (v za spor relevantnem delu) izhaja, da ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ne sme dopolnjevati ali popravljati ponudbe v okviru meril. Enako določbo je naročnik umestil tudi v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (poglavje 2.12 Ocenjevanje ponudb).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ravnanje naročnika, ki je tekom postopka pregledovanja ponudb od referenčnih naročnikov zahteval predložitev manjkajočih informacij o obravnavanih referenčnih poslih izbranega ponudnika, neskladno z določili šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Naročnik je s pridobivanjem in upoštevanjem navedenih informacij namreč dejansko omogočil nedopustno dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika v okviru merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ob tem v zadevi ni podlage za ugotovitev, da bi bilo dopolnjevanje izvedeno z namenom popravka ali dopolnitve očitne napake (glede standarda očitne napake prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-014/2017, 018-087/2017, 018-114/2017 itd.). S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.

V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje neustreznost točkovanja ponudbe izbranega ponudnika v okviru merila »Reference Strokovnjaka za področje priprave tehničnih specifikacij«, in sicer iz razloga, ker naj iz referenc ne bi izhajalo, da gre za objekte, ki ustrezajo zahtevanemu namenu uporabe.

Kot že navedeno, je naročnik v okviru dokumentacije v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila določil, da bo v okviru navedenega merila upošteval reference, ki bodo skladne z naslednjo zahtevo: »Uspešno zaključena storitev izdelave tehničnih specifikacij kot del dokumentacij v zvezi z oddajo javnega naročila za vodnogospodarske ureditve na podlagi PGD dokumentacije in/ali izdelave tehničnih specifikacij kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za vodnogospodarske ureditve na podlagi PZI dokumentacije, v kolikor je bila le ta izdelana na podlagi predhodno izdelanega PGD.«

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 4. 2. 2019 objavil tudi naslednji odgovor na prejeto vprašanje: »Pojem »vodnogospodarske ureditve« oz. v skladu z novejšim pojmovanjem »vodne ureditve« je opredeljen v Zakonu o vodah in njegovih podzakonskih aktih kot npr. Pravilniku o določitvi vodne infrastrukture. V izogib morebitnim nejasnostim bo naročnik pod pojmom vodnogospodarske ureditve upošteval objekte, ki so v skladu s klasifikacijo iz Uredbe o razvrščanju objektov (Ur.l RS št. 37/18) klasificirani glede na namen uporabe pod številko 21520«. Navedeni odgovor predstavlja del dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta na Obrazcu 8a navedel skupno štiri reference nominiranega strokovnjaka za področje priprave tehničnih specifikacij, pri čemer je za vsako referenco navedel naziv in naslov referenčnega naročnika, kontaktne podatke referenčnega naročnika, naziv projekta, datum izvedbe ter kratek opis opravljenih storitev. Za vse reference je predložil tudi referenčna potrdila. Z nadaljnjim vpogledom v navedene dokumente Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz opisa opravljenih storitev v primeru vseh štirih referenc izhaja, da so se te nanašale na »vodnogospodarske ureditve«. Iz opisa referenc je torej, kot je bilo to zahtevano v dokumentaciji v zvezi z javnim naročilom, jasno razvidno, da v spornem delu ustrezajo obravnavanemu merilu.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku izraža prepričanje, da bi moralo iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhajati, za kakšne konkretne objekte gre – ali gre torej za objekte, ki ustrezajo namenu uporabe pod številko 21520. Vlagateljevim revizijskim navedbam utemeljenosti ni mogoče priznati. Izpostaviti gre namreč, da naročnik s citiranim odgovorom, podanim dne 4. 2. 2019 na Portalu javnih naročil, ni v ničemer spremenil vsebine obravnavanega merila niti dokazil, s katerimi se dokazuje ustreznost predloženih referenc. Četudi je naročnik pri presoji slednjih dolžan upoštevati tudi svojo razlago pojma »vodnogospodarske ureditve«, pa to, v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja, ne pomeni, da bi morali ponudniki opis opravljenih storitev ali kateri drug element seznama referenc na Obrazcu 8a širiti na način, da bi iz njega izhajale tudi informacije o klasifikaciji referenčnih objektov. Povedano drugače – dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne daje podlage za stališče, da bi bilo potrebno reference (referenčni seznam, potrdila) za strokovnjaka za področje priprave tehničnih specifikacij zgolj iz razloga, ker iz njih ne izhajajo informacije o podrobni klasifikaciji referenčnih objektov, označiti za pomanjkljive, saj navajanje teh informacij v dokumentaciji ni bilo zahtevano. Naročnik je reference v predstavljeni vsebini torej smel upoštevati pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.

