018-079/2019 Splošna bolnišnica Izola

Številka: 018-079/2019-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter dr. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava, montaža in vzdrževanje endoskopske opreme« v sklopu 1 »VIDEO STOLPI« in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil pritožnik Olympus Czech group, s.r.o., Evropska 176, Praga, Češka, Podružnica Olympus Czech Group, podružnica Ljubljana, Litijska cesta 259, Ljubljana - Dobrunje, ki ga zastopa odvetnica Mojca Lorenci Visinski, Verovškova ulica 55, Ljubljana (v nadaljevanju: pritožnik) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, Izola (v nadaljevanju: naročnik), 13. 6. 2019

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi »SKLEP O ZAVRŽENJU« z dne 21. 5. 2019. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških, ki jih je priglasil pritožnik, se pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Pritožnik je v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku (objava 11. 4. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002224/2019-B01, ter 12. 4. 2019 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2019/S 073-172249) vložil zahtevek za revizijo z dne 16. 5. 2019 in predlagal razveljavitev razpisne dokumentacije za sklop 1.

Naročnik je s sklepom z dne 21. 5. 2019 zavrgel zahtevek za revizijo. Kot razlog navaja, da je iz vsebine zahtevka za revizijo razvidno, da ga je vložila oseba (odvetnica), ki nima ustreznega pooblastila za vložitev zahtevka v imenu vlagatelja – odvetnici je bilo pooblastilo dano s strani osebe (J. Z.), ki je tudi sama pooblaščenec in nima posebnega pooblastila za prenos svojega pooblastila na tretjo osebo. Naročnik posledično meni, da vložnik zahtevka za revizijo nima aktivne legitimacije. Pojasnjuje še, da na dopolnitev zahtevka za revizijo ni pozval, saj je zahtevek vseboval vse obvezne sestavine, vendar se je pri predhodnem preizkusu izkazalo, da njihova vsebina ni ustrezna. Sklep o zavrženju je bil pritožniku vročen dne 23. 5. 2019 (pooblaščencu J. Z.) oz. 29. 5. 2019 (odvetnici Mojci Lorenci Visinski).

Pritožnik je pravočasno vložil pritožbo z dne 28. 5. 2019 (po pooblaščencu) oz. 29. 5. 2019 (po odvetnici Mojci Lorenci Visinski) in predlagal razveljavitev sklepa z dne 21. 5. 2019. Ugotovitve naročnika označuje za v celoti zmotne in napačne. Poudarja, da je pooblastilo za zastopanje v (pred)revizijskem postopku povsem neodvisno od vprašanja aktivne legitimacije. Meni, da so v obravnavanem primeru vsa pooblastila ustrezna (tj. pooblastilo zakonitega zastopnika osebi J. Z. in pooblastilo osebe J. Z. odvetnici), dodaja pa, da naročnik tudi v nasprotnem primeru ni imel pravne podlage neposredno (brez poziva na dopolnitev) zavreči zahtevka za revizijo. Odvetnica vlogi prilaga tudi pooblastilo zakonitega zastopnika pritožnika (direktorja O. T.) za zastopanje v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku.

Naročnik je dne 3. 6. 2019 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo, pred tem pa Državni revizijski komisiji posredoval tudi pripravljalno vlogo, v kateri še dodatno utemeljuje, zakaj predloženo pooblastilo ni bilo ustrezno in zakaj ni pozval na dopolnitev.

Državna revizijska komisija je dne 6. 6. 2019 prejela še vlogo pritožnika z dne 5. 6. 2019, v kateri opozarja na nepravilno vročitev sklepa o zavrženju zahtevka neposredno vlagatelju ter na to, da naj naročnik Državni revizijski komisiji ne bi odstopil pritožbe pooblaščenke (odvetnice Mojce Lorenci Visinski).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb pritožnika in naročnika je Državna revizijska komisija ugodila pritožbi, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo, morajo biti skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, in sicer je to odvisno od tega, ali je bil zahtevek vložen pravočasno (prva alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN (druga alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (tretja alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN (četrta alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN) in ali je dopusten (peta alineja prvega odstavka 26. člena ZPVPJN). Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen in hkrati ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN v primeru pomanjkljivosti v zvezi s pogojem iz druge alineje prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, potem naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN), vlagatelj pa lahko zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo vloži pritožbo (prva poved iz petega odstavka 26. člena ZPVPJN).

Naročnik je v sklepu z dne 21. 5. 2019 med drugim navedel, da naj pritožnik ne bi imel aktivne legitimacije, pri čemer pa v nadaljevanju ni navajal ničesar, kar bi utemeljevalo ugotovitev, da pritožnik ne izkazuje aktivne legitimacije (prvi odstavek 14. člena ZPVPJN). Naročnik namreč v sklepu v nadaljevanju izpostavlja zgolj neustrezno pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, kar pa se – kot pravilno opozarja pritožnik – nanaša na vprašanje obveznih sestavin zahtevka za revizijo (15. člen ZPVPJN), ne pa na vprašanje aktivne legitimacije (torej na to, ali ima oz. ali je imel pritožnik – ki ni zagovornik javnega interesa – interes za dodelitev javnega naročila in bi mu lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda).

