018-063/2019 Osnovna šola Jurija Vege

Številka: 018-063/2019-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter dr. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok na območju Občine Moravče v šolskih letih 2019/2020, 2020/2021, 2021/2022 in 2022/2023«, v 2. in 3. sklopu, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Gerčar prevozi, d.o.o., Vrhovlje 17, Lukovica, ki ga zastopa odvetnik Domen Krištof, Miklošičeva cesta 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Osnovna šola Jurija Vege, Vegova ulica 38, Moravče (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 6. 2019

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok na območju Občine Moravče v šolskih letih 2019/2020, 2020/2021, 2021/2022 in 2022/2023«, v sklopih 2 in 3, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Obvestilo ponudnikom«, št. 430-1/2019/12 z dne 3. 4. 2019.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v višini 3.633,82 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu dne 23. 1. 2019 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN000368/2019-B01, dne 24. 1. 2019 pa še v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, pod številko objave 2019/S 017-036028. Javno naročilo, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je razdeljeno na tri sklope, in sicer sklop 1 »Nakup mesečnih vozovnic«, sklop 2 »Izvajanje organiziranega prevoza z 39-sedežnim avtobusom« ter sklop 3 »Izvajanje organiziranega prevoza z vsaj 16-sedežnim avtobusom«.
Naročnik je dne 4. 4. 2019 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Obvestilo ponudnikom«, št. 430-1/2019/12 z dne 3. 4. 2019, iz katerega med drugim izhaja njegova odločitev, da se javno naročilo za sklopa 2 in 3 ne odda. Iz obrazložitve dokumenta izhaja, da je naročnik vse ponudbe za omenjena sklopa označil za nedopustne.
Vlagatelj je z vlogo z dne 9. 4. 2019 na naročnika naslovil zahtevo za obrazložitev odločitve. Ob tem je opozoril, da iz izdane odločitve ni razvidno, v čem naj bi bila pomanjkljivost njegove ponudbe. Naročnik je na vlagateljevo vlogo odgovoril z dopisom z dne 11. 4. 2019, v katerem je podal enako obrazložitev, kot je bila že podana v odločitvi o oddaji naročila. Ob tem pa je dopisu priložil tudi razpisni obrazec 3, kot je bil predložen v vlagateljevi ponudbi, na katerem je navedel svoje izračune. Naročnik je ob tem izrazil prepričanje, da bi s pozivom na odpravo ugotovljenih napak dejansko pozval na popravo vrednosti postavke brez DDV ter skupne vrednosti ponudbe brez DDV, saj pri napakah v vlagateljevi ponudbi ni šlo za računske napake.
Vlagatelj je z vlogo z dne 16. 4. 2019 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva, da se ugotovi nezakonitost ravnanja naročnika in se razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila za 2. in 3. sklop. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi zahtevka vlagatelj uvodoma izpostavlja, da iz izpodbijane odločitve ne izhaja, v čem naj bi bila pomanjkljivost njegove ponudbe. Iz odločitve bi bilo mogoče sklepati zgolj, da so razlog zanjo napake v razpisnem obrazcu 3, čeprav ni jasno kakšne. V tem primeru pa bi naročnik moral zavrniti vse ponudbe na podlagi petega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Vlagatelj je naročnika pozval na obrazložitev in spremembo odločitve, a tudi iz prejetega pojasnila ni mogoče razbrati konkretnih razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe. To naj bi bilo po navedbah naročnika razvidno iz priloženega ponudbenega obrazca, na katerem naj bi bili podani naročnikovi pravilni izračuni. Vlagatelj s tem v zvezi izpostavlja, da ZJN-3 ne pozna več instituta dodatne obrazložitve, zato prejeta pojasnila ne spreminjajo dejstva pomanjkljivosti izpodbijane odločitve in potrebe po njeni razveljavitvi. Kljub pojasnilu pa še vedno ni mogoče konkretno in nedvoumno ugotoviti, kaj je razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj s tem v zvezi, ob sklicevanju na prakso Državne revizijske komisije, pojasnjuje pomen obrazložitve odločitve z vidika uveljavljanja pravnega varstva ter izvajanja nadzora nad zakonitostjo odločitev. Tudi v kolikor bi bile naročnikove kasnejše dopolnitve obrazložitve dopustne, pa vlagatelj ugotavlja, da so izračuni naročnika napačni in zato tudi v vsebinskem smislu povsem zgrešeni. Naročnik je namreč izhajal iz zaokroženih vrednosti cen in DDV v ponudbenem predračunu, posledično pa so njegovi izračuni napačni. Do razhajanj namreč pride, v kolikor se sešteje vrednost brez DDV in zaokrožena vrednost DDV, ne pa v kolikor se izračuna vrednost DDV neposredno iz vrednosti brez DDV. Vlagatelj podaja primer izračuna za prvi dve postavki, ob tem pa pojasnjuje, da enako velja tudi za vse ostale postavke. Vlagatelj zatrjuje, da so njegovi izračuni točni, naročnikovi pa odstopajo, ker je uporabil vmesna zaokroževanja. Po prepričanju vlagatelja navedeno ne more biti razlog za izločitev njegove ponudbe. Naročnik bi lahko pozval vlagatelja k podaji pojasnila ali pa k odpravi računske napake. Tako je naročnik ravnal tudi v primeru izbranega ponudnika za prvi sklop. Vse domnevne napake se nanašajo na ponudbene vrednosti z DDV in preračun teh vrednosti (z DDV) na 190 dni ter končni seštevek vseh vrednosti z DDV. Tako ne držijo niti navedbe naročnika, da ponudbe v tem delu ni dovoljeno pojasnjevati, dopolnjevati ali spreminjati, saj se s popravki, kot jih je označil naročnik, ne bi spremenile cene brez DDV na enoto, vrednosti postavk brez DDV ali skupna vrednost ponudbe brez DDV.