Zapisanemu gre dodati, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, v katerem mu, skladno z določili tretjega odstavka 47. člena ZJN-3, ne glede na drugi odstavek 89. člena tega zakona ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav v ESPD. Ker tudi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne zatrjuje ali dokazuje neustreznosti obravnavanih referenc (temveč zatrjuje zgolj, da naj iz predloženih dokazil ne bi izhajala njihova ustreznost, kar pa je Državna revizijska komisija zavrnila), trditvena podlaga za podrobnejšo vsebinsko obravnavo posameznih referenc za strokovnjaka za področje priprave tehničnih specifikacij, kot so bile predložene v ponudbi izbranega ponudnika, ni podana.

Kot naslednje vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, saj iz nje ne izhaja izpolnjevanje pogojev tehnične in kadrovske sposobnosti.
Naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v spisovno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na preverjanje referenc v ponudbi izbranega ponudnika. Brez da bi se opredeljevala do zakonitosti takšnega naročnikovega ravnanja, je Državna revizijska komisija, skladno z načelom hitrosti in učinkovitosti postopka pravnega varstva (9. člen ZPVPJN) ter ob upoštevanju izhodišč, kot so bila opredeljena v sodni praksi Sodišča EU v zadevi C-450/06, Varec SA proti državi Belgiji, v navedeno dokumentacijo vpogledala sama.
Vlagatelj dodatno zatrjuje, da izpodbijana odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila ni ustrezno obrazložena, ob čemer se sklicuje na prakso Državne revizijske komisije v zvezi z vprašanjem obrazloženosti odločitev.
Iz določil tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 (v delih, relevantnih za predmetni postopek oddaje javnega naročila) izhaja, da mora odločitev o oddaji javnega naročila vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi navedel vse zahtevane podatke, in sicer podatke o izbranem ponudniku, o značilnostih in prednostih izbrane ponudbe (višje število doseženih točk po merilih) ter o razlogih za zavrnitev vlagateljeve ponudbe (nižje število doseženih točk po merilih). Naročnik je ob tem podal tudi pojasnila glede postopka pregledovanja prispelih ponudb, glede njihovega dopolnjevanja, glede posameznih referenc, ki so bile upoštevane v okviru meril, itd. Vlagatelj v revizijskem zahtevku meni, da bi moral naročnik v odločitvi podrobneje pojasniti tudi, zakaj je ponudbo izbranega ponudnika štel za dopustno, in sicer v smislu opredelitve, kako izbrani ponudnik izpolnjuje postavljene pogoje. Državna revizijska komisija izpostavlja, da niti predpisi o javnem naročanju niti Sodna praksa Sodišča EU ne zahtevajo, da bi morala biti odločitev o oddaji javnega naročila vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve. V okoliščinah, ko naročnik ponudbo sprejme kot dopustno, bi zahteva po naročnikovi podrobni vsebinski opredelitvi glede dopustnosti vsakega posamičnega elementa ponudbe, za katero se zavzema vlagatelj, dejansko predstavljala nedopustno zahtevo po prav takšni, vseobsegajoči odločitvi, zato vlagateljevemu stališču ni mogoče slediti. Po presoji Državne revizijske komisije je bila naročnikova odločitev ustrezno obrazložena, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.
Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Vlagatelj v okviru revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano neizpolnjevanje pogojev tehnične in kadrovske sposobnosti na strani izbranega ponudnika, najprej zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, ki se nanaša na tehnično sposobnost ponudnika, in sicer iz razloga, ker naj iz predloženih referenc ne bi izhajalo, da so se referenčni posli nanašali na storitev izdelave razpisne dokumentacije za gradnje, ki vključujejo Splošne in Posebne pogoje FIDIC Rdeče knjige ali FIDIC Rumene knjige (sporna je vključenost splošnih in posebnih pogojev FIDIC), ter da je bilo v okviru referenc izvedeno tudi svetovanje pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila.
Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (poglavje 1.8.4. Tehnična in strokovna sposobnost) med drugim določil naslednji pogoj za priznanje tehnične sposobnosti (1. pogoj):
»Ponudnik ima v zadnjih petih (5) letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil, vsaj:
- dve (2) uspešno zaključeni storitvi izdelave razpisne dokumentacije za gradnje, ki vključujejo Splošne in Posebne pogoje FIDIC Rdeče knjige ali FIDIC Rumene knjige in
- dve (2) uspešno zaključeni storitvi izdelave razpisne dokumentacije za storitve in svetovanja pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila, ki so bile zaključene s pravnomočno Odločitvijo o oddaji javnega naročila.«

Kot dokaz o izpolnjevanju navedenega pogoja je naročnik predvidel Obrazec 7: Seznam referenc za izpolnjevanje tehnične sposobnosti ponudnika ter »Referenčno potrdilo v smislu Obrazca 9: Referenčno potrdilo«.