Ob presoji razloga za zavrženje zahtevka za revizijo, kot ga je naročnik tudi vsebinsko utemeljeval (tj. vprašanje ustreznosti pooblastila za zastopanje), pa Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da vložnica zahtevka za revizijo, odvetnica Mojca Lorenci Vinski, ni predložila ustreznega pooblastila za zastopanje oz. za vložitev zahtevka za revizijo. Iz zahtevku za revizijo priloženega pooblastila namreč izhaja, da naj bi odvetnico po pooblastilu direktorja O. T. pooblastil pooblaščeni predstavnik J. Z. Zahtevku za revizijo je sicer priloženo pooblastilo zakonitega zastopnika pritožnika T. O. (da je T. O. zakoniti zastopnik pritožnika izhaja tudi iz poslovnega registra), s katerim je ta pooblastil osebo J. Z., »da samostojno zastopa družbo Olympus Czech Group, podružnica v Ljubljani in v njenem imenu opravi vsa dejanja in podpiše vse potrebne dokumente, izjave in obrazce v zvezi s sodelovanjem družbe Olympus Czech Group, podružnica v Ljubljani v postopkih javnega naročanja, za katere se mu kot pooblaščencu zdi, da so potrebni, ne glede na vrednost in predmet teh postopkov«, ter »da samostojno zastopa družbo Olympus Czech Group, podružnica v Ljubljani pred vsemi pristojnimi organi v zvezi s postopki javnega naročanja«. Iz tega pooblastila torej ne izhaja, da bi bil J. Z. (izrecno) pooblaščen tudi za prenos pooblastila na drugo osebo. Zgolj zakoniti zastopnik lahko namreč prenese pooblastilo za zastopanje pravne osebe na drugo osebo, medtem, ko bi pooblaščenec sicer lahko prenesel pooblastilo za zastopanje na drugega pooblaščenca, vendar le v primeru, ko bi za takšno dejanje imel izrecno pooblastilo zakonitega zastopnika (gl. npr. sklep Državne revizijske komisije št. 018-67/2009-7). Slednje izhaja tudi iz splošnih pravil obligacijskega prava, ki določajo, da je pooblastitveno razmerje načeloma zaupne narave, zato pooblaščenec danega pooblastila ne more prenesti na novega pooblaščenca, razen če to dovoljuje zakon ali pogodba (71. člen Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.). Takšen zaključek pa izhaja tudi iz procesnih pravil, saj mora pooblaščenec, ki ni odvetnik, imeti vselej izrecno pooblastilo za prenos pooblastila na drugega – navedeno izhaja iz 96. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), ki se v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja.

Vendar pa je potrebno pritrditi pritožniku v tem, da je naročnik s tem, ko je zahtevek za revizijo brez poziva na predložitev (ustreznega) pooblastila za zastopanje zavrgel, kršil določbo četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN, skladno s katerim naročnik v primeru če ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena tega zakona in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozvati, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora naročnik jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga naročnik sprejme v obravnavo. V primeru dopolnitve obvezne sestavine iz 8. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se šteje, da je dopolnitev pravočasna in ustrezna, če vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema poziva naročniku dostavi potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona, iz katerega je razvidno, da je bila taksa v ustrezni višini plačana najpozneje na dan vložitve zahtevka za revizijo.

Naročnik torej ob ugotovitvi, da ni predloženo (ustrezno) pooblastilo za zastopanje, ne bi smel zavreči zahtevka za revizijo, ne da bi prej omogočil dopolnitev (prva poved iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN v zvezi z drugo alineo prvega odstavka 26. člena ZPVPJN glede na 7. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da razlog, ki ga je naročnik uveljavljal v izpodbijanem sklepu z dne 21. 5. 2019, ne uspe utemeljiti odločitve, da zavrže zahtevek za revizijo, zato je ugotovila kršitev tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN ter pritožbi skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila sklep z dne 21. 5. 2019.

Ker je Državna revizijska komisija razveljavila odločitev, da naročnik zavrže zahtevek za revizijo, je skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN. Naročnik naj bi tem upošteva dejstvo, da je odvetnica skupaj s pritožbo predložila novo (ustrezno) pooblastilo za zastopanje.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (75. člen ZPVPJN in četrti odstavek 163. člena ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 13. 6. 2019

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
 Mojca Lorenci Visinski – odvetnica, Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana,
 Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, 6310 Izola,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.