Vlagatelj je z vlogo z dne 18. 4. 2019 dopolnil zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na povračilo stroškov.
Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom (brez naziva), št. 430-1/2019-17 z dne 30. 4. 2019, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek in njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov zavrnil kot neutemeljena. V obrazložitvi dokumenta naročnik najprej odgovarja na revizijske navedbe, ki se nanašajo na pomanjkljivo obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik izpostavlja, da s tem povezane revizijske navedbe predstavljajo »standardne pavšalne razloge«, vlagatelj pa ne obrazloži oz. utemelji, kako je v konkretnem primeru domnevna neobrazložitev odločitve vplivala na njegovo možnost učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva. Naročnik v nadaljevanju obrazložitve povzema vsebino odločitve o oddaji javnega naročila v delu, ki se nanaša na vlagatelja. Ob tem dodaja, da je vlagatelju dne 11. 4. 2019 posredoval kopijo predračuna, na katerem je jasno označil vlagateljeve napake, ki pa nikakor nimajo narave očitne računske napake, kot jo opredeljujeta šesti odstavek 89. člena ZJN-3 in praksa Državne revizijske komisije. Vlagatelj očita naročniku, da je do drugačnih izračunov prišlo zaradi naročnikovega vmesnega zaokroževanja, kar pa ne drži. Naročnik je v tabeli, ki je bila priloga dopisu z dne 11. 4. 2019, jasno označil, kje je prišlo do nepravilnih zapisov številk in pri tem v celoti upošteval metodo, ki jo je uporabil vlagatelj – zapis številk na tri decimalna mesta oziroma na dve decimalni mesti, kjer je tako storil tudi vlagatelj. Napačni zapisi (in ne izračuni) nikakor nimajo narave računske napake, še manj je mogoče vlagateljeve napačne zapise številk oziroma decimalnih mest opredeliti kot očitne. Ker napake v ponudbenem obrazcu 3, kot jih v zahtevku priznava tudi vlagatelj, ne izpolnjujejo zakonskih definicij iz šestega oziroma petega odstavka 89. člena ZJN-3, je naročnikova odločitev v celoti zakonita.
Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 8. 5. 2019, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila in predrevizijskim postopkom.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 5. 2019 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Po pregledu odstopljene dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila v 2. in 3. sklopu.
Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku najprej izpostavlja, da je naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila neobrazložena.
Iz prvega odstavka 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) kot ena od zahtev, ki je uvrščena med načela, na katerih temelji javno naročanje, izhaja zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Navedena zahteva je ena od ključnih zahtev ZJN-3, ki je konkretizirana (in implementirana) med drugim tudi v tretjem odstavku 90. člena ZJN-3, iz katerega izhaja, da mora odločitev o oddaji naročila vsebovati:
- razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo;
- značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;
- razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju;
- v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.
Zahteva po tem, da odločitev o oddaji naročila vsebuje razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 pa tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti, oziroma, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo, je v določbah ZJN-3 (v povezavi s prvim odstavkom 6. člena) izrecno poudarjena, saj ZJN-3 ne vsebuje instituta zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, kot sta ga normirala tretji odstavek 83. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.) in tretji odstavek 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.). Na podlagi omenjenih dveh zakonov, ki ne veljata več, je namreč lahko ponudnik, ki ni bil izbran, pri naročniku vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v primeru, če odločitev o oddaji naročila ni vsebovala razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. Ponudnik (ki ni bil izbran) te možnosti (pravice) po določbah ZJN-3 nima več, kar v posledici (ob upoštevanju prvega odstavka 6. člena ZJN-3) še toliko bolj pomeni, da mora biti odločitev o oddaji naročila ob sprejemu in odpremi naslovnikom ustrezno obrazložena. Kot ustrezna se šteje obrazložitev, ki zadosti normi tretjega odstavka 90. člena ZJN-3.