Z vpogledom v Obrazec 9 gre ugotoviti, da so morali ponudniki vanj (poleg drugih podatkov) vpisati tudi: »Kratek opis opravljenih storitev (iz opisa mora biti jasno razvidno izpolnjevanje pogojev)«.
Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je ta v njej predložil izpolnjen Obrazec 7, na katerem v izkaz izpolnjevanja obravnavanega pogoja navedel tri referenčne posle, od tega dva v izkaz izpolnjevanja obeh alinej (delov) obravnavanega pogoja, enega pa v izkaz izpolnjevanja zgolj prve alineje tega. Za navedene referenčne posle je izbrani ponudnik predložil tudi referenčna potrdila. Z nadaljnjim vpogledom v navedene dokumente Državna revizijska komisija ugotavlja:
- iz referenčnega potrdila za referenco »Ureditev protipoplavne varnosti reke Pesnice…«, ki jo je vlagatelj navedel kot referenco po obeh delih obravnavanega pogoja, sicer izhaja zapis »FIDIC rumena knjiga«, vendar pa na podlagi tega zapisa ni mogoče šteti, da je iz opisa opravljenih storitev »jasno razvidno izpolnjevanje pogoja« v delu, ki se nanaša na »Splošne in Posebne pogoje« FIDIC, kot je naročnik to izrecno zahteval v dokumentaciji; Iz referenčnega potrdila tudi ne izhaja, da je bilo v okviru reference izvedeno »svetovanje pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila« - potrdilo namreč navaja zgolj izdelavo razpisne dokumentacije, iz česar pa izpolnjevanje obravnavanega pogoja v delu, ki se nanaša na svetovanje, ne izhaja. Državna revizijska ob tem (smiselno enako kot v zvezi z že obravnavanim merilom Reference strokovnjaka s področja javnih naročil) izpostavlja, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sam izrecno ločil med storitvijo priprave razpisne dokumentacije ter (drugimi) storitvami s področja svetovanja naročniku pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila in zahteval kumulativni izkaz obojih storitev. V kolikor bi naročniku zadostovalo, da ponudniki za nominirane strokovnjake izkažejo že zgolj izvedbo storitve priprave razpisne dokumentacije, bi obravnavano merilo lahko oblikoval tako, da bi vanj vključil zgolj navedeno zahtevo, česar pa ni storil, zato s tem povezanim argumentom naročnika ni mogoče slediti;
- iz referenčnega potrdila za referenco »Izdelava razpisnih dokumentacij… na območju Meže in Mislinje«, ki jo je vlagatelj navedel kot referenco po obeh delih obravnavanega pogoja, sicer izhajajo zapisi »FIDIC rumena knjiga«, »FIDIC bela knjiga« ter »po pogodbenih določilih FIDIC«, vendar pa na podlagi tega zapisa ni mogoče šteti, da je iz opisa opravljenih storitev »jasno razvidno izpolnjevanje pogoja« v delu, ki se nanaša na »Splošne in Posebne pogoje« FIDIC, kot je naročnik to izrecno zahteval v dokumentaciji; Iz referenčnega potrdila tudi ne izhaja, da je bilo v okviru reference izvedeno »svetovanje pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila« - potrdilo namreč navaja zgolj izdelave razpisnih dokumentacij ter »sodelovanje v postopku javnega naročanja« iz česar pa ni »jasno razvidno izpolnjevanje« obravnavanega pogoja v delu, ki se nanaša na »svetovanje pri izvedbi postopka«;
- iz referenčnega potrdila za referenco »Ureditev odvodnje visokih voda…«, ki jo je vlagatelj navedel kot referenco po prvem delu obravnavanega pogoja, sicer izhaja zapis »FIDIC rumena knjiga«, vendar pa na podlagi tega zapisa ni mogoče šteti, da je iz opisa opravljenih storitev »jasno razvidno izpolnjevanje pogoja« v delu, ki se nanaša na »Splošne in Posebne pogoje« FIDIC, kot je naročnik to izrecno zahteval.

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika ob njeni predložitvi ni izhajalo izpolnjevanje obravnavanega pogoja za priznanje tehnične sposobnosti. Naročnik je namreč v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno zahteval, da mora biti iz opisa storitev jasno razvidno izpolnjevanje pogojev, iz opisa storitev v okviru referenc, na katere se sklicuje izbrani ponudnik, pa ne izhaja, da se te nanašajo »na gradnje, ki vključujejo Splošne in Posebne pogoje FIDIC Rdeče knjige ali FIDIC Rumene knjige« (prvi del pogoja) oz. da je bilo v okviru referenčnih poslov izvedeno tudi »svetovanje pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila« (drugi del pogoja).
Ker se ugotovljene pomanjkljivosti ne nanašajo na elemente ponudbe iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3 (ponudba v okviru meril…), bi bilo ponudbo izbranega ponudnika, pod pogoji iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, v obravnavanem delu mogoče dopolniti.

Iz določil petega odstavka 89. člena ZJN-3 tako izhaja, da lahko v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Državna revizijska komisija z vpogledom v postopkovno dokumentacijo ugotavlja, da naročnik izbranega ponudnika ni pozval k dopolnitvi ponudbe v obravnavanem delu.

V odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku naročnik pojasnjuje, da je sam upravljavec voda, ki je prevzel pravno nasledstvo vseh izvedenih projektov s strani Ministrstva za okolje in razpolaga z vso dokumentacijo o izvedenih referenčnih poslih, ter da je njegovo osebje že na podlagi lastnega poznavanja referenčnih poslov presodilo, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse zahteve.

Državna revizijska komisija z vpogledom v postopkovno dokumentacijo ugotavlja, da iz te ni v ničemer razvidno, da je naročnik sam preverjal dejstva, ki se nanašajo na pomanjkljivosti v obravnavanih referencah, ravno tako pa teh ni mogoče šteti za odpravljene s pavšalnimi in z ničemer listinsko ali kako drugače podkrepljenimi navedbami naročnika o lastnem poznavanju referenc in njihovi ustreznosti, tudi sicer podanimi šele v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku.

V povzetku predstavljenih ugotovitev gre torej zaključiti, da je bila ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika v zvezi z referencami, na katere se slednji sklicuje v izkaz izpolnjevanja obravnavanega pogoja za priznanje tehnične sposobnosti (1. pogoj iz poglavja 1.8.4. Tehnična in strokovna sposobnost), ob predložitvi ponudbe pomanjkljiva, da ugotovljene pomanjkljivosti tekom postopka pregledovanja ponudb niso bile odpravljene ter da iz ponudbe izbranega ponudnika tako ne izhaja izpolnjevanje obravnavanega pogoja za sodelovanje. Ponudbe izbranega ponudnika posledično ni mogoče šteti za dopustno, ravnanje naročnika, ki je javno naročilo kljub temu oddal izbranemu ponudniku, pa predstavlja kršitev prvega odstavka 89. člena ZJN-3. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.

Vlagatelj v okviru revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano neizpolnjevanje pogojev tehnične in kadrovske sposobnosti na strani izbranega ponudnika, dalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, ki se nanaša na strokovnjaka za področje javnih naročil, in sicer tudi v tem primeru iz razloga, ker naj iz predloženih referenc ne bi izhajalo, da so se referenčni posli nanašali na storitev izdelave razpisne dokumentacije za gradnje, ki vključujejo Splošne in Posebne pogoje FIDIC Rdeče knjige ali FIDIC Rumene knjige (sporna je vključenost Splošnih in Posebnih pogojev FIDIC), ter da je bilo v okviru referenc izvedeno tudi svetovanje pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila.
Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (poglavje 1.8.4. Tehnična in strokovna sposobnost) med drugim določil naslednji pogoj za priznanje tehnične sposobnosti (2. pogoj):
»Strokovnjak s področja javnih naročil ima v zadnjih petih (5) letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil, vsaj:
- dve (2) uspešno zaključeni storitvi izdelave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (razpisne dokumentacije) za gradnje, ki vključujejo Splošne in Posebne pogoje FIDIC Rdeče knjige ali FIDIC Rumene knjige in
- dve (2) uspešno zaključeni storitvi izdelave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (razpisne dokumentacije) za storitve in svetovanje pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila, ki so bile zaključene s pravnomočno Odločitvijo o oddaji javnega naročila.

Strokovnjak za področje javnih naročil mora imeti najmanj VII. stopnjo izobrazbe (univerzitetna ali 2. bolonjska stopnja) pravne ali družboslovne smeri ali tehnične smeri.«

Kot dokaz o izpolnjevanju navedenega pogoja je naročnik predvidel Obrazec 8: Seznam kadrov, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmetnega javnega naročila, »Referenčno potrdilo v smislu Obrazca 9: Referenčno potrdilo« ter kopijo diplome.

Ponoviti gre, da so morali ponudniki v Obrazec 9 (poleg drugih podatkov) vpisati tudi: »Kratek opis opravljenih storitev (iz opisa mora biti jasno razvidno izpolnjevanje pogojev)«.

Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je ta v njej predložil izpolnjen Obrazec 8, na katerem je nominiral strokovnjaka za področje javnih naročil ter zanj navedel referenčne posle, za katere je predložil tudi referenčna potrdila. Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da je izbrani ponudnik na Obrazcu 8 navedel iste reference, kot jih je navedel na Obrazcu 7, enaka so tudi predložena referenčna potrdila.

Državna revizijska komisija se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na ugotovitve, ki jih je glede izpolnjevanja zahtev po vključenosti Splošnih in Posebnih pogoje FIDIC Rdeče knjige ali FIDIC Rumene knjige ter glede svetovanja pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila v zvezi z istimi referencami že podala ob presoji izpolnjevanja 1. pogoja iz poglavja 1.8.4. Tehnična in strokovna sposobnost. Državna revizijska komisija se ravno tako v celoti sklicuje tudi na že podano stališče glede narave ugotovljenih pomanjkljivosti ter glede njihove odprave.

