018-055/2019 DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d.

Številka: 018-055/2019-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zajem dodatnih podatkov in izdelavo dodatnih geodetskih podlag za pripravo državnega prostorskega načrta za državno cesto Slovenj Gradec-jug Dravograd III. razvojna os«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika GEOTOČKA, d. o. o., Tehnološki park 24, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Stušek, d. o. o., Ljubljanska cesta 14, Celje (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter na podlagi zahtevka za revizijo skupnih ponudnikov PARS, d. o. o., Podjetje za geodezijo in prostorsko informatiko Idrija, Arkova ulica 11, Idrija, in DEZIS Geodetske storitve in daljinsko zaznavanje, d. o. o., Goriška cesta 12, Ajdovščina, ki ju zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 6. 2019

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja (vloga z dne 27. 3. 2019) in drugega vlagatelja (vloga z dne 27. 3. 2019) se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo, ki ga je z vlogo z dne 27. 3. 2019 vložil prvi vlagatelj, se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevek za revizijo, ki ga je z vlogo z dne 27. 3. 2019 vložil drugi vlagatelj, se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 24. 12. 2018 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN008786/2018-B01. Naročilo je bilo dne 26. 12. 2018 objavljeno tudi Uradnem listu EU pod oznako 2018/S 248-573523. Dne 15. 3. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« (dokument št. 313/2019-SNR/291-18 z dne 15. 3. 2019), iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo dodelil ponudniku IBE, d. d., Hajdrihova 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila je razvidno, da je naročnik ponudbo prvega vlagatelja zaradi napake v ponudbenem predračunu izločil kot nedopustno, ponudbo drugega vlagatelja pa je zavrnil kot ekonomsko manj ugodno.

Zoper odločitev o oddaji naročila je prvi vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 27. 3. 2019, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik njegovo ponudbo nezakonito označil kot nedopustno, saj bi ga moral v skladu s sedmim odstavkom 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3) pozvati k soglasju za odpravo očitne računske napake. Naročnik je ponudbo prvega vlagatelja označil kot nedopustno, ker je ugotovil, da je bila v obrazcu »Specifikacija« kot vrednost nepredvidenih del za postavke 1 – 5 vpisana vrednost nepredvidenih del za postavke 1 – 6, kar naj bi bilo v nasprotju z zahtevo iz specifikacije ponudbe. Prvi vlagatelj zatrjuje, da so to le naročnikove domneve, saj nikjer v obrazcu ni bilo navedeno, da so bile upoštevane postavke 1 – 6. Iz obrazca je razvidno, da je prvi vlagatelj pri nepredvidenih delih upošteval postavke od 1 – 5, vendar je pri izračunu prišlo do očitne računske napake. Zato rezultat ni skladen s cenami postavk 1 – 5, ki so služile kot podlaga za izračun. Naročnik zato ne more enostransko trditi, da je prvi vlagatelj pri izračunu upošteval postavke 1 – 6, saj to iz ponudbe ne izhaja. Ugotovljeno neskladje med odstotkom nepredvidenih del in podanimi cenami na enoto postavk od 1 – 5 bi moral naročnik odpraviti v okviru odprave računske napake. V konkretnem primeru z izračunom odstotka vrednosti nepredvidenih del ne bi prišlo do posega v cene na enoto, ki so podlaga za izračun nepredvidenih del. Vrednost nepredvidenih del, ki je v postavki 7 določena kot 20 % vrednosti postavk 1 – 5, predstavlja le matematični izračun vrednosti vnaprej določenih postavk in je torej vrednost nepredvidenih del posledica določenih cen na enoto omenjenih postavk, ne more pa predstavljati samostojne cene na enoto, ki bi bila ločena in neodvisna od cene na enoto postavk, ki jih je naročnik določil kot osnovo za izračun nepredvidenih del in jo je mogoče izračunati po vnaprej določeni matematični operaciji. Tendenca ZJN-3 in prakse je, da se omogoči odprava napačno izračunanega odstotka nepredvidenih del, zato bi moral naročnik prvega vlagatelja pozvati k soglasju za odpravo računske napake. Če naročnik ne bi sledil tej argumentaciji, prvi vlagatelj podredno zatrjuje, da računske napake sploh ni mogoče obravnavati kot napake na strani prvega vlagatelja, saj je naročnik navodila za izpolnitev obrazca »Specifikacija ponudbe« pripravil na način, ki dopušča več razlag, na kar kaže tudi dejstvo, da je naročnik ponudbe treh od petih ponudnikov označil kot nedopustne. Naročnik bi moral glede na nejasno razpisno dokumentacijo kot ustrezne šteti ne samo ponudbe ponudnikov, ki so pri izračunu nepredvidenih del upoštevali postavke 1 – 5, temveč tudi ponudbe ponudnikov, ki so pri izračunu nepredvidenih del upoštevali postavke 1 – 6. Naročnik je obrazec »Specifikacija ponudbe« spremenil kar trikrat. Najprej je vključeval postavke od 1 do 6, nato mu je bila z Dodatkom 1 dodana postavka 7 »Izdelava prečnih profilov vodotokov s pomočjo barimetrije«, spremenjena pa je bila tudi količina v postavki 6. Z Dodatkom 2 je bila v obrazcu postavka 4 »Izdelava barvnega orto-foto posnetka« izločena iz predračuna kot povsem ločena postavka, s pojasnilom, da bo naročnik izdelavo te postavke posebej naročil izvajalcu, če Geodetska uprava RS ne bo pravočasno zagotovila posnetkov. Hkrati je bil v Dodatku 2 dodan tudi podčlen 13.8, ki se je nanašal na navodila za izpolnjevanje obrazca »Specifikacija ponudbe« in iz katerega izhaja, da bi moral ponudnik v postavki 6 vpisati vrednost nepredvidenih del v višini 20 % brez DDV postavk od 1 do 5, pri čemer naj bi bila vrednost nepredvidenih del namenjena plačilu več del, dodatnih del in nujnih nepredvidenih del ter morebitni izdelavi digitalnega barvnega orto-foto posnetka. Očitno je z Dodatkom 2 v obrazcu »Specifikacija ponudbe« pomotoma izpadla postavka 7, ki je bila dodana v Dodatku 1, zato je naročnik z Dodatkom 3 še tretjič spremenil obrazec, vendar je pri tem podal popolnoma napačno pojasnilo, ki je v celoti neskladno s pojasnili in spremembami Dodatka 1 in 2. V Dodatku 3 je naročnik pojasnil, da je ugotovil napako v postavki 5, ki je bila spremenjena z Dodatkom 1. Postavka 5 se nanaša na »Izdelavo detajlnega geodetskega načrta v merilu 1:1000«, ki pa ni bila spremenjena z Dodatkom 1, temveč je bila z Dodatkom 1 dodana postavka 7 »Izdelava prečnih profilov vodotokov s pomočjo barimetrije« in se torej sprememba v Dodatku 3 dejansko nanaša nanjo. Prvi vlagatelj je upravičeno mislil, da je predmet nepredvidenih del tudi postavka »Izdelava prečnih profilov vodotokov s pomočjo barimetrije«, ki je bila dodatna z Dodatkom 1 in je bila po zadnji spremembi oštevilčena s številko 6, ker je bila iz ponudbenega predračuna izločena postavka »Izdelava barvnega orto-foto posnetka«. Namen Dodatka 3 je bil ravno ta, da se ponudbenemu predračunu doda postavka »Izdelava prečnih profilov vodotokov s pomočjo barimetrije«, ki je pri prejšnjem dodatku pomotoma izpadla in so jo torej morali ponudniki upoštevati pri nepredvidenih delih. Razpisna dokumentacija je v tem delu nejasna, saj se opisno pojasnilo iz Dodatka 3 ne sklada z v dodatku priloženim obrazcem. Opisno pojasnilo se očitno nanaša na postavko »Izdelava prečnih profilov vodotokov s pomočjo barimetrije«, ki je bila dodana v Dodatku 1, zato jo je treba upoštevati v okviru ponudbe in tudi v okviru nepredvidenih del, medtem ko obrazec »Specifikacija ponudbe« iz Dodatka 3 omenjene postavke v okviru nepredvidenih del ne vključuje, čeprav jo je naročnik očitno želel upoštevati. Prvi vlagatelj zato meni, da gre za očitno napako naročnika, saj ponudbenega obrazca »Specifikacija ponudbe« ni pripravil na način, ki bi bil skladen s preostalo razpisno dokumentacijo in spremembami. Po mnenju prvega vlagatelja je zato vprašanje, ali je on s tem, ko je, enako kot tudi dva ostala ponudnika, v okviru nepredvidenih del upošteval tudi postavko 6, sploh ravnal v nasprotju z razpisno dokumentacijo. Naročnik je s pojasnilom dejansko predvidel, da so predmet nepredvidenih del vse postavke in ne le postavke 1 – 5, kar je tudi logično, saj ni smiselno, da bi bila ena postavka izločena iz nepredvidenih del. Ravno zato, ker je postavka »Izdelava prečnih profilov vodotokov s pomočjo barimetrije« pomotoma izpadla iz Dodatka 2, je naročnik ponovno spremenil obrazec, na podlagi česar je mogoče zaključiti, da jo je imel naročnik namen vključiti v ponudbeni predračun in s tem tudi med odstotek nepredvidenih del. Opredelitev postavke nepredvidenih del je mogoče obravnavati tudi kot tipkarsko napako, saj iz vsebine smiselno izhaja, da je treba upoštevati vse postavke od 1 do 6. Po mnenju prvega vlagatelja je razpisna dokumentacija zato nejasna, nejasnih določil pa ni mogoče razlagati v škodo ponudnika, pri čemer ponudniki po zadnji spremembi niso imeli več možnosti opozoriti naročnika k odpravi napake. Na podlagi navedenega prvi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in ponovitev izbire najugodnejšega ponudnika. Prvi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Zoper odločitev o oddaji naročila je zahtevek za revizijo pravočasno, z vlogo z dne 27. 3. 2019, vložil tudi drugi vlagatelj. V zahtevku za revizijo drugi vlagatelj navaja, da je naročnik s tem, ko je naročilo oddal izbranemu ponudniku, ravnal v nasprotju z razpisno dokumentacijo in določili ZJN-3, saj njegove ponudbe ne bi smel oceniti kot dopustne. Drugi vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita naslednje pomanjkljivosti:

- V ponudbi izbranega ponudnika je priložen dogovor med izbranim ponudnikom in družbo GEO3D, d. o. o., in sicer »Ugovor o suradnji«, ki je v celoti v hrvaškem jeziku, kar je v nasprotju z navodili iz razpisne dokumentacije.
- Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da je del predmeta naročila tudi izdelava digitalnega barvnega orto-foto posnetka, kjer je fotografiranje iz zraka nujno, možno pa je tudi pri izvedbi ostalih postavk. V razpisni dokumentaciji je naročnik določil tudi, da mora biti ponudnik registriran pri pristojnem organu in imeti v temeljnem aktu družbe določeno dejavnost, ki jo prevzema v ponudbi. Po mnenju drugega vlagatelja to pomeni, da morajo imeti ponudniki v temeljnem aktu določeno tudi dejavnost, ki se nanaša na izdelavo orto-foto posnetkov, kjer je treba izdelati fotografije iz zraka. Dejavnost fotografiranja iz zraka spada pod standardno klasifikacijo dejavnosti 74.200 Fotografska dejavnost, ki pa je izbrani ponudnik nima določene v svojem statutu. Izbrani ponudnik je registriran za nekatere geodetske in sorodne dejavnosti, in sicer za 71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje, ter 71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje, vendar sem ne spada fotografiranje iz zraka. V ponudbi nastopa le izbrani ponudnik in bi moral biti on registriran za vse dejavnosti, saj je naročnik dopustil sklicevanje na zmogljivosti drugih subjektov le glede tehničnega osebja in strokovnega kadra, v zvezi z ustreznostjo za opravljanje poklicne dejavnosti pa se ni dopustno sklicevati na zmogljivosti drugih subjektov. Ne glede na to, ali je podizvajalec GEO3D, d. o. o., ki bo izvedel aerofotogrametrijske izmere in orto-foto posnetke, v matični državi registriran za izvajanje fotografske dejavnosti, to ne pomeni, da izbrani ponudnik ne bi potreboval ustrezne registracije, saj razpisna dokumentacija to zahteva od ponudnika in sklicevanje na zmogljivosti tretjega v tem delu ni dopustno. Mora pa pogoje ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti poleg izbranega ponudnika izpolnjevati tudi podizvajalec za dela, ki jih prevzema. To veleva veljavna zakonodaja, razpisna dokumentacija pa določa, da se mora ponudba pripraviti v skladu z zakonodajo v Sloveniji, pri čemer Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/2014 in spremembe) prepoveduje opravljanje dejavnosti, ki ni določena v ustanovitvenem aktu. Izbrani ponudnik bo moral izdati račun za aerofotogrametrijske dejavnosti, za katere ni registriran, kar ni dopustno.
- Podizvajalec GEO3D, d. o. o., je v ponudbi označil, da informacije o vpisu v poklicni oz. poslovni register niso na voljo v elektronski obliki. Ker informacije o izpolnjevanju pogoja v Republiki Hrvaški niso na razpolago, naročnik ni mogel sam pridobiti dokazil o vpisu v poklicni in poslovni register, izbranega ponudnika pa tudi ni pozval k dopolnitvi ponudbe v tem delu. Naročnik je s tem kršil ZJN-3, saj ni preveril, ali so izpolnjeni pogoji v zvezi s poklicno usposobljenostjo za podizvajalca GEO3D, d. o. o. Poklicno usposobljenost (registracijo in vpis dejavnosti v temeljnem aktu) zahteva veljavna zakonodaja, pa tudi razpisna dokumentacija.
- Za podizvajalca Geosledi, računalniške storitve, Jan Florjančič, s. p., je izbrani ponudnik navedel, da bo izvajal pomoč pri terenskih meritvah, obdelavi in pripravi geodetskih podlag. Teh storitev podizvajalec ne more prevzeti, ker ni ustrezno registriran, saj nima registrirane dejavnosti 71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje. Izbrani ponudnik je v ponudbi za navedenega podizvajalca predložil ESPD obrazec, ki pa ni bil izpolnjen v celoti, saj ni bilo podane izjave v delu, ki se nanaša na vpis v poklicni oz. poslovni register. Naročnik je izbranega ponudnika zato pozval k dopolnitvi ponudbe, in sicer naj predloži pravilno izpolnjen obrazec za podizvajalca v delu IV: Pogoj za sodelovanje, A: Ustreznost, vpis v poslovni register, česar pa izbrani ponudnik ni storil.
- Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da bo podizvajalec GEO3D, d. o. o., prevzel aerofotogrametrijske in LIDAR izmere s helikopterjem, izdelavo oblaka 3D točk višinskega modela višin visoke natančnosti, izdelavo digitalnega modela terena in digitalnega modela pokrovnosti, izdelavo OF in batimetrijo. Drugi vlagatelj zatrjuje, da je treba na tem področju upoštevati Zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/2010 in spremembe), ki določa, da mora izvajalec storitev, ki jih prevzema podizvajalec GEO3D, d. o. o., imeti spričevalo oz. posebno dovoljenje Javne agencije za civilno letalstvo RS, ta podizvajalec pa zahtevanih dokumentov nima, zaradi česar ne more izvesti prevzetih storitev. Podizvajalec GEO3D, d. o. o., tudi ni registriran za opravljanje letalske dejavnosti, nima potrdila o odobritvi organizacije za vodenje stalne plovnosti, nima registriranih zrakoplovov v Republiki Sloveniji in nima spričevala o plovnosti. Niti izbrani ponudnik niti podizvajalec GEO3D, d. o. o., nista vpisana v registre in sezname Javne agencije za civilno letalstvo RS. Tudi v matični državi podizvajalec GEO3D, d. o. o., ni registriran kot letalski oz. helikopterski operater, zaradi česar ne more izvesti prevzetih storitev.
- Naročnik je izbranega ponudnika pozval k pojasnilu ponudbene cene, ker je ta neobičajno nizka. Drugi vlagatelj zatrjuje, da mu je bil nezakonito onemogočen vpogled v pojasnilo ponudbene cene, saj je bil sklep o varovanju poslovne skrivnosti predložen naknadno, pojasnilo pa se nanaša na ceno kot element merila. Drugi vlagatelj opozarja tudi, da je moral izbrani ponudnik obrazložiti, ali se bo zajem podatkov vršil skladno z Uredbo o sistemih brezpilotnih zrakoplovov. Drugi vlagatelj zato ni mogel preveriti, ali izbrani ponudnik lahko zakonito izvaja razpisane storitve. Če je izbrani ponudnik podal pojasnilo, da se bo zajem podatkov vršil skladno z Uredbo o sistemih brezpilotnih zrakoplovov, izbrani ponudnik nima registracije za fotografsko dejavnost, ki je potrebna za zajem podatkov z brezpilotnim zrakoplovom. Izbrani ponudnik tudi nima potrdila za izvajanje letalskih dejavnosti s sistemi brezpilotnih zrakoplovov, zaradi česar te dejavnosti ne more izvajati. Ponudba izbranega ponudnika je tako nedopustna, zatrjuje drugi vlagatelj, ker ne izpolnjuje pogoja 4.2.(a), v skladu s katerim mora biti ponudnik registriran pri pristojnem organu in imeti v temeljnem aktu družbe določeno dejavnost, ki jo prevzema v ponudbi. Če pa je izbrani ponudnik v pojasnilu ponudbene cene navedel, da bo zajem podatkov z brezpilotnim zrakoplovom izvajal podizvajalec GEO3D, d. o. o., ali pa da bo ta izvajal aerofotogrametrijske storitve z brezpilotnim zrakoplovom, je s tem nedopustno spremenil svojo ponudbo. Izbrani ponudnik in podizvajalec GEO3D, d. o. o., tudi sicer ne moreta izvajati dejavnosti z brezpilotnim zrakoplovom, saj je za to potrebno posebno potrdilo Javne agencije za civilno letalstvo RS, ki pa ga navedena subjekta nimata.

Na podlagi navedenega drugi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 17. 4. 2019 sprejel sklep, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, ki ga je vložil prvi vlagatelj. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je bil izračun nepredvidenih del predviden in določen vnaprej po določeni matematični operaciji, ki ni bila napačna. Sedmi odstavek 89. člena ZJN-3 predvideva odpravo računske napake, ki je posledica napačno vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, kar v konkretnem primeru ni podano. Naročnik je v Dodatku 2 pojasnil, kako naj ponudniki ovrednotijo nepredvidena dela, in sicer da morajo upoštevati 20 % vrednosti postavk 1 – 5. V ponudbi prvega vlagatelja ne gre le za napako pri osnovni računski operaciji, saj napaka ni posledica napačnega seštevka postavk 1 – 5 in izračuna 20 %, temveč je prvi vlagatelj za osnovo izračuna nepredvidenih del vzel postavke 1 – 6. V konkretnem primeru prvi vlagatelj ni sledil naročnikovim navodilom, temveč je v nasprotju z njimi za nepredvidena dela vnesel napačen znesek, zato ni mogoče trditi, da gre za računsko napako ali za očitno napako. Izračun pokaže, da je prvi vlagatelj za osnovo vzel postavke 1 – 6, ne pa 1 – 5, kot je zahteval naročnik. V zvezi z navedbami, da so navodila za izpolnitev obrazca »Specifikacija ponudbe« dopuščala več različnih interpretacij, naročnik najprej opozarja, da so navedbe kontradiktorne, saj prvi vlagatelj enkrat navaja, da je šlo za očitno oz. računsko napako, drugič pa navaja, da bi moral naročnik kot ustreznega šteti tudi izračun nepredvidenih del na podlagi postavk 1 – 6. V tem delu prvi vlagatelj priznava, da je sam upošteval postavke 1 – 6. Naročnik navaja, da nikjer iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi postavka »Izdelava prečnih profilov vodotokov s pomočjo barimetrije« morala biti vključena v nepredvidena dela. Nikjer v pojasnilih, niti v Dodatku 2 niti v Dodatku 3, naročnik ni podal takšnih pojasnil, iz katerih bi lahko sklepali, da je želel drugačen izračun nepredvidenih del, kot ga je dejansko nastavil. Naročnik ni spreminjal deleža nepredvidenih del ali postavk, ki naj bi bile vzete za osnovo izračuna nepredvidenih del. V Dodatku 3 je naročnik jasno zapisal, da podaja novo prilogo 2 »Specifikacija ponudbe«, ki v celoti nadomešča prvo, osnova za izračun nepredvidenih del pa je vselej ostala enaka, in sicer je ves čas šlo za postavke 1 – 5. Prvi vlagatelj v prvem delu zahtevka celo zatrjuje, da je pravilno izpolnil postavko 7 ponudbenega predračuna, saj je upošteval postavke 1 – 5, vendar pa se je pri izračunu zmotil. Naročnik navaja, da se od ponudnikov zahteva skrbnost pri pripravi ponudbe. Če se je prvemu vlagatelju razpisna dokumentacija zdela sporna in ni imel več možnosti zastavljati vprašanj, bi moral vložiti zahtevek za revizijo, saj ni pravne podlage, da bi naročnik podaljšal rok za postavljanje vprašanj.