Državna revizijska komisija je že v več odločitvah zapisala, da ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve (primerjaj na primer odločitev Državne revizijske komisije, številka 018-071/2015-9, z dne 13. 5. 2015). Iz sodbe Splošnega sodišča Evropse unije, dne 8. 7. 2015 sprejete v zadevi številka T 536/11, European Dynamics Luxembourg SA, European Dynamics Belgium SA, Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE proti Evropski komisiji, ECLI:EU:T:2015:476, točka 53, tako izhaja, da od naročnika v okviru posredovanja značilnosti in relativnih prednosti izbrane ponudbe ni mogoče zahtevati natančne primerjalne analize izbrane ponudbe in ponudbe zavrnjenega ponudnika (Uredba številka 2342/2002, z dne 23. 12. 2002, o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe številka 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije – Uradni list EU, št. L 357/2002, in sprem. – ob upoštevanju katere je bila sprejeta zadevna sodba, obveščanje kandidatov in ponudnikov normira primerljivo členu 75 Direktive 2014/25/EU, z dne 26. 2. 2014, o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES – Uradni list EU, št. L 94/2014). Vendar pa mora, kot ključno, obrazložitev odločitve o oddaji naročila jasno in nedvoumno izražati razlogovanje naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve (s ciljem, da bi lahko uveljavljali in zaščitili svoje pravice ter preverili, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne), pa tudi do mere, ki sodišču omogoča izvajanje nadzora zakonitosti navedene odločitve. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej in sicer glede na vse okoliščine primera. Primerljivo sta Sodišče Evropske unije in Splošno sodišče Evropske unije zapisali že v številnih sodbah, ki sta jih sprejeli, navedeno pa sovpada tudi z razlago drugega odstavka člena 296 Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica – Uradni list EU, št. C 202/2016). Šele po tem, ko je bil ponudnik obveščen o razlogih, zaradi katerih v postopku oddaje javnega naročila ni uspel, si lahko ustvari jasno razlago o morebitnem obstoju kršitve upoštevnih določb in o možnosti vložitve zahteve za revizijo (primerjaj sodbo Sodišča Evropske unije, dne 28. 1. 2010 sprejeto v zadevi številka C-406/08, Uniplex (UK) Ltd proti NHS Business Services Authority, ECLI:EU:C:2010:45, točka 31). Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da je (kot sta Sodišče Evropske unije oziroma Splošno sodišče Evropske unije zapisali že v več svojih sodbah) obveznost obrazložitve postopkovna zahteva, ki jo je treba razlikovati od vprašanja utemeljenosti obrazložitve, ki je del vsebinske zakonitosti spornega akta. Vsebinsko primerljivo je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah št. 018-163/2016, 018-102/2017, 018-146/2018 itd.).
Z vpogledom v »Obvestilo ponudnikom«, št. 430-1/2019/12 z dne 3. 4. 2019, gre ugotoviti, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil za nedopustno, pri čemer je v utemeljitev takšne odločitve navedel:
»Naročnik je v razpisnem obrazcu št. 3 (ponudba) je pred izpolnil stolpce »Razdalja/km«, »Čas (min)«, »Odhod iz začetne postaje« in »Št. otrok« ter določil, da ponudnik vpišejo zneske v naslednja polja: »CENA/km«, »DDV«, »CENA Z DDV/DAN« in »190 DNI«. Naročnik v zvezi z razpisnim obrazcem ni prejel nobenega vprašanja preko portala javnih naročil.
Pri pregledu razpisnega obrazca št. 3 je bilo ugotovljeno, da ima le-ta takšne napake, da jih ni mogoče odpraviti skladno z določilom petega odstavka 89. člena ZJN-3, ki določa…« /naročnik je na tem mestu zapisal vsebino petega odstavka 89. člena ZJN-3/.