Državna revizijska komisija tako tudi v zvezi s tu obravnavanim pogojem zaključuje, da je bila ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika v zvezi z referencami, na katere se slednji sklicuje v izkaz izpolnjevanja obravnavanega pogoja za priznanje tehnične sposobnosti (2. pogoj iz poglavja 1.8.4. Tehnična in strokovna sposobnost, Strokovnjak s področja javnih naročil), ob predložitvi ponudbe pomanjkljiva, da ugotovljene pomanjkljivosti tekom postopka pregledovanja ponudb niso bile odpravljene ter da iz ponudbe izbranega ponudnika tako ne izhaja izpolnjevanje obravnavanega pogoja. Ponudbe izbranega ponudnika posledično ni mogoče šteti za dopustno, ravnanje naročnika, ki je javno naročilo kljub temu oddal izbranemu ponudniku, pa predstavlja kršitev prvega odstavka 89. člena ZJN-3. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.


Vlagatelj kot naslednje zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, ki se nanaša na pravnika za področje javnih naročil, in sicer iz razloga, ker naj iz ponudbe ne bi bilo razvidno, ali so bili referenčni objekti dejansko prevzeti s strani referenčnega naročnika.
Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (poglavje 1.8.4. Tehnična in strokovna sposobnost) med drugim določil naslednji pogoj za priznanje tehnične sposobnosti (3. pogoj):
»Pravnik za področje javnih naročil ima v zadnjih petih (5) letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil, vsaj:
- dve (2) uspešno zaključeni storitvi priprave odgovora na vloženi zahtevek za revizijo ter svetovanja naročniku in
- dve (2) uspešno zaključeni storitvi svetovanja pri gradbenih pogodbah, katerih objekt je bil prevzet s strani naročnika ali storitvi svetovanja pri drugih pogodbah, ki niso svetovanje pri gradbenih pogodbah, kjer se kot uspešno zaključena storitev razume dokončanje vseh pogodbenih obveznosti iz svetovalne pogodbe.

Pravnik za področje javnih naročil mora imeti najmanj VII. stopnjo izobrazbe (univerzitetna ali 2. bolonjska stopnja) pravne smeri.«

Kot dokaz o izpolnjevanju navedenega pogoja je naročnik predvidel Obrazec 8: Seznam kadrov, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmetnega javnega naročila, »Referenčno potrdilo v smislu Obrazca 9: Referenčno potrdilo« ter kopijo diplome. Obrazec 9, kot že večkrat izpostavljeno, med drugim vsebuje naslednjo zahtevo: »Kratek opis opravljenih storitev (iz opisa mora biti jasno razvidno izpolnjevanje pogojev)«.

V zvezi z navedenim pogojem je bilo naročniku prek Portala javnih naročil zastavljenih več vprašanj, v zvezi s katerimi je podal naslednje odgovore:
- »Pri pogoju št. 3 se kot uspešno zaključena storitev svetovanja pri izvajanju sklenjenih pogodb upošteva:
- storitev za svetovanje pri gradbenih pogodbah, katerih objekt je bil prevzet s strani naročnika in izveden končni obračun ali
- storitve svetovanja pri drugih pogodbah, ki niso svetovanje pri gradbenih pogodbah, se kot uspešno zaključena storitev zaključi z dokončanjem vseh pogodbenih obveznosti iz predmeta naročila.

Reference za uspešno zaključene storitve svetovanja (za izpolnjevanje pogojev in točkovanj pri merilih) se morajo nanašati na pogodbe, sklenjene v skladu z določili ZJN-3 oziroma evidenčnimi naročili oziroma pojmovanju naročil po predhodni javno naročniški zakonodaji.« (Odgovor, objavljen dne 4. 2. 2019);

- »Iz razloga, ker je gradnja in gradbeni nadzor dolgotrajen postopek, se naročnik v Pogoju št. 3 (točka 1.8.4 Tehnična in strokovna sposobnost iz Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) navezuje na datum prevzema objekta v uporabo s strani naročnika in ne na datum po izvedenem poskusnem obratovanju ali roku za reklamacijo napak. Naročnik bo kot prevzem objekta s strani naročnika pojmoval kot dejanski prevzem objekta s strani naročnika v uporabo (lahko tudi poskusno), ki se zaključi z izdajo Potrdila o prevzemu vseh del (10.1 člen FIDIC ).

Glede na to, da je praksa izvedbe končnega obračuna različna, naročnik zahtevo, da je izveden tudi končni obračun gradbene pogodbe, preklicuje.
Sprememba besedila pogoja pod točko 3, Poglavja 1.8.4. Tehnična in strokovna sposobnost, bo razvidna iz objave spremembe razpisne dokumentacije. Prav tako bo naročnik podaljšal rok za oddajo ponudb.