Naročnik je s sklepom z dne 17. 4. 2019 zavrnil tudi zahtevek za revizijo, ki ga je vložil drugi vlagatelj. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne revizijske navedbe:

- Naročnik je v razpisni dokumentaciji opredelil, katere dokumente mora predložiti ponudnik, ki nastopa s podizvajalcem, ni pa podal zahteve, da mora biti v ponudbi predložena pogodba s podizvajalcem. Zahteva, da mora biti ponudba napisana v slovenskem jeziku, se ne nanaša na pogodbo o sodelovanju, saj to ni dokument, ki bi ga naročnik zahteval. Ne glede na to naročnik meni, da bi lahko šlo za pomanjkljivost, ki jo je možno odpraviti v okviru petega odstavka 89. člena ZJN-3. Ker pa že naročnik razpolaga z znanjem hrvaškega jezika, je vsebino dokumenta v celoti razumel in ni zahteval prevoda, kar ne vpliva na dopustnost ponudbe.
- Naročnik se strinja z drugim vlagateljem, da sklicevanje na zmogljivost drugih subjektov glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti ni bilo dopuščeno. Izbrani ponudnik se te možnosti tudi ni poslužil, saj je sam izkazal, da izpolnjuje pogoj iz točke 4.2.(a) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila). V okviru predmetnega naročila bo moral izbrani ponudnik izvesti širok nabor storitev, ki jim je skupno to, da vse predstavljajo geodetske storitve, kot je opredeljen tudi predmet naročila. V točki 4.2.(a) Navodil je naročnik določil, da mora biti ponudnik registriran pri pristojnem organu in imeti v temeljnem aktu družbe določeno dejavnost, ki jo prevzema v ponudbi. Izbrani ponudnik je registriran v sodnem registru in ima v statutu določeno tudi dejavnost 71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje, med katere sodi tudi geodetska dejavnost. To pomeni, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni specificiral, za katere dejavnosti mora biti registriran ponudnik, da mu bo priznal usposobljenost za izvedbo naročila. Ni mogoče zahtevati, da mora imeti ponudnik v temeljnem aktu zapisane prav vse dejavnosti, ki jih bo moral izvajati. Naročnik je zahteval izkazovanje ene, glavne dejavnosti, ne pa več dejavnosti, še najmanj pa vseh dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru naročila. Drugačna interpretacija bi pomenila naknadno spreminjanje pogoja, kar je nedopustno. Ob odsotnosti natančne specifikacije dejavnosti je treba pogoj razlagati na način, da se sposobnost za opravljanje dejavnosti prizna vsakemu ponudniku, ki ima v temeljnem aktu družbe opredeljeno dejavnost 71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje, med katere sodi tudi geodetska dejavnost.
- Izpolnjevanja pogoja registriranosti je bilo določeno le za ponudnike, ne pa tudi za podizvajalce, zato pri obeh podizvajalcih izbranega ponudnika tudi ni preverjal izpolnjevanje tega pogoja, sicer bi ravnal v nasprotju s pravili javnega naročanja. Naročnik je izbranega ponudnika pomotoma pozval k odpravi napake v ESPD obrazcu za podizvajalca Geosledi, računalniške storitve, Jan Florjančič, s. p., saj pogoj iz točke 4.2.(a) Navodil za podizvajalce ni bil določen. Podizvajalec tudi sicer nikoli računa ne izda naročniku, temveč glavnemu izvajalcu, saj z naročnikom nista v pogodbenem odnosu, glavni izvajalec pa ga izda naročniku, ne glede na to, ali so zahtevana neposredna plačila.
- Izbrani ponudnik je naročniku pojasnil, da LIDAR zajema podatkov ne bo izvajal z brezpilotnimi plovili, zato so vse navedbe drugega vlagatelja v zvezi s tem brezpredmetne. Podizvajalec GEO3, d. o. o., prevzema izdelavo aerofotogrametrijskih in LIDAR izmer, izdelavo oblaka 3D točk višinskega modela pokrivnosti, izdelavo OF in batimetrijo, kar izhaja iz ponudbe. V pojasnilu ponudbene cene izbrani ponudnik ni v ničemer spreminjal deleža ali vsebine del, ki jih prevzema ta podizvajalec. Naročnik je od izbranega ponudnika zahteval pojasnilo v zvezi z metodologijo oz. procesom izvedbe del v postavki 1, vključno s podrobnejšim terminskim načrtom, izključno zaradi preveritve, ali je ponudba neobičajno nizka. Naročnik ni imel namena preverjati, ali izbrani ponudnik in njegov podizvajalec izpolnjujeta GEO3, d. o. o., pogoje skladno z Zakonom o letalstvu oz. ali za to dejavnost posedujeta ustrezno operativno licenco, spričevalo ali dovoljenje ter ali sta registrirana za opravljanje letalske dejavnosti, ali imata potrdilo o odobritvi organizacije za vodenje stalne plovnosti, ali imata registrirane zrakoplove v Sloveniji, ali imata spričevalo o plovnosti in ali je podizvajalec registriran kot letalski oz. helikopterski operater v svoji matični državi. Trditev drugega vlagatelja, da podizvajalec GEO3, d. o. o., ne izpolnjuje nobenega od naštetih pogojev, zato ne zdrži pravne presoje. Pogoji za sodelovanje so bili določeni v točki 4.2 Navodil in med njimi ni bilo pogojev glede razpolaganja z dovoljenji, licencami ali ostalimi dokumenti, vezanimi na opravljanje letalske dejavnosti. Razpisna dokumentacija zato naročniku ne daje podlage, da bi preverjal izpolnjevanje zahtev, ki so vezane na izvajanje letalske dejavnosti, saj bi sicer oblikoval nove pogoje, kar je nedopustno. Naročnik navaja, da je s pojasnilom izbranega ponudnika dobil vsa ustrezna zagotovila, da bo izbrani ponudnik storitev izvedel v skladu z zavezo iz ponudbe, in dodaja, da vpogleda v pojasnilo drugemu vlagatelju ni omogočil, ker ne predstavlja dokumenta, ki bi bil po zakonu javen.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 17. 4. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 19. 4. 2019 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Drugi vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 24. 4. 2019 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Prvi vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi in drugi vlagatelj vložila zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila zoper isto odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Med prvim vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določila ZJN-3 in razpisne dokumentacije, ko je ponudbo prvega vlagatelja zaradi napake pri izračunu nepredvidenih del v obrazcu »Specifikacija ponudbe« ocenil kot nedopustno. Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi moral naročnik napako v obrazcu »Specifikacija ponudbe« bodisi obravnavati kot očitno oz. računsko napako ter jo v soglasju z njim popraviti bodisi bi moral ugotoviti, da sploh ne gre za napako glede na nejasna navodila.

V zvezi z vprašanjem, na kakšen način je prvi vlagatelj izpolnil obrazec »Specifikacija ponudbe« oz. kako je izračunal vrednost nepredvidenih del, je treba najprej pritrditi naročniku, da so revizijske navedbe prvega vlagatelja kontradiktorne in nekonsistentne. Prvi vlagatelj namreč v prvem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da je upošteval naročnikova navodila in da je vrednost nepredvidenih del izračunal ob upoštevanju postavk od 1 do 5 ponudbenega predračuna (pri čemer naj bi bilo kakršnokoli sklepanje o tem, da je pri osnovi za izračun nepredvidenih del upošteval postavke 1 do 6, povsem samovoljno), da pa je pri izračunu vsote osnove oz. zahtevanega odstotka od tako oblikovane osnove prišlo do očitne oz. računske napake, ki bi jo bilo dopustno odpraviti. V drugem delu zahtevka za revizijo pa prvi vlagatelj povsem v nasprotju z navedenim zatrjuje, da je pri osnovi za izračun nepredvidenih del dejansko upošteval postavke od 1 do 6 in da bi moral naročnik tudi takšen izračun oceniti kot pravilen, saj naj bi bila navodila za izpolnitev obrazca »Specifikacija ponudbe« nejasna oz. dvoumna. V zvezi z navedeno nekonsistentnostjo revizijskih navedb prvi vlagatelj v vlogi z dne 24. 4. 2019, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, sicer skuša prikazati, da v zahtevku za revizijo uveljavlja dva ločena zahtevka, enega primarnega in drugega podrejenega. Kot zatrjuje prvi vlagatelj, obeh zahtevkov ni mogoče obravnavati hkrati, saj naj bi podrejeni zahtevek (v katerem prvi vlagatelj trdi, da je izračun osnove s postavkami od 1 do 6 glede na nejasnost naročnikovih navodil eden od možnih načinov izpolnitve obrazca »Specifikacija ponudbe«) naročnik obravnaval le, če ne bi ugodil primarnemu zahtevku (v katerem prvi vlagatelj trdi, da je seštel postavke od 1 do 5, a pri izračunu odstotka nepredvidenih del napravil očitno oz. računsko napako). Glede teh navedb je treba pojasniti, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo ne uveljavlja dveh ločenih zahtevkov, temveč le enega – razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Čeprav 15. člen ZPVPJN med obveznimi sestavinami zahtevka za revizijo ne zahteva oblikovanja posebnega zahtevka oz. »tožbenega predloga«, je jasno, da v primeru, kadar vlagatelj vloži zahtevek za revizijo po izdaji odločitve o oddaji naročila, tega praviloma vloži zoper odločitev o oddaji javnega naročila z namenom njene razveljavitve (kar je tudi posledica uspešnega zahtevka za revizijo glede na prvi odstavek 28. člena oz. prvi odstavek 39. člena ZPVPJN). Tudi v predmetnem postopku pravnega varstva je prvi vlagatelj zahtevek za revizijo vložil zoper odločitev o oddaji naročila, kar je jasno izrazil na koncu zahtevka, kjer je v krepkem tisku na podlagi revizijskih navedb v treh točkah zahteval razveljavitev odločitve o oddaji naročila, ponovno odločanje o izboru najugodnejšega ponudnika in povrnitev stroškov revizijskega postopka. Na ta način je torej prvi vlagatelj oblikoval enoten zahtevek oz. »tožbeni predlog« - razveljavitev odločitve naročnika o oddaji naročila, ki pa ga utemeljuje z nekonsistentnimi in kontradiktornimi navedbami.