»Glede na navedeno naročnik ponudnika ni pozval na dopolnitev ali pojasnilo, saj šesti odstavek 89. člena ZJN-3 določa…« /naročnik je na je na tem mestu zapisal vsebino šestega odstavka 89. člena ZJN-3/.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da izpodbijana odločitev ni ustrezno obrazložena, saj razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe v njej niso ustrezno predstavljeni. Naročnik v odločitvi namreč zgolj povzema del vsebine dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, citira posamezne določbe ZJN-3, navaja, da naj bi bile v razpisnem obrazu 3 napake, ter zaključuje, da teh ni mogoče odpraviti ali z njimi v zvezi vlagatelja pozivati k dopolnitvi ali pojasnitvi ponudbe. Naročnik torej z ničemer ne pojasni, kakšne konkretne napake naj bi bile v vlagateljevi ponudbi in v katerem delu Razpisnega obrazca 3 (ki sicer skupno obsega 11 strani, od katerih se jih na sklopa 2 in 3 nanaša 10) naj bi bile te podane. Vlagatelj na podlagi izpodbijane odločitve tako ni mogel preveriti njene utemeljenosti, ravno tako pa slednja ne omogoča izvedbe vsebinskega nadzora zakonitosti s strani Državne revizijske komisije.
Iz spisovne dokumentacije je sicer razvidno, da je naročnik je po izdaji odločitve vlagatelju na njegovo zahtevo posredoval dopis (z dne 11. 4. 2019), s katerim je dodatno pojasnjeval svojo odločitev. Kot že navedeno, ZJN-3 (za razliko od prej veljavnih predpisov) ne daje podlage za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, temveč vzpostavlja zahtevo po tem, da je ustrezno obrazložena že osnovna odločitev (tretji odstavek 90. člena ZJN-3). Posledično je potrebno ugotoviti, da naročnikova naknadna pojasnila odločitve niso upoštevna in v razmerju do udeležencev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila nimajo nikakršnih pravnih učinkov. Zapisanemu gre dodati, da tudi iz naknadno posredovanih pojasnil ni jasno, v katerem delu Razpisnega obrazca 3, kot je bil predložen v okviru vlagateljeve ponudbe, naj bi prišlo do nepravilnih oziroma napačnih zapisov številk (ki niso posledica načina izračuna), kot to (naknadno) zatrjuje naročnik v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku.
V povzetku zapisanega gre ugotoviti, da je naročnik pri izdaji izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila ravnal v neskladju z določili tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, saj odločitve ni ustrezno obrazložil. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.
Četudi že navedena ugotovitev narekuje razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, Državna revizijska komisija glede na navedbe vlagatelja in naročnika v postopku v izogib nadaljnjim sporom pojasnjuje, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne daje podlage za stališče, da bi morali ponudniki vrednosti, navedene na Razpisnem obrazcu 3, na katerikoli stopnji izračuna zaokroževati na točno določeno število decimalk. Naključni preizkus posameznih postavk Razpisnega obrazca 3, kot je bil predložen v okviru vlagateljeve ponudbe, ob tem potrjuje navedbe slednjega o tem, da so vrednosti na navedenem obrazcu (v obsegu preverjenih) pravilne, v kolikor se pri izračunu ne izvaja vmesnih zaokroževanj, oziroma, povedano drugače, da je naročnik drugačne vrednosti ugotovil zgolj zato, ker je izvajal takšna zaokroževanja. Kot že navedeno, naročnik v okviru odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo sicer navaja, da naj z njegove strani ugotovljene drugačne vrednosti ne bi bile posledica načina izračuna, pač pa naj bi vlagatelj nepravilno oz. napačno vpisal podatke. Ker naročnik takšnih navedb ni konkretiziral, pa jih tudi ni mogoče preizkusiti.
Državna revizijska komisija je glede na navedeno, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok na območju Občine Moravče v šolskih letih 2019/2020, 2020/2021, 2021/2022 in 2022/2023«, v sklopih 2 in 3, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Obvestilo ponudnikom«, št. 430-1/2019/12 z dne 3. 4. 2019.
Skladno z določili tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika ob tem napotuje, da novo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila obrazloži v skladu z zahtevami tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, in sicer tako, da bodo lahko sodelujoči v postopku uveljavljali in zaščitili svoje pravice ter preverili, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne, Državni revizijski komisiji pa bo (v primeru spora) omogočeno izvajanje vsebinskega nadzora nad zakonitostjo odločitve.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo, njegovi dopolnitvi ter v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 in sprem.; v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 2.000,00 EUR,
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.610,40 EUR (2.200 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT in ob upoštevanju 22% DDV,
- materialne stroške v višini 23,42 EUR (32 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT in ob upoštevanju 22% DDV.
Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov nagrade za obrazloženo vlogo med postopkom (in s tem povezane izdatke po 11. členu OT), saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.
Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v višini 3.633,82 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 4. 6. 2019

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Osnovna šola Jurija Vege, Vegova ulica 38, Moravče,
- Odvetnik Domen Krištof, Miklošičeva cesta 30, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve – tu.