Glede na to, da v predmetu storitev ni zajeto garancijsko obdobje oz. rok za reklamacijo napak, naročnik ne bo podaljševal roka za veljavnost referenčnih projektov. V primeru podaljšanja le roka za veljavnost referenčnih projektov pri Pogoj št. 3, bi bile zahteve neuravnotežene s pogoji za druge strokovnjake (prav tako zahteva, za obdobje zadnjih petih (5) let).« (Odgovor, objavljen dne 6. 2. 2019);

- »Iz razloga, ker je gradnja in gradbeni nadzor dolgotrajen postopek, se naročnik v Pogoju št. 3 (točka 1.8.4 Tehnična in strokovna sposobnost iz Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) navezuje na datum prevzema objekta v uporabo s strani naročnika in ne na datum po izvedenem poskusnem obratovanju ali roku za reklamacijo napak. Naročnik bo kot prevzem objekta s strani naročnika pojmoval kot dejanski prevzem objekta s strani naročnika v uporabo (lahko tudi poskusno), ki se zaključi z izdajo Potrdila o prevzemu vseh del (10.1 člen FIDIC ).

Glede na to, da je praksa izvedbe končnega obračuna različna, naročnik zahtevo, da je izveden tudi končni obračun gradbene pogodbe preklicuje in bo ustrezno popravil tudi pogoj št. 3 iz poglavja 1.8.4 Tehnična in strokovna sposobnost iz Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.
Naročnik bo objavil spremembo in dopolnitev Navodil ponudniku za izdelavo ponudbe ter podaljšal rok za oddajo in odpiranje ponudb.

V kolikor se pravno svetovanje za sklenitev aneksa k pogodbi nanaša na gradbeno pogodbo, se kot uspešno zaključena storitev smatra datum, ko je naročnik prevzel objekt, ki je bil predmet gradbene pogodbe, v uporabo.

V kolikor se pravno svetovanje za sklenitev aneksa k pogodbi nanaša na druge pogodbe, ki niso svetovanje pri gradbenih pogodbah, se kot uspešno zaključena storitev navezuje na pogodbo pravnih storitev in se uspešno zaključena storitev zaključi z dokončanjem vseh pogodbenih obveznosti iz predmeta naročila za pravne storitve.« (Odgovor, objavljen dne 6. 2. 2019).

Navedeni odgovori predstavljajo del dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je ta na Obrazcu 8 nominiral pravnika za področje javnih naročil ter zanj navedel skupno pet referenc, od katerih se dve (glede na vsebino) nanašata na drugi del obravnavanega pogoja (uspešno zaključeni storitvi svetovanja pri gradbenih pogodbah). Za navedene referenčne posle je izbrani ponudnik predložil tudi referenčna potrdila. Z nadaljnjim vpogledom v navedene dokumente Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz njih ne izhaja, da sta bili storitvi svetovanja »uspešno zaključeni« v smislu prevzema objekta s strani naročnika (svetovanje pri gradbenih pogodbah) oz. dokončanja vseh pogodbenih obveznosti iz svetovalne pogodbe (svetovanje pri drugih pogodbah), kot je naročnik to izrecno zahteval v okviru dokumentacije.

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika ob njeni predložitvi ni izhajalo izpolnjevanje obravnavanega pogoja za priznanje tehnične sposobnosti, in sicer v (drugem) delu, ki se nanaša na uspešno zaključeni storitvi svetovanja pri gradbenih pogodbah.
Ker se ugotovljene pomanjkljivosti ne nanašajo na elemente ponudbe iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3 (ponudba v okviru meril…), bi bilo ponudbo izbranega ponudnika, pod pogoji iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, v obravnavanem delu mogoče dopolniti. Kot že pojasnjeno, lahko skladno z določili petega odstavka 89. člena ZJN-3 naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam.

Z vpogledom v spisovno dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik dne 7. 3. 2019 na referenčnega naročnika obeh referenčnih poslov, ki ju vlagatelj izpostavlja kot sporna, naslovil prošnjo za potrditev, da je nominirani strokovnjak v okviru priglašenih referenc »izvedel uspešno zaključeno storitev svetovanja pri gradbeni pogodbi, katere objekt je bil prevzet s strani naročnika«. Referenčni naročnik je naročniku navedeno potrdil z elektronsko pošto z istega dne. Navedena komunikacija je zabeležena in vsebinsko opisana tudi v dokumentu Ocenjevalni list (brez datuma), ki se ravno tako nahaja v spisovni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je v zvezi s spornima referencama po njuni dopolnitvi izkazano, da se nanašata na uspešno zaključeni storitvi svetovanja pri gradbenih pogodbah, katerih objekt je bil prevzet s strani naročnika, kot je bilo to zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ob tem izpostavlja, da iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je bil terminski plan izvajanja »Sanacije brežine Sestre Logar…« do 15. 5. 2018, iz nobenega objavljenega dokumenta pa ni razvidno, da je bil objekt prevzet s strani naročnika, rok izvedbe pa tako ni jasen. Datumi, navedeni na referenčnih potrdilih, naj ob tem ne bi bili skladni s pojasnilom na Portalu javnih naročil.