Na podlagi navedenega je treba pritrditi naročniku, da je iz tistega dela zahtevka za revizijo, v katerem prvi vlagatelj zatrjuje nejasnost razpisne dokumentacije, dejansko razvidno, da je do napake v ponudbenem predračunu prišlo zato, ker je prvi vlagatelj seštel postavke od 1 do 6 in nato obračunal 20 % te vsote kot vrednost nepredvidenih del. To izhaja tudi iz ponudbe prvega vlagatelja oz. iz njegovega obrazca »Specifikacija ponudbe«, saj matematični izračun posameznih postavk, kot to nazorno pojasnjuje že naročnik, jasno pokaže, da je prvi vlagatelj pri izračunu vrednosti nepredvidenih del seštel postavke od 1 do 6 in nato od te vsote obračunal zahtevanih 20 %. Ugotovitev, da je prvi vlagatelj pri izračunu postavke nepredvidenih del seštel postavke od 1 do 6 iz obrazca »Specifikacija ponudbe«, je torej jasna in izhaja tako iz njegove ponudbe kot tudi iz zahtevka za revizijo, saj prvi vlagatelj v enem delu revizijskih navedb priznava, da je seštel vseh šest postavk, v drugem delu, kjer sicer zatrjuje, da je seštel pet postavk in nato napravil očitno oz. računsko napako, pa ni v ničemer pojasnil, kakšno konkretno računsko napako je dejansko naredil, da so bile v obrazcu navedene dane ponudbene vrednosti. Po presoji Državne revizijske komisije zato v predmetnem postopku pravnega varstva ni nobenega razumnega argumenta, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da je prvi vlagatelj v ponudbi seštel pet postavk iz obrazca »Specifikacija ponudbe« in nato zgolj napačno obračunal 20 % kot vrednost nepredvidenih del, temveč tako iz ponudbe kot iz zahtevka za revizijo izhaja, da je za osnovo izračuna nepredvidenih del seštel postavke od 1 do 6 in na tako pridobljeno vsoto pravilno obračunal zahtevanih 20 %.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, kot je razvidno iz ponudbe prvega vlagatelja, je treba, ob upoštevanju njegovih revizijskih navedb, v nadaljevanju odgovoriti na vprašanje, ali je dejstvo, da je prvi vlagatelj za osnovo izračuna nepredvidenih del seštel postavke od 1 do 6, mogoče označiti za očitno napako.

Splošno izhodišče za presojo dopustnosti odprave napak oz. pomanjkljivosti v ponudbah predstavlja peti odstavek 89. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Peti odstavek 89. člena ZJN-3 torej določa, v katerih okoliščinah se lahko naročnik odloči, da bo ponudniku dopustil odpravo določene pomanjkljivosti v ponudbi, pri čemer pa šesti odstavek 89. člena ZJN-3 določa posamezne dele ponudbe, v katere, razen izjemoma, ni dovoljeno poseči. V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 gospodarski subjekt ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. V navedenih delih ponudbe lahko naročnik dopusti odpravo pomanjkljivosti le, kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, v delu, ki se nanaša na ponudbeno ceno, pa tudi v primeru, če gre za dopustno odpravo računske napake, kot to določa sedmi odstavek 89. člena ZJN-3.

Iz citiranih določb ZJN-3 je razvidno, da med dele ponudbene vsebine, v katere načeloma že po samem zakonu ni dopustno posegati, sodi tudi tisti del ponudbe, ki se veže na ponudbeno ceno, zato morajo gospodarski subjekti ta del ponudbe pripraviti s posebno skrbnostjo. Ponudbeno vsebino, ki se nanaša na oblikovanje ponudbene cene, je namreč v skladu z omenjeno zakonsko določbo dopustno dopolnjevati ali popravljati zgolj v primeru dopolnitev ali popravkov očitnih napak, ob predpostavki, da zaradi teh popravkov ali dopolnitev ni dejansko predlagana nova ponudba, ter v primeru odprave računske napake. Ker predstavljajo dopolnitve ali popravki očitnih napak izjemo od splošne prepovedi dopolnjevanja ali popravljanja dela ponudbe, vezanega na oblikovanje ponudbene cene, je potrebno tako pri njihovi razlagi kot pri njihovi uporabi zavzeti restriktivni pristop. To pomeni, da morata biti za dopustitev dopolnitve ali popravka ponudbe v delu ponudbenega predračuna kumulativno izpolnjena dva pogoja: ugotovljena mora biti napaka, ki je očitna, obenem pa popravek ali dopolnitev očitne napake ne sme povzročiti spremembe ponudbe na način, da bi bila zaradi tega dejansko predlagana nova ponudba. V zvezi z vprašanjem, katero napako je mogoče obravnavati kot očitno, je Državna revizijska komisija že v sklepih št. 018-14/2017-5, 018-22/2018-6 in 018-34/2018-4 zavzela stališče, da je treba očitnost napake presojati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve. Napaka je namreč očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, prima facie, kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega. Da pa ne bi dopolnitev ali poprava podatka, ki je bil predhodno opredeljen za očitno napako, dejansko pomenila podaje predloga nove ponudbe, mora biti pravilen podatek naročniku znan (posledično pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake. V kolikor se namreč naročnik s pravilnim podatkom in s tem s pravo ponudnikovo voljo prvič seznani šele ob odpravi očitne napake, ni mogoče zaključiti, da zaradi dopolnitve ali popravka po roku za oddajo ponudbe ni bila dejansko predlagana nova ponudba.

Napake, ki je bila ugotovljena v ponudbi prvega vlagatelja, ni mogoče označiti kot očitne, saj je ni mogoče ugotoviti na prvi pogled. Do ugotovitve, da je v ponudbi prvega vlagatelja napaka v ponudbenem predračunu, je naročnik lahko prišel šele po preverjanju posameznih postavk v obrazcu »Specifikacija ponudbe« oz. po preračunavanju vsote postavk ter primerjavi izračuna 20 % od različnih vsot ponudbenih postavk. Tudi po tem pa naročnik še ni mogel ugotoviti prave volje prvega vlagatelja, saj iz njegove ponudbe v nobenem delu ni razvidno, da je vsota postavk od 1 do 6 le napaka in da pravilen izračun dejansko obsega pet postavk, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Napake, ki jo je v ponudbenem predračunu storil prvi vlagatelj, tudi ni mogoče označiti kot računske napake. V skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme, ne glede na šesti odstavek 89. člena ZJN-3, izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije. Naročnik lahko ob pisnem soglasju ponudnika popravi tudi napačno zapisano stopnjo DDV v pravilno. Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da so računske napake le tiste, ki nastanejo pri osnovnih računskih operacijah, npr. množenju, seštevanju, deljenju, ni pa mogoče kot računske napake obravnavati npr. dvojno obračunanega davka na dodano vrednost, ponujenega, a v končno ponudbeno ceno ne vračunanega rabata, neskladja v ponudbenih cenah v rekapitulaciji in seznamu skupne vrednosti blaga, ki nima vzroka v napaki zaradi osnovnih računskih operacij itd. Napaka, ki jo je storil prvi vlagatelj, ni napaka v osnovni računski operaciji, temveč gre za neupoštevanje naročnikovih navodil, da mora kot osnovo za izračun postavke nepredvidenih del upoštevati le postavke ponudbenega predračuna od 1 do 5, ne pa postavke od 1 do 6. Prvi vlagatelj torej ni naredil napake v seštevanju postavk, temveč ni sledil navodilom naročnika glede metode izračuna vrednosti nepredvidenih del, česar ni mogoče obravnavati kot računske napake, ki bi jo bilo mogoče popraviti v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3.

Napaka, ki je ugotovljena v ponudbenem predračunu prvega vlagatelja, ni posledica napačno določene formule s strani naročnika. Naročnik je v zvezi z določitvijo vrednosti nepredvidenih del dal navodila, da morajo ponudniki navedeno postavko obračunati tako, da seštejejo postavke od 1 do 5 iz obrazca »Specifikacija ponudbe« ter na tako pridobljeno vsoto obračunati znesek 20 %. Vsota postavk od 1 do 5 je torej predstavljala osnovo, od katere se je avtomatično obračunala vrednost 20 %. V tem smislu je bila metodologija izračuna vrednosti nepredvidenih del določena vnaprej. Ker je bila metodologija izračuna vrednosti nepredvidenih del določena vnaprej in ker je bila določena pravilno oz. v njej ni nobenih napak, zaradi katerih bi ob pravilnem vnosu vhodnih podatkov prišlo do napačnega izračuna, v predmetnem postopku pravnega varstva ni mogoče govoriti o tem, da je do napake prišlo zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika. S tega vidika je sklep Državne revizijske komisije št. 018-55/2017, na katerega se v zahtevku za revizijo sklicuje prvi vlagatelj, neprimerljiv s predmetno zadevo. V zadevi št. 018-55/2017 je Državna revizijska komisija obravnavala položaj, ko je takratni naročnik v ponudbenem predračunu napačno določil računsko operacijo, kar je pripeljalo do računske napake, ki jo je glede na sedmi odstavek 89. člena ZJN-3 dopustno odpraviti, hkrati pa je bila posledica odprave takšne napake tudi sprememba vrednosti nepredvidenih del. Izvorna napaka v zadevi št. 018-55/2017 je bila torej naročnikova napačna določitev računske operacije, ne pa ravnanje samega ponudnika, kot je primer v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je torej v zadevi št. 018-55/2017 res dopustila popravo zneska nepredvidenih del, a le zaradi napake, ki je izvirala iz sfere naročnika, ne pa ponudnika. Strinjati se je mogoče s prvim vlagateljem, da ZJN-3 v sedmem odstavku 89. člena daje podlago za popravo ponudbene cene v primeru, če je napaka posledica nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, pa tudi v primeru napačno zapisane stopnje DDV. Vendar pa v predmetnem postopku oddaje javnega naročila te okoliščine niso podane, saj gre za napako, ki izvira iz sfere prvega vlagatelja in se nanaša na napačno določitev osnove za izračun nepredvidenih del, pri čemer ne gre za računsko napako, temveč za neupoštevanje naročnikovih navodil.