Iz vlagateljevih (sicer nejasnih) revizijskih navedb bi bilo mogoče razumeti, da ta datum izvedbe referenčne storitve, kot je naveden na referenčnih potrdilih, enači z datumom prevzema objekta, ki je bil predmet gradbene pogodbe, v zvezi s katero je ponudnik izvajal svetovanje. Za vlagateljevo stališče podlage ni najti. Pojasnila, ki jih je naročnik v zvezi z obravnavanim pogojem podal na Portalu javnih naročil, se namreč ne nanašajo na vprašanje, v kateri fazi gradnje ali pa v kakšnem (časovnem ali drugem) obsegu je ponudnik izvajal referenčne storitve, temveč izključno na vprašanje, v katerem primeru je te mogoče (za potrebe priznanja ustreznosti v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila) šteti za uspešno zaključene. Ker iz potrditev referenčnega naročnika nedvomno izhaja, da se obe sporni referenci nanašata na »uspešno zaključeno storitev svetovanja pri gradbeni pogodbi, katere objekt je bil prevzet s strani naročnika«, je vprašanje obdobja izvajanja teh storitev ter vprašanje datuma prevzema objekta, v zvezi z gradbeno pogodbo za katerega so se izvajale storitve, za presojo ustreznosti obravnavanih referenc brezpredmetno.

Ker vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne navaja nikakršnih drugih razlogov v prid zatrjevani neustreznosti obravnavanih referenc, trditvena podlaga za njihovo podrobnejšo vsebinsko obravnavo ni podana.

V povzetku predstavljenih ugotovitev gre zaključiti, da je bila ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika v zvezi z referencami, na katere se slednji sklicuje v izkaz izpolnjevanja obravnavanega pogoja za priznanje tehnične sposobnosti (3. pogoj iz poglavja 1.8.4. Tehnična in strokovna sposobnost - Pravnik za področje javnih naročil), ob predložitvi ponudbe pomanjkljiva, vendar pa so bile ugotovljene pomanjkljivosti tekom postopka pregledovanja ponudb odpravljene, in sicer na način, ki je skladen z določili petega odstavka 89. člena ZJN-3 in zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ponudbi izbranega ponudnika v tem delu tako ni mogoče očitati nedopustnosti, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so neutemeljene.


Kot slednje vlagatelj v svojem revizijskem zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, ki se nanaša na strokovnjaka za področje priprave tehničnih specifikacij, in sicer iz razloga, ker iz predloženih referenc ne izhaja, za kakšne objekte gre, oz. da gre za objekte vodnogospodarske ureditve.
Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (poglavje 1.8.4. Tehnična in strokovna sposobnost) med drugim določil naslednji pogoj za priznanje tehnične sposobnosti (4. pogoj):
»Strokovnjak za področje priprave tehničnih specifikacij ima v zadnjih petih (5) letih, šteto od
dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil, vsaj dve (2) uspešno zaključeni storitvi:
- izdelave tehničnih specifikacij kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za vodnogospodarske ureditve na podlagi PGD dokumentacije in/ali
- izdelave tehničnih specifikacij kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za vodnogospodarske ureditve na podlagi PZI dokumentacije, v kolikor je bila le ta izdelana na podlagi predhodno izdelanega PGD.

Strokovnjak mora imeti najmanj VII. stopnjo izobrazbe (univerzitetna ali 2. bolonjska stopnja) gradbene ali tehnične smeri.«

Kot dokaz o izpolnjevanju navedenega pogoja je naročnik predvidel Obrazec 8: Seznam kadrov, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmetnega javnega naročila, »Referenčno potrdilo v smislu Obrazca 9: Referenčno potrdilo« ter kopijo diplome.

V tem sklepu je že bilo pojasnjeno, da je naročnik na Portalu javnih naročil dne 4. 2. 2019 objavil tudi naslednji, za presojo obravnavanega pogoja relevanten odgovor na prejeto vprašanje: »Pojem »vodnogospodarske ureditve« oz. v skladu z novejšim pojmovanjem »vodne ureditve« je opredeljen v Zakonu o vodah in njegovih podzakonskih aktih kot npr. Pravilniku o določitvi vodne infrastrukture. V izogib morebitnim nejasnostim bo naročnik pod pojmom vodnogospodarske ureditve upošteval objekte, ki so v skladu s klasifikacijo iz Uredbe o razvrščanju objektov (Ur.l RS št. 37/18) klasificirani glede na namen uporabe pod številko 21520«. Navedeni odgovor predstavlja del dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je ta v njej predložil izpolnjen Obrazec 8, na katerem je nominiral strokovnjaka za področje priprave tehničnih specifikacij ter zanj navedel referenčne posle, za katere je predložil tudi referenčna potrdila. Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da se izbrani ponudnik v zvezi z navedenim strokovnjakom na Obrazcu 8 sklicuje na iste referenčne posle, kot jih je navedel na Obrazcu 7, enaka so tudi predložena referenčna potrdila. Z vpogledom v navedene dokumente Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz opisa opravljenih storitev v primeru vseh referenc izhaja, da so se te nanašale na »vodnogospodarske ureditve«. Iz opisa referenc je torej, kot je bilo to zahtevano v dokumentaciji v zvezi z javnim naročilom, jasno razvidno izpolnjevanje pogoja v spornem delu.