V zvezi z vprašanjem, ali je naročnik navodila za izpolnitev obrazca »Specifikacija ponudbe« določil na nejasen način oz. na način, zaradi katerega bi bilo treba tudi izračun vrednosti nepredvidenih del, kot izhaja iz ponudbe prvega vlagatelja, šteti kot ustreznega, Državna revizijska komisija po pregledu razpisne dokumentacije in vseh njenih sprememb ugotavlja, da je naročnik navodila za oblikovanje ponudbene cene in izpolnjevanje obrazca »Specifikacija ponudbe« določil v 13. točki Navodil. V podčlenu 13.1 Navodil je naročnik določil, da mora biti ponudbena cena za izdelavo specificirana v skladu s Prilogo 2 – specifikacijo ponudbe v Poglavju 3 (Projektna naloga s prilogami) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V Prilogi 2 je naročnik določil obrazec »Specifikacija ponudbe«, v katerem je predvidel, da ponudniki vpišejo cene za naslednje postavke:

1 Zajem podatkov na terenu
2 Izdelava oblaka tridimenzionalnih točk višinskega modela višin visoke natančnosti
3 Izdelava digitalnega modela terena in digitalnega modela pokrovnosti
4 Izdelava digitalnega barvnega orto-foto posnetka
5 Izdelava detajlnega geodetskega načrta v merilu 1:1000
6 Izdelava prečnih profilov vodotokov

V Dodatku 1 je naročnik specifikacijo ponudbe spremenil glede na podano pojasnilo, in sicer je podal nov obrazec »Specifikacija ponudbe«, ki je v celoti nadomestil prvotno objavljeni obrazec. V novem obrazcu je naročnik obstoječim šestim postavkam dodal sedmo, in sicer »Izdelava prečnih profilov vodotokov s pomočjo barimetrije«. Ponovno je naročnik specifikacijo ponudbe spremenil z Dodatkom 2, v katerem je 13. točki Navodil najprej dodal nov podčlen 13.8 z naslednjo vsebino:

»V postavki 6 priloge 2- specifikacija ponudbe v Poglavju 3 (Projektna naloga s prilogami) mora ponudnik vpisati vrednost nepredvidenih del v višini 20% brez DDV vrednosti postavk od 1-5. Vrednost nepredvidenih del je namenjena plačilu več del, dodatnih del in nujnih nepredvidenih del ter morebitni izdelavi digitalnega barvnega orto-foto posnetka. V nasprotnem primeru bo ponudba ocenjena kot nedopustna.

Izvedba storitev in obračun del po postavki nepredvidena dela, se bo vršil na podlagi pripravljenega in ovrednotenega predloga izvajalca, ki ga bosta potrdila naročnik in nadzor.«

Zatem je naročnik v Dodatku 2 navedel, da podaja novo prilogo 2 s specifikacijo ponudbe, ki v celoti nadomešča prvotno objavljeno specifikacijo ponudbe, ponudnike pa je opozoril, da morajo pri pripravi ponudbe upoštevati v Dodatku 2 objavljeno prilogo 2 s specifikacijo ponudbe. Obrazec »Specifikacija ponudbe« je naročnik v Dodatku 2 spremenil tako, da je vseboval naslednje postavke:

1 Zajem podatkov na terenu
2 Izdelava oblaka tridimenzionalnih točk višinskega modela višin visoke natančnosti
3 Izdelava digitalnega modela terena in digitalnega modela pokrovnosti
4 Izdelava detajlnega geodetskega načrta v merilu 1:1000
5 Izdelava prečnih profilov vodotokov
6 Nepredvidena dela (1 – 5) 20%

Hkrati je naročnik, ločeno od tabele »Specifikacija ponudbe«, predvidel še sedmo postavko »Izdelava digitalnega barvnega orto-foto posnetka«, za katero so morali ponudniki prav tako vpisati ceno.

Zadnjič, tretjič, je naročnik navedene dele razpisne dokumentacije spremenil z Dodatkom 3, v katerem je navedel, da je v specifikaciji ponudbe ugotovil napako v postavki 5, zaradi česar je podal nov obrazec »Specifikacija ponudbe« z naslednjimi postavkami:

1 Zajem podatkov na terenu
2 Izdelava oblaka tridimenzionalnih točk višinskega modela višin visoke natančnosti
3 Izdelava digitalnega modela terena in digitalnega modela pokrovnosti
4 Izdelava detajlnega geodetskega načrta v merilu 1:1000
5 Izdelava prečnih profilov vodotokov
6 Izdelava prečnih profilov vodotokov s pomočjo batimetrije
7 Nepredvidena dela (1 – 5) 20%

Tudi v Dodatku 3 je naročnik poleg tabele predvidel še ločeno postavko »Izdelava digitalnega barvnega orto-foto posnetka«.

Po preučitvi razpisne dokumentacije in navedenih sprememb Državna revizijska komisija ugotavlja, da revizijske navedbe prvega vlagatelja o nejasnosti razpisne dokumentacije niso utemeljene. Medtem ko naročnik v Dodatku 1 (z vidika tega spora) ni bistveno spremenil obrazca »Specifikacija ponudbe«, saj je obstoječim postavkam zgolj dodal novo postavko »Izdelava prečnih profilov vodotokov s pomočjo barimetrije«, je v Dodatku 2 13. točki Navodil dodal nov podčlen 13.8, v katerem je dal jasno navodilo glede izpolnjevanja novega obrazca »Specifikacija ponudbe«. V skladu s podčlenom 13.8 so bili dolžni ponudniki v postavko 6 vpisati vrednost nepredvidenih del v višini 20 % brez DDV vrednosti postavk od 1 do 5. Kot je pojasnil naročnik, je vrednost nepredvidenih del namenjena plačilu več del, dodatnih del in nujnih nepredvidenih del ter morebitni izdelavi digitalnega barvnega orto-foto posnetka, ponudnike pa je izrecno opozoril, da bo v primeru, če ne bodo obračunali nepredvidenih del v skladu z navodili, ponudbo ocenil kot nedopustno. V obrazcu »Specifikacija ponudbe«, kot je bil spremenjen z dodatkom dve, je naročnik dodal postavko 6 nepredvidena dela, pri čemer je tudi iz samega naziva postavke »Nepredvidena dela (1 – 5) 20%« razviden način izračuna zahtevanega zneska. Iz Dodatka 2 je torej jasno razvidno, da so morali ponudniki obračunati tudi postavko nepredvidenih del in da so jo morali ovrednotiti na način, da so sešteli postavke od 1 do 5 ter od tako pridobljene vsote obračunati 20 % kot osnovo za nepredvidena dela.

Na navedeno ugotovitev ne vpliva dejstvo, da je naročnik v Dodatku 3 ponovno spremenil obrazec »Specifikacija ponudbe« in da mu je dodal postavko 6 »Izdelava prečnih profilov vodotokov s pomočjo batimetrije«, medtem ko je postavko »Nepredvidena dela (1 – 5) 20%« premaknil iz šeste na sedmo pozicijo. Postavka »Nepredvidena dela (1 – 5) 20%« se namreč ni v ničemer spremenila in je še vedno določala, da se znesek nepredvidenih del izračuna s seštevkom postavk od 1 do 5. Hkrati naročnik z Dodatkom 3 ni posegel v podčlen 13.8, zato ni mogoče šteti, da je bila ta določba z Dodatkom 3 ukinjena ali kakorkoli spremenjena ali da je ponudnike prenehala zavezovati. Naročnik je v Dodatku 3 podal le nov obrazec »Specifikacija ponudbe«, pri čemer je zapisal:

»Naročnik v nadaljevanju dodatka podaja novo prilogo 2 – specifikacija ponudbe, ki v celoti nadomešča prvotno objavljeno prilogo 2 – specifikacijo ponudbe. Ponudniki morajo pri pripravi ponudbe upoštevati s tem dodatkom objavljeno prilogo 2 – specifikacijo ponudbe.«

Iz navedenega izhaja, da so morali ponudniki pri pripravi ponudbe upoštevati obrazec »Specifikacija ponudbe«, kot je bil spremenjen z Dodatkom 3, hkrati pa so morali upoštevati tudi podčlen 13.8, kot je bil dodan z Dodatkom 2, saj ta kasneje ni bil spremenjen ali ukinjen. To pomeni, da se način izračuna nepredvidenih del ni spremenil – tako iz podčlena 13.8 kot tudi iz obrazca »Specifikacija ponudbe«, kot je bil spremenjen z Dodatkom 3, izhaja, da so morali ponudniki sešteti postavke 1 do 5 (kot so pač izhajale iz zadnje spremenjene oz. veljavne tabele obrazca »Specifikacija ponudbe«). Čeprav je naročnik spreminjal vrstni red postavk in je z zadnjo spremembo dodal postavko 6 »Izdelava prečnih profilov vodotokov s pomočjo batimetrije«, nikjer iz razpisne dokumentacije oz. njenih sprememb ni podlage, da bi pri obračunu nepredvidenih del ponudniki lahko sešteli postavke od 1 do 6. Tako podčlen 13.8 kot tudi postavka »Nepredvidena dela (1 – 5) 20%« jasno določata, da so morali ponudniki sešteti postavke 1 do 5, pri čemer so morali izhajati iz zadnje tabele obrazca »Specifikacija ponudbe«, kot je bila spremenjena z Dodatkom 3. Na navedeno ugotovitev ne more vplivati okoliščina, da je naročnik Dodatek 3 objavil v času, ko ponudniki niso več imeli časa za postavljanje vprašanj. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. sklep št. 018-8/2019), ZJN-3 zahteva dovolj dolg rok za predložitev ponudb, ki ga mora naročnik v določenih primerih še podaljšati, nima pa posebnih določb, ki bi se nanašale na podaljšanje roka za postavljanje vprašanj ali opozarjanje na kršitve. ZJN-3 določa, da mora naročnik v odprtem postopku zagotoviti dodatne informacije v določenem roku pred potekom roka za predložitev ponudb, ne vsebuje pa zahteve, da bi moral v odprtem postopku omogočiti ponudnikom, da mu zastavijo nadaljnja vprašanja v zvezi z novimi dodatnimi informacijami. Ne glede na to pa lahko ponudniki uveljavljajo pravno varstvo tako, da zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pravočasno vložijo zahtevek za revizijo, ne da bi jih v takem primeru pri tem ovirale omejitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN.

29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3 določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Ponudba, ki ne ustreza zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je torej nedopustna. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določb ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ko je ponudbo prvega vlagatelja zaradi neskladnosti s podčlenom 13.8 Navodil izločil iz postopka kot nedopustno.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Med drugim vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika pravilno ocenil kot dopustno in jo izbral kot najugodnejšo. Drugi vlagatelj naročniku očita, da bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nedopustno, ker ni v celoti predložena v slovenskem jeziku in ker izbrani ponudnik in njegova podizvajalca ne izpolnjujejo pogojev poklicne usposobljenosti oz. ker ne razpolagajo z ustreznimi dovoljenji.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, če je predložena pravočasno, če za ponudnika ne obstajajo razlogi za izključitev (75. člen ZJN-3), če ponudnik izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3), če ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, če v zvezi s ponudbo ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, če ponudba ni neobičajno nizka in če ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Revizijske navedbe drugega vlagatelja glede jezika ponudbe je treba presojati z vidika prvega odstavka 36. člena ZJN-3, ki določa, da postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku, naročnik pa lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. V izjemnih primerih, kadar ne obstaja dovolj ustrezno slovensko izrazoslovje na specifičnem tehničnem področju ali kadar to zahteva predmet javnega naročila, lahko naročnik pripravi dokumentacijo ali del dokumentacije v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora naročnik navesti, v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre. V skladu z drugim odstavkom 36. člena ZJN-3 lahko naročnik v primeru, če ob pregledu in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok, stroške prevoda pa nosi ponudnik.

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v 11. točki Navodil (Jezik ponudbe) določil, da mora biti ponudba in ostala dokumentacija, ki se nanaša na ponudbo, napisana v slovenskem jeziku. Gre za zahtevo naročnika, določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prvi odstavek 29. člena in prvi odstavek 89. člena ZJN-3), v okviru katere naročnik ni dopustil, da bi lahko bili deli ponudbe ali ostale dokumentacije, ki se nanaša na ponudbo, napisani v tujem jeziku, temveč je zahteval predložitev ponudbe v slovenskem jeziku.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je nadalje razvidno, da je ta v ponudbo predložil dokument »Ugovor o suradnji«, sklenjen med izbranim ponudnikom in njegovim podizvajalcem GEO3D, d. o. o., v hrvaškem jeziku. Čeprav je res, da naročnik v primeru, kadar ponudnik nastopa s podizvajalcem, v razpisni dokumentaciji ni zahteval predložitve posebnega sporazuma o sodelovanju, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče spregledati, da ga je izbrani ponudnik kljub temu predložil, s čimer je tak sporazum postal del »dokumentacije, ki se nanaša na ponudbo«. Ker ni bil predložen v slovenskem jeziku, izbrani ponudnik s tem ni izpolnil zahteve, ki jo je naročnik določil v 11. točki Navodil, zaradi česar njegova ponudba ne ustreza zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ne glede na navedeno pa je treba pritrditi naročniku, da je mogoče ugotovljeno stanje v ponudbi izbranega ponudnika v tem konkretnem primeru, ko je bil zgolj eden izmed dokumentov, ki z razpisno dokumentacijo celo ni bil izrecno zahtevan, predložen v hrvaškem jeziku, opredeliti kot takšno napako oz. pomanjkljivost ponudbe, ki jo naročnik lahko odpravi v okviru petega odstavka 89. člena ZJN-3. Slednji določa, da lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, od ponudnika zahteva, da v ustreznem roku predloži manjkajoče dokumente ali dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Ob tem mora biti izpolnjen še pogoj, da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Ponudnik bi s prevodom dokumenta, ki ni bil predložen v slovenskem jeziku (in tudi ni bil izrecno zahtevan v razpisni dokumentaciji), zgolj popravil pomanjkljivost dokumenta, ki je v času predložitve ponudbe že obstajal, zato je mogoče objektivno preveriti tako njegov obstoj kot tudi vsebino. Ker pa v konkretnem primeru naročnik zatrjuje, da je glede na znanje hrvaškega jezika vsebino dokumenta »Ugovor o suradnji« lahko ugotovil že sam, je treba ugotoviti, da je naročnik na ta način že sam odpravil ugotovljeno pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika. To mu omogoča peti odstavek 89. člena ZJN-3, v skladu s katerim naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Ravnanje naročnika, ki je ugotovljeno napako oz. pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika odpravil sam, torej v danem primeru, ob upoštevanju konkretnih okoliščin, ni v nasprotju z določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3.

Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik ni registriran za dejavnost fotografiranja iz zraka oz. da te dejavnosti nima določene v svojem statutu. Revizijske navedbe, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogoja registracije, je treba presojati z vidika prvega odstavka 76. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik v razpisni dokumentaciji določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:

- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
- ekonomski in finančni položaj;
- tehnično in strokovno sposobnost.

Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3). Tretji odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti od gospodarskih subjektov zahteva, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež.

Tretji odstavek 76. člena ZJN-3 daje naročniku podlago, da lahko, kadar oceni, da je to potrebno, od ponudnikov zahteva ustrezno registracijo za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik v točki 4.2 a) Navodil določil:

»Ponudnik mora biti registriran pri pristojnem organu in imeti v temeljnem aktu družbe določeno dejavnost, ki jo prevzema v ponudbi.

V zvezi z navedenim mora ponudnik v ponudbi priložiti ESPD obrazec.«

V zvezi z vprašanjem, kdo od sodelujočih gospodarskih subjektov mora izpolniti citirani pogoj oz. ali je pogoj mogoče izpolniti s sklicevanjem na zmogljivosti drugega, Državna revizijska komisija ugotavlja, da med drugim vlagateljem in naročnikom o tem ni spora. Oba zatrjujeta, da mora pogoj izpolniti ponudnik (v konkretnem primeru izbrani ponudnik kot edini ponudnik, ki nastopa v ponudbi) in da se ta pri tem ne more sklicevati na poklicno sposobnost svojih podizvajalcev. Pač pa je spor glede vprašanja, ali mora imeti ponudnik v temeljnem aktu družbe vpisane vse posamezne dejavnosti, ki sestavljajo predmet naročila, ali pa zadostuje, da ima vpisano le glavno dejavnost oz. dejavnost, kot je bila opredeljena v objavi obvestila o naročilu ( CPV 71355000 Geodetske storitve). Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč zatrjuje, da bi moral imeti izbrani ponudnik v temeljnem aktu vpisano tudi fotografsko dejavnost, ki je potrebna za izdelavo orto-foto posnetkov.

Državna revizijska komisija je že v zadevi št. 018-140/2017-6, na katero se sklicuje tudi naročnik in ki se nanaša na primerljiva dejanska in pravna vprašanja, zavzela stališče, da ob odsotnosti natančne določitve konkretnih dejavnosti v razpisni dokumentaciji od ponudnikov ni mogoče zahtevati, da bi morali imeti v temeljnem aktu družbe vpisane prav vse dejavnosti, ki jih bodo morali izvajati glede na postavke iz ponudbenega predračuna. Kot je razvidno iz točke 4.2 a) Navodil, naročnik v razpisni dokumentaciji ni specificiral, katere dejavnosti mora imeti ponudnik določene v temeljnem aktu družbe, da mu bo priznal usposobljenost za izvedbo predmetnega naročila. Naročnik je le splošno oz. opisno določil, da mora biti ponudnik registriran pri pristojnem organu in da mora imeti v temeljnem aktu vpisano dejavnost, ki jo prevzema v ponudbi. Naročnik v točki 4.2 a) Navodil ni specificiral konkretnih dejavnosti, ki bi jih moral imeti ponudnik vpisane v temeljni akt družbe, da bi izkazal usposobljenost, niti ni teh dejavnosti povezal s postavkami iz specifikacije ponudbe. Zahteval je le, da mora imeti ponudnik v temeljnem aktu družbe »določeno dejavnost, ki jo prevzema v ponudbi«. Kot je Državna revizijska komisija pojasnila že v zadevi št. 018-140/2017-6, mora biti glede na dikcijo pogoja iz točke 4.2 a) Navodil presoja ustreznosti dejavnosti, ki jih ima izbrani ponudnik vpisane v temeljni akt družbe, široka in ne more temeljiti na preverjanju, ali ima ponudnik v temeljnem aktu vpisane prav vse dejavnosti, ki jih bo moral izvesti glede na ponudbeni predračun. Zahteva po vpisu vseh posameznih dejavnosti iz ponudbenega predračuna, tudi tistih, ki predstavljajo le manjši del naročila (iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka javnega naročila celo izhaja, da naročnik sploh ne bo naročil izdelave digitalnih orto-foto posnetkov, če jih bo pravočasno prejel od Geodetske uprave RS), iz dikcije pogoja, kot je zapisan v točki 4.2 a) Navodil, ne izhaja in bi takšna interpretacija dejansko pomenila naknadno spreminjanje pogoja, kar je nedopustno. Naročnik namreč posameznemu pogoju po poteku roka za predložitev ponudb ne sme dati drugačne vsebine od tiste, ki iz njega izhaja na jasen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti in bi kršilo tudi drugi odstavek 67. člena ZJN-3, v skladu s katerim naročnik po poteku roka za oddajo ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Če je pogoj zapisan tako, da dopušča več možnih razlag, od katerih so nekatere strožje, nekatere pa milejše (blažje), je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, da je v razmerju do ponudnika treba uporabiti razlago, ki gre v korist ponudnika. Ob odsotnosti natančnejše definicije oz. specifikacije posameznih dejavnosti v točki 4.2 a) Navodil je zato treba pogoj poklicne usposobljenosti, kot je bil določen v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, razlagati dovolj široko in poklicno sposobnost priznati vsakemu ponudniku, ki ima v temeljnem aktu vpisano glavno dejavnost, ki je potrebna za izvedbo predmetnega naročila.

Kot pojasnjuje že naročnik, je izbrani ponudnik vpisan v sodni register pod vložno številko 10055100, s čimer izpolnjuje pogoj registracije, v temeljnem aktu pa ima opredeljeno tudi dejavnost 71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje, kamor sodi tudi geodetska dejavnost. Ker je naročnik v obvestilu o naročilu razpisano storitev opredelil s CPV kodo 71355000 Geodetske storitve, izbrani ponudnik pa ima v temeljnem aktu navedeno tudi dejavnost 71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje, glede dikcijo točke 4.2 a) Navodil ni mogoče ugotoviti, da bi bilo takšno izkazovanje poklicne usposobljenosti neskladno z zahtevami naročnika oz. da je naročnik kršil določbe ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ko je izbranemu ponudniku priznal poklicno usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila.