Državna revizijska komisija na tem mestu smiselno ponavlja ugotovitve, podane že ob obravnavi revizijskih navedb glede točkovanja ponudbe izbranega ponudnika v okviru merila »Reference Strokovnjaka za področje priprave tehničnih specifikacij«, in sicer da naročnik z že citiranim odgovorom, podanim dne 4. 2. 2019 na Portalu javnih naročil, s katerim je razlagal pojem »vodnogospodarske ureditve«, ni v ničemer spremenil vsebine obravnavanega pogoja niti dokazil, s katerimi se dokazuje ustreznost predloženih referenc. Četudi je naročnik pri presoji slednjih dolžan upoštevati tudi svojo razlago pojma »vodnogospodarske ureditve«, pa to ne pomeni, da bi morali ponudniki opis opravljenih storitev ali kateri drug element seznama referenc ali referenčnih potrdil širiti na način, da bi iz njega izhajale tudi informacije o klasifikaciji referenčnih objektov. Povedano drugače – dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne daje podlage za stališče, da bi bilo potrebno reference (referenčni seznam, potrdila) za strokovnjaka za področje priprave tehničnih specifikacij zgolj iz razloga, ker iz njih ne izhajajo informacije o podrobni klasifikaciji referenčnih objektov, označiti za pomanjkljive, saj navajanje teh informacij v dokumentaciji ni bilo zahtevano. Naročnik je reference v predstavljeni vsebini torej smel upoštevati kot ustrezne z vidika presoje izpolnjevanja obravnavanega pogoja, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene. Ker vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne navaja nikakršnih drugih razlogov v prid zatrjevani neustreznosti obravnavanih referenc, trditvena podlaga za njihovo podrobnejšo vsebinsko obravnavo ni podana.


V povzetku vseh predstavljenih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel izkazati, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila:
- kršil načelo transparentnosti javnega naročanja iz 6. člena ZJN-3 ter določila drugega odstavka 67. člena ZJN-3, in sicer s tem, ko je pri točkovanju ponudbe izbranega ponudnika po merilu »Reference strokovnjaka s področja javnih naročil« upošteval tudi reference, katerih ustreznost skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddaji javnega naročila ni bila izkazana,
- kršil določila šestega odstavka 89. člena ZJN-3, in sicer s tem, ko je tekom postopka pregledovanja ponudb od referenčnih naročnikov zahteval predložitev manjkajočih informacij o referenčnih poslih izbranega ponudnika, na katere se je ta skliceval za namen točkovanja po merilu »Reference strokovnjaka s področja javnih naročil«, z upoštevanjem teh informacij pa omogočil nedopustno dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika v okviru merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe,
- kršil določila prvega odstavka 89. člena ZJN-3, in sicer s tem, ko je javno naročilu oddal izbranemu ponudniku kljub temu, da dopustnost njegove ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za priznanje tehnične sposobnosti (1. in 2. pogoj iz poglavja 1.8.4. Tehnična in strokovna sposobnost) ni bila izkazana.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Strokovno svetovanje pri pripravi in izvedbi javnih naročil za projekt ″Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave območje Meže z Mislinjo″«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43018-20/2018-24 z dne 18. 4. 2019.

Državna revizijska komisija ob zapisanem dodaja, da naročnik na več mestih odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku navaja, da naj bi bila (v različnih delih) pomanjkljiva tudi vlagateljeva ponudba. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila izhaja naročnikova ugotovitev, da je vlagateljeva ponudba dopustna, takšna ugotovitev pa izključuje možnost obravnave domnevnih pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi tekom postopka pravnega varstva. Naročnik zatrjuje tudi, da je pri pregledu obeh ponudb ravnal skladno z načelom enakopravne obravnave. V kolikor gre naročnikovo navedbo razumeti na način, da je tudi pri vlagatelju spregledal pomanjkljivosti, upošteval referenčne posle, ki jih ne bi smel upoštevati ipd., gre pojasniti, da je naročnik ponudnike seveda dolžan obravnavati enakopravno, vendar pa to naročnika ne odvezuje od spoštovanja preostalih zahtev ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, kot so bile predstavljene in obravnavane tudi v okviru predmetnega sklepa.

Skladno z določili tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3. Naročnik mora pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb upoštevati določila ZJN-3 in lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v višini 2.191,12 EUR, kolikor je znašala taksa za vložitev zahtevka za revizijo.
Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu je naročnik, skladno z določili tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, dolžan povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Državna revizijska komisija vlagatelju priznava celotne priglašene stroške, tj. stroške takse v višini 2.191,12 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 26. 6. 2019

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik, član Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ulica 28c, Ljubljana,
- SL Consult, d.o.o., Dimičeva ulica 9, Ljubljana,
- MEA INŽENIRING, Metka Pavčič, s.p., Vetrinjska ulica 5, Maribor,
- LEGAL X, pravne in poslovne rešitve, d.o.o., Bergantova ulica 8, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve – tu.