V nadaljevanju je med drugim vlagateljem in naročnikom spor tudi glede vprašanja, ali je naročnik pogoj poklicne usposobljenosti preverjal tudi za podizvajalce izbranega ponudnika oz. ali je pri tem preverjal, če imata podizvajalca za izvajanje svoje dejavnosti ustrezna dovoljenja. Drugi vlagatelj namreč zatrjuje, da naročnik za podizvajalca sploh ni preverjal registracije za dejavnost oz. da podizvajalca ne razpolagata z dovoljenji, ki so po njegovem mnenju nujna za opravljanje prevzetih storitev.

Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da pogoj iz točke 4.2 a) Navodil, v skladu s katerim mora biti ponudnik registriran pri pristojnem organu in imeti v temeljnem aktu družbe določeno dejavnost, ki jo prevzema v ponudbi, velja le za ponudnika, ne pa tudi za podizvajalce, saj se ponudnik pri izkazovanju poklicne sposobnosti ne more sklicevati na poklicno sposobnost podizvajalcev. Vendar pa drugi vlagatelj zatrjuje, da mora pogoj ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti za dela, ki jih prevzema v ponudbi, poleg ponudnika izpolniti tudi njegov podizvajalec, saj naj bi to velevala veljavna zakonodaja, poleg tega pa je tudi razpisna dokumentacija določala, da se ponudba pripravi v skladu z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. Drugi vlagatelj iz tega izpeljuje, da bi izbrani ponudnik z izdajo računov za dejavnost, za katero ni registriran, kršil Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, poleg tega pa naj bi podizvajalca morala imeti vsa dovoljenja oz. izpolnjevati vse pogoje, ki jih za izvajanje letalske dejavnosti določajo predpisi o letalstvu.

Drugi vlagatelj torej na eni strani zatrjuje, da pogoj iz točke 4.2 a) Navodil velja le za ponudnika, na drugi strani pa zatrjuje, da splošna formulacija, da mora biti ponudba pripravljena v skladu z zakonodajo Republike Slovenije, od ponudnikov in njihovih podizvajalcev za izkazovanje usposobljenosti zahteva izpolnjevanje vseh zahtev, ki jih določa področna zakonodaja, za katero vlagatelj meni, da je relevantna. Z razlago drugega vlagatelja se ni mogoče strinjati. Na podlagi splošne zahteve, da mora biti ponudba pripravljena v skladu z zakonodajo Republike Slovenije, ni mogoče izpeljevati konkretnih zahtev po razpolaganju z različnimi dovoljenji, licencami, vpisi v registre itd. Načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva, da so zahteve, pogoji za sodelovanje in merila za oddajo javnega naročila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno, natančno in nedvoumno določene, tako da lahko vsi razumno obveščeni in skrbni ponudniki natančno razumejo njihov pomen in jih lahko enako razlagajo ter da lahko naročnik dejansko preveri, ali so ponudbe izpolnjevale zahteve, ki veljajo za zadevno naročilo. Namen zahteve po transparentnosti je, da za vse ponudnike veljajo enaki pogoji tako v času, ko pripravljajo ponudbe, kot tudi v času, ko naročnik te ponudbe presoja, s čimer se zagotavlja spoštovanje načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi pravil postopka za oddajo javnega naročila je posledično (tudi) zagotoviti neobstoj tveganja favoriziranja in preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Ker mora naročnik ravnati strogo v skladu s pravili, ki jih je sam določil, lahko zgolj vnaprej jasno določen postopek oddaje naročila ponudniku jasno in nedvoumno predstavi, na kakšen način bo naročnik oddal javno naročilo, naročniku pa onemogoči naknadno (nedopustno) diskrecijo pri izvedbi postopka.

Pri pregledu ponudb oz. pri presoji, ali je ponudba skladna z naročnikovimi pogoji in zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je relevantno, katere pogoje, zahteve in izključitvene razloge je naročnik vključil v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik v razpisni dokumentaciji določi razloge za izključitev (75. člen ZJN-3), pogoje za priznanje sposobnosti (76. člen ZJN-3), merila za izbiro najugodnejšega ponudnika (84. člen ZJN-3) in ostale morebitne zahteve v skladu z zakonom. Kot je bilo že zapisano, lahko naročnik v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 določi objektivna pravila in pogoje, ki se nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti oz. lahko, kot to določa tretji odstavek 76. člena ZJN-3, od gospodarskih subjektov zahteva, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Natančnejših določb v zvezi s priznanjem poklicne sposobnosti ZJN-3 ne vsebuje, kar pomeni, da je naročnik tisti, ki mora ob upoštevanju specifičnosti predmeta naročila v razpisni dokumentaciji natančno določiti, katere zahteve mora izpolniti ponudnik oz. s katerimi dovoljenji mora razpolagati, da mu bo v konkretnem primeru priznal sposobnost za izvedbo naročila. Naročnik s tem, ko v razpisni dokumentaciji jasno opredeli, katero konkretno zahtevo mora izpolniti gospodarski subjekt in katero konkretno dokazilo mora predložiti, vnaprej opredeli svoje ravnanje pri pregledu prejetih ponudb. Če naročnik posamezno zahtevo zapiše in konkretizira, potem mora od gospodarskega subjekta zahtevati njeno izpolnitev in njegovo ponudbo v primeru neizpolnjevanja oceniti kot nedopustno, če pa naročnik posamezne zahteve ne določi oz. konkretizira in tudi ne predpiše dokumentacije, ki mora biti predložena za izkazovanje posamezne zahteve, potem ne more naknadno določati zahtev oz. preverjati njihovega izpolnjevanja. Če naročnik zahteve določi na povsem splošen način oz. jih vnaprej sploh ne konkretizira na način, ki omogoča jasno identifikacijo vsebine zahteve in načina dokazovanja, nima podlage, da bi ponudniku odrekel priznanje usposobljenosti. Ob tem je treba opozoriti, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti zahteve za priznanje usposobljenosti, s katerimi mora zagotoviti, da bo naročilo oddal tistemu ponudniku, ki bo oddal ekonomsko najugodnejšo ponudbo in bo ob tem izkazal, da je usposobljen za izvedbo naročila, da bo tega izvedel kakovostno in da bo pri tem ravnal v skladu s predpisi. Vendar – če naročnik v razpisni dokumentaciji posamezne zahteve, ki bi sicer glede na predmet naročila sodila v okvir priznanja sposobnosti, ne določi, to pomeni, da mora ponudniku priznati usposobljenost ne glede na njeno izpolnjevanje (ali končati postopek oddaje javnega naročila na drugačen način, kot mu to omogoča ZJN-3), nima pa podlage, da dopustnost ponudbe presoja z vidika nezapisane zahteve. V primeru, če naročnik ponudniku prizna sposobnost, pa s tem prevzema tudi tveganje, da najugodnejši ponudnik v fazi izvedbe naročila tega ne bo mogel izvesti.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik v 4. točki Navodil določil, da je ponudnik »upravičen sodelovati v postopku oddaje javnega naročila, v kolikor niso podani razlogi za izključitev, kot so podani v nadaljevanju v podčlenih 4.1 (a) do 4.1 (f) in so izpolnjeni pogoji za sodelovanje, kot so podani v podčlenih 4.2 (a) do 4.2 (e). Izpolnjevanje posameznega pogoja dokazuje ponudnik na način, kot je naveden pri posameznem pogoju.« V zvezi s priznanjem poklicne usposobljenosti je naročnik, kot je bilo že ugotovljeno, v točki 4.2 a) Navodil določil le, da mora biti ponudnik registriran pri pristojnem organu in imeti v temeljnem aktu družbe določeno dejavnost, ki jo prevzema v ponudbi. Naročnik ob tem ni niti specificiral posameznih dejavnosti (zaradi česar, kot je bilo že zapisano, zadostuje tudi registracija za osnovno dejavnost, kot je bila objavljena v obvestilu o naročilu) niti ni določil kakršnihkoli drugih zahtev v zvezi z razpolaganjem s posameznimi dovoljenji ali vpisi v registre, kot to izpostavlja drugi vlagatelj. Zgolj na podlagi splošne zahteve, da mora biti ponudba pripravljena v skladu z zakonodajo Republike Slovenije, nikakor ni mogoče naknadno določati posameznih nezapisanih zahtev, ki se nanašajo na konkretna dovoljenja ali izpise iz registrov, kot to zatrjuje drugi vlagatelj. Ta ugotovitev velja tako za ponudnike kot tudi za njihove podizvajalce, saj je naročnik zahteve, ki veljajo v primeru nastopanja s podizvajalci, določil v točki 5.1 Navodil na naslednji način:

»Ponudnik lahko posamezni del naročila odda v podizvajanje. Naročnik mora zavrniti vsakega
podizvajalca, če zanj obstajajo razlogi za izključitev iz podčlena 4. 1 teh Navodil.

Če bo ponudnik nastopal s podizvajalci, mora v ponudbi:

− navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje,
− kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev,
− izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter
− priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva.

Le če podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu
obvezno v skladu z ZJN-3.

Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo v skladu s tem členom, mora:

− glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu,
− podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika,
− glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil.

V primeru, ko ponudnik namerava izvajati naročilo s podizvajalci, mora v ponudbi za vsakega od podizvajalcev predložiti obrazec: »PODATKI O PODIZVAJALCU«, v katerem izpolni vse navedene rubrike in »IZJAVO PODIZVAJALCA«. Poleg tega mora podizvajalec podati zahtevo in soglasje podizvajalca, da naročnik namesto glavnega izvajalca poravna njegovo terjatev do glavnega izvajalca (predložitev zahteve in soglasja je potrebna v primeru, ko podizvajalec zahteva neposredno plačilo).

Podizvajalci neobstoj razlogov za izključitev iz podčlena 4.1 Navodil izkažejo na način, kot je v podčlenu 4.1 zahtevano za gospodarski subjekt.«

Iz navedenega izhaja, da so morali ponudniki v primeru nastopanja s podizvajalci predložiti dokumentacijo, kot je razvidna iz citirane točke 5.1 Navodil, v kateri je naročnik izrecno zapisal, da bo za podizvajalce preverjal le obstoj izključitvenih razlogov iz podčlena 4.1 Navodil. Naročnik v zvezi s podizvajalci ni določil nobenih drugih zahtev oz. pogojev za priznanje sposobnosti, niti poklicnih niti ekonomsko – finančnih niti tehnično – strokovnih. Navedeno pomeni, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni podlage za presojo usposobljenosti podizvajalcev, saj naročnik v zvezi s tem ni podal nobenih zahtev, splošna zahteva o tem, da mora biti ponudba pripravljena v skladu z zakonodajo Republike Slovenije, pa, kot je bilo že zapisano, ne zadostuje, da bi bil v tem postopku naročnik upravičen ali dolžan preverjati, ali podizvajalci razpolagajo z dovoljenji, ki jih drugi vlagatelj izpostavlja v zahtevku za revizijo. Z drugimi besedami: naročnik v razpisni dokumentaciji za podizvajalce ni zahteval niti registracije pri pristojnem organu oz. vpisane dejavnosti, ki jo prevzema v ponudbi, niti ni za ponudnike ali podizvajalce zahteval razpolaganja in predložitve dokazil, licenc ali vpisov v registre, ki jih zahtevajo predpisi s področja letalstva. Navedbe drugega vlagatelja, da podizvajalca nimata vpisane ustrezne dejavnosti in da nimata ustreznih dovoljenj, da naročnik ni ustrezno preverjal poklicne sposobnosti in da nista vpisana v ustrezne registre, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila glede na določila razpisne dokumentacije niso relevantne in ne morejo predstavljati podlage za ugotovitev nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika. Ob tem Državna revizijska komisija ponovno opozarja, da je v predmetnem postopku pravnega varstva možna le presoja, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje zahteve naročnika, kot so bile določene v razpisni dokumentaciji, in ali je izbranemu ponudniku z vidika določb razpisne dokumentacije mogoče priznati sposobnost, ne more pa biti predmet presoje vprašanje, ali izbrani ponudnik oz. njegova podizvajalca izpolnjujejo zahteve, ki jih za izvedbo določenih delov naročila določa področna zakonodaja, niso pa bile izrecno specificirane v razpisni dokumentaciji.

Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo, saj mu ni bil omogočen vpogled v pojasnilo neobičajno nizke ponudbe izbranega ponudnika. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija pojasnjuje, da določba 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem javnem postopku, kar se zagotavlja z objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Načelo transparentnosti javnega naročanja se nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in postopek odpiranja ponudb. Ponudbena dokumentacija posameznih ponudnikov pa ima drugačen status, saj zanjo veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so varovani v skladu z zakonom.

ZJN-3 naročnika zavezuje, da varuje zaupne podatke ponudnikov. V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače. Naročnik mora prav tako zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke. Tudi določba petega odstavka 35. člena ZJN-3 naročniku nalaga, da v primeru uveljavljanja pravice do vpogleda v ponudbe zakrije tiste dele ponudbe, ki, upoštevaje določbe 35. člena ZJN-3, predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

V zvezi s citirano določbo, da mora naročnik kot zaupne varovati podatke, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, je treba pojasniti, da Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) v prvem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost). S sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. V primeru subjektivne poslovne skrivnosti torej zadostuje, da ponudnik vnaprej pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni, pri čemer lahko kot poslovno skrivnost označi tudi podatke, ki so manj pomembni. Kot poslovno skrivnost pa ne more določiti tistih podatkov, ki so po zakonu javni, ali podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1). V postopkih javnega naročanja so podatki, ki so po zakonu javni in jih ponudnik ne more označiti kot (subjektivno) poslovno skrivnost, določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Ta določa, da so ne glede na prvi odstavek 35. člena ZJN-3 javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Skladno z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1 pa se ne glede na to, ali so s sklepom označeni kot (subjektivna) poslovna skrivnost, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost).

Iz navedenega izhaja, da mora naročnik varovati zaupne podatke izbranega ponudnika in da lahko drugim ponudnikom omogoči vpogled le v tiste dele njegove ponudbe, ki ne vsebujejo osebnih podatkov, tajnih podatkov ali subjektivnih oz. objektivnih poslovnih skrivnosti. Ker pa ponudnik podatkov, ki so po zakonu javni (npr. podatki, določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3), ne more določiti kot poslovno skrivnost, mora naročnik pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika na podlagi petega odstavka 35. člena ZJN-3 ugotoviti, ali je izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost določil podatke, ki jih ni mogoče določiti kot poslovno skrivnost. Naročnik je torej na ponudnikovo subjektivno oznako poslovnih skrivnosti, s katero so lahko označeni tudi manj pomembni podatki, vezan, razen če presodi, da gre za podatke, ki so po zakonu javni. Če ponudnik določi kot poslovno skrivnost podatke, ki so po zakonu javni (torej med drugim podatke, določene v drugem odstavku 35. člena ZJN-3), mora naročnik kljub oznaki poslovne skrivnosti omogočiti vpogled v javne podatke.

V zvezi z navedbami drugega vlagatelja, da je bil sklep o varovanju poslovne skrivnosti predložen naknadno, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da stališče, po katerem naročnik ne bi smel upoštevati sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, ker ga je izbrani ponudnik izdal in predložil šele naknadno, na samem vpogledu, ni pravilno (prim. npr. sklepe Državne revizijske komisije št. 018-176/2014-21 in 018-213/2016-9 ). S predložitvijo akta o označitvi podatkov za poslovno skrivnost se naročnik seznani, da so po odločitvi ponudnika določeni podatki take narave, da ta ne želi, da jih naročnik posreduje osebam, ki jih niso upravičene pridobiti. Seznanitev naročnika o zaupni naravi podatkov predstavlja točko razmejitve, ki vpliva na to, da se naročnik zave, da je določen podatek za ponudnika poslovna skrivnost, ne pa, da naročnik lahko samo sklepa, da bi bil določen podatek za ponudnika lahko poslovna skrivnost. Zato trenutek predložitve sklepa o določitvi poslovne skrivnosti vpliva zgolj na vprašanje morebitne naročnikove odgovornosti za škodo, ne pa na sam status teh podatkov.

Ob upoštevanju ZGD-1, zlasti prvega odstavka 39. člena (v povezavi s prvim in drugim odstavkom 35. člena ZJN-3), pa tudi ni mogoče slediti drugemu vlagatelju, da bi mu moral naročnik omogočiti vpogled v pojasnilo ponudbe, ker naj bi se to nanašalo na ceno kot element merila. ZJN-3 v drugem odstavku 35. člena res določa, da so javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Vendar pa je treba upoštevati, da je postopek iz 86. člena ZJN-3 poseben postopek pojasnjevanja neobičajno nizke ponudbe, v katerem mora ponudnik podati podrobne podatke o posameznih elementih svoje ponudbe in razkriti dodatne podatke o svojem poslovanju, na podlagi katerih je oblikoval svojo ponudbo. Ti se, glede na drugi odstavek 86. člena ZJN-3, med drugim nanašajo na ekonomiko proizvodnega postopka, storitev, ki se zagotavljajo, ali metode gradnje, na izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga, izvajanje storitev ali izvedbo gradenj, in na izvirnost gradenj, blaga ali storitev, ki jih ponuja ponudnik. Gre za podatke, ki v razpisni dokumentaciji niso zahtevani oz. jih ponudniki razkrijejo šele na izrecno zahtevo naročnika v postopku pojasnjevanja neobičajno nizke ponudbe, naročniku pa omogočajo bistveno natančnejši vpogled v poslovanje posameznega ponudnika. Takšni podatki so zato zelo občutljivi in je posledično za njih očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, kar pomeni, da praviloma izpolnjujejo že kriterije objektivne poslovne skrivnosti. Po vpogledu v pojasnilo neobičajno nizke ponudbe tudi Državna revizijska komisija ugotavlja, da to vsebuje številne podatke o metodologiji izvedbe predmetnih storitev. Izbrani ponudnik je predstavil način izvedbe naročila po posameznih fazah, ki jih je tudi ovrednotil, prav tako je cenovno ovrednotil posamezne postavke glede na predvidene količine dela. Pojasnil je način dela na terenu in stroške ekip na terenu, prav tako je prikazal stroške posameznih delavcev. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da pojasnilo izbranega ponudnika vsebuje številne podatke, ki jih je ta upravičeno označil kot zaupne, saj niso bili zahtevani z razpisno dokumentacijo v okviru ponudbenega predračuna oz. specifikacije cene in jih zato ni mogoče šteti za javne. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitve pravice do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju sledila predlogu drugega vlagatelja in je sama preverila pojasnilo neobičajno nizke ponudbe, ki ga je podal izbrani ponudnik, da bi preverila utemeljenost očitkov o nedopustnem spreminjanju ponudbe. Takšen način zagotavljanja pravnega varstva je skladen tudi s prakso Sodišča EU, kot izhaja iz zadeve C-450/06; Varec SA proti Državi Belgiji, ki dopušča, da v zaupne dele dokumentacije vpogleda organ pravnega varstva, da bi se na ta način zagotovilo ustrezno ravnovesje med pravico do učinkovitega pravnega varstva in pravico do varovanja zaupnosti podatkov. V konkretnem primeru je torej v zaupne dele ponudbe izbranega ponudnika na podlagi konkretnih revizijskih navedb o domnevnih kršitvah vpogledala Državna revizijska komisija, s čimer je na eni strani zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, na drugi strani pa so ustrezno zavarovani podatki, ki jih je izbrani ponudnik označil kot zaupne. Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik potrdil, da Lidar zajema podatkov ne bo izvedel z brezpilotnimi plovili. Prav tako izbrani ponudnik v pojasnilu neobičajno nizke ponudbe ni v ničemer spreminjal deleža ali vsebine del, ki jih v ponudbi prevzemajo subjekti v njegovi ponudbi. Vse revizijske navedbe drugega vlagatelja v zvezi z brezpilotnimi plovili oz. spremembo ponudbe v tem delu so zato neutemeljene.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno, zato je zahtevek za revizijo, ki ga je vložil drugi vlagatelj, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Prvi in drugi vlagatelj sta v zahtevku za revizijo zahtevala povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker sta zahtevka za revizijo neutemeljena, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo prvega in drugega vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. in 5. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 11. 6. 2019

predsednica senata
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- Odvetniška pisarna Stušek, d. o. o., Ljubljanska cesta 14, 3000 Celje
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana
- IBE, d. d., Hajdrihova 4, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve