018-032/2019 Občina Luče

Številka: 018-032/2019-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in montaža opreme za Športni center Luče«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja LESNINA MG OPREMA, d.d., Parmova ulica 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Luče, Luče 106, Luče (v nadaljevanju: naročnik), dne 31. 5. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik po odprtem postopku oddaja javno naročilo »Dobava in montaža opreme za Športni center Luče«, o katerem je bilo obvestilo o javnem naročilu dne 20. 11. 2018 pod številko JN007999/2019-B01 objavljeno na portalu javnih naročil, dne 21. 11. 2018 pa pod številko 2018/S 224-512096 tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije.

Naročnik je dne 4. 2. 2019 na portalu javnih naročil pod številko JN007999/2018-ODL01 objavil dokument »Odločitev v postopku javnega naročanja«, številka 430-6/2018 z dne 4. 2. 2019, iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku ELAN INVENTA, d.o.o., Begunje na Gorenjskem 1, Begunje na Gorenjskem (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da je izbrani ponudnik predložil referenčni potrdili, ki sta neresnični in zavajajoči, lahko pa celo ponaredek. Vlagatelj je, tako zatrjuje, pri referenčnih naročnikih preveril navedbe izbranega ponudnika in ugotovil, da ta za objekt »I. Gimnazija Celje« ni dobavil in montiral športnega poda – parketa, kot je to navedeno v referenčnem potrdilu, saj je bila dobava slednjega predmet drugega razpisa. Ob upoštevanju naročnikovega odgovora na vprašanje št. 11, dne 6. 12. 2018 objavljenega na portalu javnih naročil, je po mnenju vlagatelja očitno, da priglašena referenca ni ustrezna, saj izbrani ponudnik ni dobavil in montiral športnega poda, prav dobava in montaža športnega poda pa sta bistveni za presojo, ali je referenčno delo primerljivo razpisanemu. Dalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik v referenčnem potrdilu za referenco v zvezi z dobavo in montažo opreme za Športni center Livada v razdelku, kamor je bilo potrebno vpisati vrsto dobavljene opreme, navedel »Teleskopska tribuna«, pri čemer se je v referenčnem potrdilu skliceval na »Izvajalsko pogodbo v skladu s ponudbo št. 041/2017« z vrednostjo dobavljene opreme v višini 182.904,89 EUR. Vlagatelj je, tako zatrjuje, navedbe izbranega ponudnika preveril pri referenčnem naročniku, ki je pisno izjavil, da so bile omenjene tribune naročene naknadno in niso bile predmet »Izvajalske pogodbe«, zaradi česar je omenjeno referenčno potrdilo po mnenju vlagatelja ponaredek ter zavajanje ne le naročnika, pač pa tudi referenčnega naročnika. Glede na navedeno izbrani ponudnik po prepričanju vlagatelja referenčnega pogoja ne izpolnjuje. Dalje vlagatelj navaja, da naročnik od ponudnikov ni zahteval, da morajo izjave o skladnosti, certifikate ter ateste predložiti že v ponudbi, a je kljub temu dopustil možnost, da ponudnika v fazi preverjanja ponudb v primeru dvoma o ustreznosti opreme pozove k predložitvi certifikatov. Čeprav je vlagatelj, kot zatrjuje, s pozivom naročnika opozoril, da izbrani ponudnik za opremo, ki jo ponuja, ne bo mogel predložiti zahtevanih certifikatov, saj jih nima, naročnik izbranega ponudnika k predložitvi certifikatov ni pozval. Po zatrjevanju vlagatelja je naročnik med drugim zahteval dobavo in vgraditev igralnega centra, kot npr. Action center tip 2, ter dobavo in vgraditev večnamenskega igrala, kot npr. Multischaukel. Iz tehničnih karakteristik je razvidno, da je proizvajalec zahtevane opreme Benz Sport GmbH + Co. KG Nemčija, ki ga zastopa, opremo pa prodaja, vgrajuje in servisira družba Žoli šport, d.o.o., ki pa je izbrani ponudnik ni prijavil kot podizvajalca. Izbrani ponudnik za zahtevano opremo tudi nima ustreznih certifikatov. Dalje je naročnik zahteval opremo za strelišče, ki je izbrani ponudnik ne proizvaja (iz popisa je razvidno, da je proizvajalec zahtevane opreme SIUS AG, Švica), niti je ne montira in tudi ne servisira, pa izbrani ponudnik kljub temu podizvajalca ni priglasil. Naročnik je zahteval tudi vrata športne dvorane za skladišče (nenihajna) tip 32 H proizvajalca Pfullendorfer vratni sistemi ali enakovredno. Pooblaščeni dobavitelj, montažer in serviser je, tako vlagatelj, podjetje Žoli šport, d.o.o., ki ni podizvajalec izbranega ponudnika. Poleg navedenega je naročnik med drugim zahteval dobavo in polaganje športnega poda, kot npr. SINEL PANEL 21 – TALNO, pri čemer mora imeti športni pod certifikat za standarde DIN 18032 2 del in EN 14904. Vlagatelj zatrjuje, da je uradni dobavitelj ter polagalec navedenega športnega poda Žoli šport, d.o.o., ki pa ga izbrani ponudnik, ki v svojem prodajnem programu zahtevanega športnega poda nima, niti nima zahtevanih certifikatov, ni priglasil kot podizvajalca. Na koncu vlagatelj navaja še, da je izbrani ponudnik na obrazcu št. 10 podpisal krivo izjavo, da sam opravlja servis ponujene opreme, pri čemer za servisiranje tovrstne opreme ni pooblaščen, v izjavi pa ni navedel, da lahko servisiranje zagotavlja preko drugega pooblaščenega serviserja. Glede na navedeno vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik, ki ga v postopku pravnega varstva zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana, se je z vlogo z dne 22. 2. 2019 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Zatrjuje, da je pri navedbi o dobavi in montaži športnega poda – parketa na referenčnem potrdilu v zvezi z referenco za dobavo športne opreme za športno dvorano I. Gimnazije Celje prišlo do pomote. Četudi torej omenjena referenca ne vključuje dobave in montaže športnega poda, pa ta po zatrjevanju izbranega ponudnika ni neustrezna, saj iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da sta prav dobava ter montaža športnega poda bistveni za presojo, ali je referenčno delo primerljivo razpisanemu. V zvezi z referenco za dobavo ter montažo opreme za Športni center Livada izbrani ponudnik zatrjuje, da je za navedeni objekt dobavil tudi sporne tribune, pri čemer je do dodatnega naročila oziroma do dodatnih del in dogovora glede dodatne dobave športne opreme (tribun) prišlo naknadno, vendar v sklopu investicije za objekt »Športni center Livada«, in to v istem časovnem obdobju, kot so se izvajala dela po osnovni pogodbi. V zvezi z navedenim izbrani ponudnik pripominja še, da je tudi brez upoštevanja tribun dobavil športno opremo za športno dvorano oziroma telovadnico, zato je omenjena referenca po njegovem mnenju ustrezna. Dalje navaja, da njegova ponudba zaradi nepredložitve certifikatov ne more biti nedopustna, saj naročnik predložitve slednjih ni zahteval. Glede navedb vlagatelja v zvezi z zahtevano dobavo in montažo opreme za strelišče, vrat športne dvorane za skladišče ter športnega poda izbrani ponudnik zatrjuje, da so pavšalne, neizkazane ter zato neutemeljene. Izbrani ponudnik je, tako navaja, obrazec št. 10 izpolnil v delu, ki ga je bilo treba izpolniti v primeru, da bo servis opravljal sam, medtem ko je prostor za pooblaščenega serviserja pustil prazen. Ker bo torej izbrani ponudnik servis opravljal sam, mu ni mogoče očitati, da omenjenega obrazca ni izpolnil tudi v delu, ki se nanaša na pooblaščene serviserje. Glede na navedeno je po prepričanju izbranega ponudnika jasno, da je njegova ponudba dopustna in da je naročnik ravnal zakonito, ko mu je z izpodbijano odločitvijo oddal javno naročilo.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, številka 430-6/2018 z dne 5. 3. 2019, zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Zatrjuje, da v delu zahtevka, ki se nanaša na tehnično sposobnost oziroma izpolnjevanje tehničnih zahtev, vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije, saj vlagatelj ni izkazal, kako bi lahko domnevno nezakonita naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila vplivala na njegov pravni položaj v konkretnem postopku oziroma kakšna škoda mu je oziroma bi mu lahko nastala. Vlagateljeva zatrjevanja v izpostavljenem delu, tako naročnik, namreč niso vezana na oddajo konkretnega javnega naročila, temveč na fazo izvajanja pogodbe, kar pa ne more biti predmet revizijskega postopka. Ob sklicevanju na vprašanja ter odgovore, objavljene na portalu javnih naročil, zatrjuje, da z nobenim od podanih odgovorov ni spremenil Pogoja 12, pri čemer pa v omenjenem pogoju ni opredelil, na katero opremo za športne dvorane oziroma telovadnice se mora nanašati referenčno delo. Naročnik je, tako navaja, zgolj splošno določil, da se mora referenca nanašati na opremo, primerljivo razpisani, torej na opremo za športne dvorane oziroma telovadnice, pri čemer pa ni določil posamezne vrste opreme, ki bi jo moralo referenčno delo vključevati. Naročnik je že v fazi pregleda ponudb vpogledal tudi v pogodbo, sklenjeno za izvedbo dobave in vgradnje opreme za telovadnico I. Gimnazije Celje v vrednosti 464.355,39 EUR brez DDV, iz katere izhaja, da je izbrani ponudnik v okviru referenčnega dela dejansko izvedel dobavo in montažo opreme za športno dvorano oziroma telovadnico I. Gimnazije Celje. Čeprav je v referenčnem potrdilu prišlo do pomote in je v njem navedena tudi dobava športnega poda, pa to po mnenju naročnika ne more vplivati na dejstvo, da je izbrani ponudnik dobavil opremo za športno dvorano oziroma telovadnico I. Gimnazije Celje, s čimer je omenjeni pogoj izpolnil. V zvezi z referenco glede opreme za Športni center Livada naročnik navaja, da ni zahteval, da bi moralo referenčno delo vključevati točno določeno opremo, zato bi bil tudi v primeru, ko tribuna ne bi bila dobavljena v okviru navedenega referenčnega dela, kot to zatrjuje vlagatelj, pogoj še vedno izpolnjen, saj je bila dobavljena oprema za športno dvorano v zahtevani višini ter zahtevanem referenčnem obdobju. Naročnik dodaja še, da iz predloženih referenčnih potrdil ni razvidno, da bi šlo za ponarejeni listini, obe referenčni potrdili pa sta podpisani ter žigosani s strani naročnikov referenčnih del. Naročnik prav tako ne dvomi, da v primeru, ko katerega od priglašenih referenčnih del dejansko ne bi izvedel izbrani ponudnik, naročnik referenčnega dela ne bi potrdil referenčnega potrdila. Dalje navaja, da je predložitev certifikatov vezal na čas izvajanja pogodbe in ne na čas predložitve ponudb v postopku oddaje javnega naročila. Res si je sicer pridržal pravico, da posameznega ponudnika k predložitvi certifikatov pozove že v fazi preverjanja ponudb, kar pa ne pomeni, da bi to moral storiti. Naročnik izbranega ponudnika v fazi pregleda ponudb ni pozval k predložitvi certifikatov za športno opremo, saj ni imel razlogov za dvom, da bo izbrani ponudnik dobavil zahtevano opremo z vsemi zahtevanimi certifikati. V zvezi z navedbami vlagatelja glede zahtevane dobave in montaže opreme za strelišče, vrat športne dvorane za skladišče, igralnega centra, večnamenskega igrala ter športnega poda naročnik zatrjuje, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da bodo morali ponudniki navedeno opremo dobaviti ter montirati, prav tako je določil tehnične zahteve v zvezi z opremo, ni pa določil, da morajo ponudniki že v ponudbi navesti proizvajalca in/ali tip ponujene opreme, kot tudi ni določil, da morajo ponudniki že v ponudbi predložiti zahtevane certifikate. Zgolj navedbe vlagatelja, ki je kar sam določil, pri katerem gospodarskem subjektu naj bi izbrani ponudnik nabavil navedeno opremo, pa po mnenju naročnika ne morejo biti dokaz, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje njegovih zahtev oziroma da v času izvedbe ne bo dobavil ter montiral zahtevane opreme. Na koncu naročnik citira določbo Pogoja 10 in navaja, da je izbrani ponudnik na obrazcu št. 10 izjavil, da bo servisiranje opreme v času garancijskega roka opravljal sam, poleg tega je predložil izpolnjena, datirana žigosana ter podpisana obrazca št. 4 ter 10, s čimer je zadostil zahtevam iz Pogoja 10. Na podlagi navedenega naročnik zaključuje, da zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, številka 430-6/2018 z dne 8. 3. 2019, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 13. 3. 2019 opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V omenjeni vlogi vztraja pri dosedanjih navedbah ter dokaznih predlogih, pri čemer izpostavlja, da ne zatrjuje, da je naročnik spremenil referenčni pogoj, pač pa zatrjuje, da je naročnik z odgovorom na vprašanje št. 11 podal definicijo o tem, najmanj katera oprema je primerljiva oprema, zahtevana v referenčnem pogoju. Primerljiva oprema po prepričanju vlagatelju nujno zajema tudi športni pod, ki pa ga izbrani ponudnik ni dobavil. Ocena naročnika, da je referenca izbranega ponudnika, ki se nanaša na I. Gimnazijo Celje, ustrezna tudi brez športnega poda, je zato po mnenju vlagatelja napačna. Glede reference v zvezi z dobavo ter montažo opreme za Športni center Livada navaja, da ne zatrjuje neustreznosti reference, temveč podajo neresnične izjave. Pri tem poudarja, da navedbe naročnika o pomoti ter o tem, da je izbrani ponudnik teleskopsko tribuno dobavil v okviru drugega naročila, ne morejo spremeniti dejstva, da je izbrani ponudnik predložil potrdilo z lažno vsebino. Vlagatelj navaja še, da naročnik zelo široko razlaga določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in v bistvu zatrjuje, da od ponudnikov razen izjave, da bodo izvedli in zagotovili vse, kar je naročnik določil, v fazi oddaje ponudb ni zahteval ničesar in da se bo vse dokazovalo ter urejalo v fazi izvedbe pogodbe, ko nihče od ponudnikov ne bo imel nikakršnega vpliva več, pa tudi interesa ne.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 8. 4. 2019 na podlagi poziva dostavil manjkajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 30. 4. 2019 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik v sklepu, v katerem sicer zahtevek za revizijo meritorno obravnava in ga kot neutemeljenega zavrne, izpostavlja vprašanje obstoja vlagateljeve aktivne legitimacije kot ene od procesnih predpostavk, ki so v skladu s 26. ter 31. členom ZPVPJN potrebne za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo. Ker vlagatelj ni zagovornik javnega interesa (prim. drugi odstavek 6. člena ZPVPJN), je za razrešitev vprašanja o obstoju njegove aktivne legitimacije potrebno ugotoviti, ali sta kumulativno podana elementa iz prve alineje prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, to sta interes za dodelitev javnega naročila in možnost nastanka škode zaradi očitane kršitve naročniku.

V obravnavani zadevi naročnik vlagatelju ne oporeka interesa za dodelitev javnega naročila kot prvega od dveh elementov, ki morata biti glede na določbo 14. člena ZPVPJN kumulativno izpolnjena za ugotovitev obstoja aktivne legitimacije, pač pa zatrjuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne izkaže, kako bi lahko domnevno nezakonita naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila vplivala na njegov pravni položaj v konkretnem postopku oziroma kakšna škoda mu je oziroma bi mu lahko nastala.

Iz naročnikovega dokumenta »Odločitev v postopku javnega naročanja«, številka 430-6/2018 z dne 4. 2. 2019, izhaja, da je naročnik v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila prejel tri pravočasne ponudbe (med njimi tudi ponudbo vlagatelja), ki jih je vse pregledal ter ugotovil, da so jih oddali ponudniki, pri katerih ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Prejete ponudbe je naročnik nato ocenil po merilu in javno naročilo oddal ponudniku, ki se je na ocenjevalni lestvici uvrstil na prvo mesto.

Vlagatelj, čigar ponudba se je uvrstila na drugo mesto, je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija naročnikovo oceno o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika. V kolikor bi se torej navedbe vlagatelja o zatrjevanih naročnikovih kršitvah zakona ter dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izkazale za utemeljene, bi bilo potrebno zahtevku za revizijo ugoditi in naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila razveljaviti. Posledično bi se postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, kar pa obenem pomeni, da bi možnost za dodelitev konkretnega javnega naročila pridobil tudi vlagatelj (za katerega je sicer naročnik v izpodbijani odločitvi ugotovil, da zanj ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila). Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavani zadevi realna stopnja verjetnosti nastanka škode (ali vsaj možnost nastanka škode) vlagatelju izkazana, s tem pa je – poleg nespornega interesa za dodelitev javnega naročila kot prvega obligatornega elementa – izpolnjen tudi drugi obligatorni element za priznanje aktivne legitimacije vlagatelju. Tega zaključka ne morejo spremeniti niti navedbe naročnika o tem, da se posamezna vlagateljeva zatrjevanja ne nanašajo na postopek oddaje javnega naročila, temveč na fazo izvajanja pogodbe, saj je ugotovitev o tem, na kaj se nanašajo vlagateljeva zatrjevanja oziroma kakšna je vsebina slednjih, vezana na meritorno obravnavo (in ne na predhodni preizkus) zahtevka za revizijo.

Ker je Državna revizijska komisija na podlagi predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo, opravljenega v skladu z 31. členom ZPVPJN, ugotovila, da so – poleg aktivne legitimacije – izpolnjene tudi preostale procesne predpostavke iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je v nadaljevanju zahtevek za revizijo vsebinsko obravnavala.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika ter izbranega ponudnika in po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju ZJN-3) in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno ter mu oddal javno naročilo.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Prvi odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena navedenega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

Naročnik ima v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 možnost, da določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj ter c) tehnično in strokovno sposobnost. Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik skladno z desetim odstavkom 76. člena ZJN-3 določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta, ki jih naročnik preverja v skladu s 76. členom ZJN-3, lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov, med drugim tudi s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov.

V obravnavanem postopku javnega naročanja je naročnik pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na tehnično sposobnost, določil v 2. delu dokumenta »Javno naročilo blaga DOBAVA IN MONTAŽA OPREME ZA ŠPORTNI CENTER LUČE«, številka 430-6/2018 z dne 14. 11. 2018 (v nadaljevanju: dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila), kjer je pod poglavjem »2.1. POGOJI ZA PRIZNANJE SPOSOBNOSTI« v točki »2.1.2 Pogoji za sodelovanje« navedel:

»Pogoj 12

Za priznanje sposobnosti mora imeti ponudnik reference, ki se nanašajo na dobavo in montažo opreme primerljive razpisani od 01. januarja 2013 dalje.

Ponudnik je moral od 01. januarja dalje, izvesti vsaj dve referenčni deli, od katerih se mora:
- eno (1) referenčno delo nanašati na zaključeno dobavo opreme primerljivo razpisani – oprema za športne dvorane ali oprema za telovadnice, pri kateri je ponudnik izvedel dobavo in montažo/namestitev opreme do njene popolne funkcionalnosti in kjer je vrednost referenčnega dela znašala vsaj 150.000 EUR brez DDV,
- eno (1) referenčno delo nanašati na zaključeno dobavo opreme primerljivo razpisani – oprema za športne dvorane ali oprema za telovadnice, pri kateri je ponudnik izvedel dobavo in montažo/namestitev opreme do njene popolne funkcionalnosti in kjer je vrednost referenčnega dela znašala vsaj 60.000 EUR brez DDV.

Naročnik bo upošteval samo pozitivni referenčni deli, ki bosta v celoti ustrezali Pogoju 12./…/.«

Kot dokazilo o izpolnjevanju citiranega referenčnega pogoja je naročnik poleg izpolnjenega obrazca ESPD zahteval še izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan »Obrazec št. 8 – Reference ponudnika«, ki ga je moral ponudnik izpolniti z navedbo zahtevanih podatkov o referenčnih delih, za vsako referenčno delo pa še »Obrazec št. 9 – Referenčno potrdilo (skladno s Pogojem 12)«, ki ga je moral potrditi naročnik referenčnega dela.

Med strankama postopka ni sporno, razvidno pa je tudi iz predložene ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, tj. iz izpolnjenih »Obrazca št. 8 – Reference ponudnika« ter »Obrazca št. 9 – Referenčno potrdilo (skladno s Pogojem 12)«, da je ta kot »Referenčno delo 1« priglasil dobavo in montažo športne opreme za športno dvorano I. Gimnazije Celje, ki jo je po pogodbi C3330-16-243004 z dne 25. 11. 2016 opravil za naročnika Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, Ljubljana, pri čemer je vrednost dobavljene opreme znašala 464.355,39 EUR brez DDV. Med strankama postopka tudi ni sporno, navsezadnje pa izhaja iz omenjenega referenčnega potrdila, da je na tem potrdilu med raznovrstno dobavljeno opremo naveden tudi športni pod – parket. Dalje med strankama ni spora o tem, da športni pod – parket ni bil predmet pogodbe C3330-16-243004 z dne 25. 11. 2016, sklenjene za dobavo in montažo športne opreme v vrednosti 464.355,39 EUR brez DDV, oziroma, drugače povedano, med strankama ni sporno, da omenjena pogodba, sklenjena v vrednosti 464.355,39 EUR brez DDV, ni vključevala dobave in montaže športnega poda – parketa, kar je nenazadnje razbrati iz te pogodbe same v povezavi s popisom del ter dokumentom »Naročilo št. 218313« z dne 11. 4. 2017 (Priloga 1, Priloga 1A ter Priloga 2), ki jih je k zahtevku za revizijo priložil vlagatelj, za katerega izbrani ponudnik ter naročnik ne zanikata, da je sodeloval pri navedenem referenčnem delu.

Med strankama postopka je tako glede reference oziroma referenčnega dela v zvezi z dobavo in montažo športne opreme za športno dvorano I. Gimnazije Celje spor o tem, ali je referenčni pogoj v konkretnem primeru za izpolnjenega mogoče šteti le, v kolikor se ugotovi, da je oprema, dobavljena in montirana v okviru referenčnega dela, zajemala tudi športni pod – parket. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je naročnik z odgovorom na vprašanje št. 11, objavljenim na portalu javnih naročil, kot minimum opreme, ki je morala biti dobavljena ter montirana v okviru referenčnega dela, določil športni pod – parket, zaradi česar referenca izbranega ponudnika, ki slednjega ne zajema, po vlagateljevem mnenju ni ustrezna.

Vprašanje št. 11 in naročnikov odgovor, katerega razlaga je med strankama sporna, sta bila na portalu javnih naročil dne 6. 12. 2018 objavljena v naslednji vsebini:

»Vprašanje ponudnika:

Naročnika pozivamo k razširitvi referenčnega pogoja za predložitev referenc za dobavo in montažo opreme primerljivo razpisani oprema za športne dvorane ali oprema za telovadnice, in sicer na način, da lahko ponudnik predloži referenčno potrdilo tudi za drugo, vendar primerljivo opremo – npr. opremo za vrtce, šole in podobne objekte (torej da ni omejeno zgolj na opremo za telovadnice).

Naročnik bi s spremembo razpisne dokumentacije glede predložitve zahtevanih referenc sledil tudi načelu gospodarnosti javnega naročanja, s čimer zagotavlja porabo javnih sredstev. Omogočanje širšega kroga konkurence namreč onemogoča kakršnakoli njena izkrivljanja in s tem kršenje načel, ki veljajo za javno naročanje. V sled navedenemu naročnika pozivamo k upoštevanju predloga.

Glede na zgornje navedbe predlagamo, da naročnik spremeni pogoj iz razpisne dokumentacije.

Odgovor naročnika:

Naročnik referenčnega pogoja glede opreme ne bo spreminjal, saj je določen glede na predmet javnega naročila in sorazmerno naročilu. Poleg navedenega je športni pod v telovadnici in športni dvorani nekaj povsem drugega kot parket v vrtcu ali šoli ali drugih objektih, enako pa velja tudi za ostalo opremo, ki je razpisana za športno dvorano.«

Iz zgoraj citiranega Pogoja 12 izhaja, da je naročnik zahteval dve referenci za zaključeno dobavo ter montažo opreme, primerljive razpisani opremi, pri čemer je jasno določil tudi, da se bo kot oprema, primerljiva razpisani, štela oprema za športne dvorane ali telovadnice. Iz vsebine vprašanja z dne 6. 12. 2018 je razbrati, da je eden od potencialnih ponudnikov naročnika vprašal, če je možno referenčni pogoj razširiti na način, da zahtevani referenci oziroma referenčni deli ne bi bili omejeni zgolj na dobavo ter montažo opreme za športne dvorane ali telovadnice, pač pa bi se upoštevala tudi dobava ter montaža druge opreme, kot je npr. oprema za vrtce, šole ipd., ki torej ni oprema za telovadnice. Na omenjeno vprašanje je naročnik jasno in nedvoumno odgovoril, da referenčnega pogoja ne bo spreminjal, pri čemer je v nadaljevanju pojasnil tudi razloge za to. Tako je kot poglavitni razlog za zavrnitev predloga za spremembo referenčnega pogoja navedel, da je omenjeni pogoj določen glede na predmet javnega naročila in sorazmerno naročilu, v nadaljevanju pa je zgolj kot dodatno pojasnilo, ki naj bolj konkretno in nazorno prikaže, s tem pa le še podkrepi navedeni razlog, zaradi katerega se je odločil zahtevati reference prav za dobavo in montažo opreme za športne dvorane oziroma telovadnice, zapisal še, da je športni pod v telovadnici ali športni dvorani nekaj povsem drugega kot parket v vrtcu, šoli ali drugih objektih, kar pa velja tudi za ostalo opremo.

Državna revizijska komisija se tako strinja z naročnikom, da referenčni pogoj ni bil vezan na točno določeno vrsto opreme, ki jo morata zajemati priglašeni referenci oziroma referenčni deli, kar pomeni, da niti pred niti po objavi odgovora z dne 6. 12. 2018 naročnik ni zahteval, da mora priglašeno referenčno delo, če naj bo skladno z referenčnim pogojem, nujno zajemati tudi dobavo in montažo športnega poda – parketa. Kot je namreč nedvoumno razbrati tako iz Pogoja 12 kot iz odgovora z dne 6. 12. 2018, naročnik opreme, katere dobavo ter montažo je zahteval v okviru referenčnega pogoja, ni vezal na konkretno določeno vrsto opreme, pač pa jo je vezal na objekt, za katerega je bila ta oprema dobavljena ter montirana (to je na športne dvorane oziroma telovadnice). Drugače povedano to za primer športnega poda – parketa pomeni, da naročnik ni zahteval, da mora referenčno delo nujno zajemati tudi dobavo ter montažo športnega poda – parketa; v kolikor pa referenčno delo vendarle zajema tudi dobavo ter montažo poda – parketa, pa mora to nujno biti pod – parket za športne dvorane ali telovadnice, torej športni pod – parket, ne pa morda pod – parket za vrtce, šole ali kakšne druge objekte. To je navsezadnje tudi logično, saj je predmet konkretnega javnega naročila dobava in montaža opreme za Športni center Luče.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče pritrditi vlagateljevi navedbi, da je prav dobava in montaža športnega poda – parketa bistvena za presojo, ali je v okviru referenčnega dela dobavljena ter montirana oprema primerljiva razpisani opremi, s tem pa tudi za presojo, ali je priglašeno referenčno delo skladno z referenčnim pogojem. Ker torej naročnik športnega poda – parketa ni določil kot minimuma opreme, ki je morala biti nujno dobavljena ter montirana v okviru referenčnega dela, kot to zatrjuje vlagatelj, tudi ni mogoče zaključiti, da je dobava in montaža športne opreme za športno dvorano I. Gimnazije Celje, ki jo je kot »Referenčno delo 1« priglasil izbrani ponudnik, neustrezna zgolj iz razloga, ker izbrani ponudnik v okviru tega dela ni dobavil ter montiral športnega poda – parketa. Ob tem gre posebej poudariti, da vlagatelj ne zatrjuje, da bi bilo vrednost dobavljene opreme, kot je navedena v referenčnem potrdilu izbranega ponudnika (to je 463.355,39 EUR brez DDV), potrebno znižati zaradi dejstva, da dobava in montaža športnega poda – parketa ni bila predmet referenčnega dela oziroma pogodbe C3330-16-243004 z dne 25. 11. 2016, posledično pa tudi ne navaja, za koliko bi jo bilo po njegovem mnenju potrebno znižati. Prav tako vlagatelj ne zatrjuje, da zaradi dejstva, da dobava in montaža športnega poda – parketa ni bila predmet referenčnega dela oziroma pogodbe, ni mogoče ugotoviti vrednosti dobavljene opreme, pač pa v zvezi s presojo ustreznosti reference zatrjuje le, da slednja ni ustrezna, ker ne zajema tudi športnega poda – parketa.

Ker pa dobava in montaža športnega poda – parketa za izpolnitev referenčnega pogoja ni bila obligatorna, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da zgolj dejstvo, da dobava in montaža športnega poda – parketa ni bila predmet priglašenega referenčnega dela izbranega ponudnika, ne daje podlage za zaključek, da obravnavana referenca oziroma referenčno delo ne ustreza referenčnemu pogoju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi z referenco za dobavo in montažo opreme za športno dvorano I. Gimnazije Celje oziroma v zvezi s predloženim referenčnim potrdilom navaja še, da je jasno, da je izbrani ponudnik s tem, ko je na referenčnem potrdilu navedel, da je po pogodbi C3330-16-243004 z dne 25. 11. 2016 dobavil športni pod – parket, dobavil vso navedeno opremo ter izvedel montažo vse dobavljene opreme in da je vrednost tako dobavljene opreme znašala 463.355,39 EUR, zavedel naročnika in podpisnika referenčnega potrdila ter podal neresnično izjavo.

S temi navedbami vlagatelj izbranemu ponudniku očita storitev prekrška, zato jih bo Državna revizijska komisija obravnavala v okviru pristojnosti, ki jih ima kot prekrškovni organ v skladu s 109. členom ZJN-3.

V kolikor pa bi bilo treba predstavljene navedbe vlagatelja razumeti tudi v smislu zatrjevanja morebitnih drugih razlogov za neustreznost priglašenega referenčnega dela, ki niso bili obravnavani že zgoraj, pa Državna revizijska komisija – ob dejstvu, da je vlagatelj, kot navaja sam, vpogledal v referenčno potrdilo in da je bil kot soudeležen pri izvajanju referenčnega dela nedvomno seznanjen z relevantnimi okoliščinami slednjega, v zvezi s katerim v postopku pravnega varstva tudi prilaga sklenjene pogodbe – ugotavlja, da so izpostavljene navedbe nekonkretizirane in posledično neutemeljene.

Ker vlagateljevim navedbam o neustreznosti reference oziroma referenčnega dela v zvezi z dobavo in montažo opreme za športno dvorano I. Gimnazije Celje, ki jo je priglasil izbrani ponudnik, (v okviru trditvene podlage vlagatelja) ni bilo mogoče slediti, posledično pa ni bilo mogoče zaključiti, da izbrani ponudnik z navedeno referenco oziroma referenčnim delom ne izpolnjuje referenčnega pogoja, se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do vlagateljevih navedb v smeri zatrjevanja, da predložitev drugega referenčnega potrdila v primeru ugotovljenega neizpolnjevanja referenčnega pogoja glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naj ne bi bila dopustna, saj so te navedbe za sprejem odločitve v dani zadevi irelevantne.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja glede reference oziroma referenčnega dela izbranega ponudnika v zvezi z dobavo in montažo športnega poda in športne opreme v športni dvorani za Športni center Livada v Novem mestu, ki jo je izbrani ponudnik, kot je razbrati iz predloženega referenčnega potrdila, dobavil in montiral za referenčnega naročnika Roletarstvo Medle, d.o.o., Podbevškova ulica 31, Novo mesto, in sicer po Izvajalski pogodbi z dne 30. 3. 2017 v skladu s ponudbo št. 041/2017 z dne 22. 3. 2017, pri čemer je vrednost dobavljene opreme znašala 182.904,89 EUR brez DDV. V zvezi z navedenim referenčnim delom vlagatelj zatrjuje, da teleskopske tribune, ki so, kot se je z vpogledom v omenjeno referenčno potrdilo prepričala tudi Državna revizijska komisija, navedene med vrsto dobavljene opreme, niso bile predmet Izvajalske pogodbe.

Četudi vlagatelj zatrjuje, da teleskopske tribune niso bile predmet Izvajalske pogodbe, pa tega ne izkaže. V dokaz izpostavljenih navedb vlagatelj namreč prilaga elektronsko sporočilo referenčnega naročnika z dne 12. 2. 2019, iz katerega je razbrati le, da so bile tribune »naročene naknadno, ne po osnovni pogodbi«. Dejstvo, da so bile tribune naročene naknadno, ne po osnovni pogodbi, pa samo po sebi še ne daje zadostne podlage za zaključek, da tribune niso bile naročene po Izvajalski pogodbi z dne 30. 3. 2017, saj so lahko bile naknadno naročene na podlagi aneksa, sklenjenega k omenjeni Izvajalski pogodbi, in torej še vedno na podlagi Izvajalske pogodbe.

Glede na navedeno ter ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj drugih navedb glede (ne)ustreznosti reference oziroma referenčnega dela izbranega ponudnika v zvezi z dobavo in montažo športnega poda in športne opreme v športni dvorani za Športni center Livada v Novem mestu ne podaja, Državna revizijska komisija nima podlage za zaključek, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je omenjeno referenco oziroma referenčno delo ocenil kot ustrezno.

Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo pod predstavljenimi navedbami v zvezi s teleskopsko tribuno zapiše, da izbrani ponudnik referenčnega pogoja ne izpolnjuje (čemur, kot ugotovljeno, ni mogoče pritrditi), pa v opredelitvi do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja, da v zvezi z omenjenim referenčnim delom za Roletarstvo Medle, d.o.o., ne zatrjuje neustreznosti reference, »pač pa zatrjuje, da gre za potrdilo z lažno vsebino, saj izbrani ponudnik teleskopske tribune ni dobavil v okviru s strani izbranega ponudnika v obrazcu navedene Izvajalske pogodbe«.

Četudi, kot obrazloženo, na podlagi dokazov, ki jih je k zahtevku za revizijo priložil vlagatelj, ni mogoče zaključiti, da je omenjena referenca neustrezna in da torej referenčni pogoj ni izpolnjen, bo Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v zvezi s tem, da je vsebina omenjenega referenčnega potrdila neresnična, obravnavala v okviru pristojnosti, ki jih ima kot prekrškovni organ v skladu s 109. členom ZJN-3.

Dalje je naročnik v točki »3.1.2. Tehnične specifikacije« poglavja »3.1. TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«, vsebovanega v 3. delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, določil:

»/…/Izbrani ponudnik bo moral za dobavljeno opremo zagotoviti vso potrebno in zahtevano dokumentacijo, kot so izjave o skladnosti, dokumente, ki dokazujejo izpolnjevanje tehničnih zahtev naročnika, garancijske liste za dobavljeno opremo,…/…/.

Naročnik si v času do izdaje odločitve pridržuje pravico ponudnika pozvati k predložitvi dokazil, ki dokazujejo, da oprema ustreza tehničnim specifikacijam, standardom in zahtevam iz te dokumentacije. V kolikor pozvani ponudnik v roku, ki ga bo določil naročnik ne bo predložil dokazil ali ne bo predložil ustreznih dokazil bo naročnik ponudbo takega ponudnika izključil./…/«.

V zvezi z navedenim sta bila na portalu javnih naročil dne 26. 11. 2018 objavljena naslednje vprašanje ter odgovor:

»Vprašanje št. 1

Ali prav razumemo, da ponudniku certifikatov za športno opremo ni potrebno prilagati že v fazi oddaje ponudbe, temveč šele v fazi izvedbe – torej pred samo vgradnjo?

Odgovor naročnika

Da, ponudnik pravilno razume zahtevo naročnika. Certifikate za športno opremo ni potrebno prilagati ponudbi, bo pa jih moral izbrani ponudnik predložiti najkasneje v fazi izvedbe in sicer pred samo dobavo in vgradnjo opreme. Lahko pa naročnik že ob preverjanju ponudb pozove posameznega ponudnika, da predloži ustrezne certifikate, če bi prišlo do dvoma ali je oprema ustrezna. Za ponudnika, ki odda ponudbo, se šteje, da ponuja športno opremo, ki ima vse zahtevane certifikate.«

Kot izhaja iz citiranih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik ni zahteval, da bi morali ponudniki certifikate, ki bi dokazovali skladnost opreme z zahtevanimi standardi, predložiti že v ponudbi, temveč je določil, da bo moral izbrani ponudnik certifikate predložiti najkasneje v fazi izvajanja pogodbe, medtem ko bo moral posamezni ponudnik certifikate prej predložiti le, če ga bo k temu pozval naročnik. Četudi vlagatelj navedenemu ne nasprotuje, pa v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnika s pozivom opozoril, da izbrani ponudnik zahtevanih certifikatov preverjeno nima, s čimer je pravočasno izrazil dvom, vendar navedeno naročniku očitno ni zadostovalo in izbranega ponudnika k predložitvi certifikatov ni pozval.

V kolikor je treba predstavljene navedbe vlagatelja razumeti na način, da bi moral naročnik zaradi vlagateljevega poziva izbranega ponudnika pozvati na predložitev certifikatov (tako je predstavljene navedbe razumel tudi naročnik), jim Državna revizijska komisija ne more pritrditi. Res si je sicer naročnik, kot navaja tudi sam, pridržal pravico, da posameznega ponudnika, v kolikor bi nastal dvom o ustreznosti opreme, že v fazi preverjanja ponudb pozove k predložitvi certifikatov, vendar pa je bistveno, da se k takšnemu ravnanju ni zavezal. To pa obenem pomeni, da Državna revizijska komisija tudi v primeru, ko bi vlagatelj v zahtevku za revizijo pojasnil (pa tega ne stori), katera konkretna dejstva je navedel v pozivu (za katerega med strankama ni sporno, da ga je poslal naročniku) in na čem konkretno je utemeljil svoje trditve o tem, da izbrani ponudnik s certifikati naj ne bi razpolagal, ne bi mogla zaključiti, da je bil naročnik zaradi omenjenega poziva dolžan izbranega ponudnika (že v fazi preverjanja ponudb oziroma še pred fazo izvajanja pogodbe) pozvati na predložitev certifikatov.

Naročnik je zahtevano opremo in tehnične specifikacije določil v obrazcu ponudbenega predračuna, poimenovanem »Obrazec št. 13 – Specifikacija predračuna«. Slednjega je oblikoval kot preglednico, v katere stolpec, označen s številko 1 (»vrsta in opis del«), je vpisal zahtevane tehnične specifikacije, v stolpcu pod številko 2 (»količina«) je navedel zahtevano količino in v stolpcu pod številko 3 (»EnM«) enoto mere, ponudniki pa so morali v stolpec pod številko 4 (»cena / EnM v EUR«) vpisati ceno na enoto mere v EUR, ki je bila pomnožena z zahtevano količino v stolpcu pod številko 5 (»SKUPAJ cena za količino v EUR«) navedena kot vrednost postavke. Že na tem mestu velja izpostaviti, da ponudnikom podatkov o konkretni opremi, ki jo ponujajo v obravnavanem postopku javnega naročanja (npr. podatkov o proizvajalcu ali tipu posamezne vrste ponujene opreme), v ponudbenem predračunu ni bilo treba navesti, kot jih ni bilo treba navesti niti v drugih delih ponudbene dokumentacije.

V ponudbenem predračunu je naročnik med zahtevano opremo pod točkami I., III., VIII. ter X. med drugim določil:

»Dobava in polaganje športnega poda, kot npr. SINEL PANEL 21 – TALNO, športni pod mora imet certifikat za standarde DIN18032 2 del in EN 14904 v sestavi: /…/.
/…/
Dobava in vgraditev igralnega centra kot npr ACTION CENTER tip 2 v sestavi: /…/.
/…/
Dobava in vgraditev večnamenskega igrala kot npr MULTISCHAUKEL z dvigovanje in spuščanjem preko elektro motorja v naslednji sestavi: /…/.
/…/
Vrata športne dvorane za skladišče (ne-nihajna) Tip 32 H od proizvajalca Pfullendorfer vratni sistemi ali enakovredno. /…/
/…/
Revizijska vrata za razne športne naprave – ZA ELEKTRO STIKALA na zapiranje preko ključavnice Tip Seiltaschentuer dim 460 x 2000 mm z odpiranjem vrat 90' od proizvajalca Pfullendorfer vratni sistemi ali enakovredno.
/…/
1. Strelno mesto v sestavi
1.1. Kontrolna enota kot npr tip CU 951 CLUB
1.2. Monitor za pregled zatetkom kot npr TFT 10,4' ' VGA
1.3. Daljinski upravljalec tarče za vrsto tip SA951
/…/
2. TARČA in NOSILCI za strelišče v sestavi
2.1. Dobava in vgradnja tarče HYBRIDSCORE brez displeja tip HS10V0R0
2.2. Dobava in vgradnja nosilca tačre za pobiralcem za zračno orožje tip
HS10AN003
3. Dobava in vgradnja MIZ in STENSKI OBLOG STRLIŠČA
3.1. Dobava in vgradnja strelske mize za 2mesta širine 200 cm tip LT02-2.0
3.2. Dobava in vgradnja strelske mize za 1mesto širine 100 cm tip LT02-1.0/…/«.

Po zatrjevanju vlagatelja je iz tehničnih specifikacij razvidno, da je proizvajalec zahtevane opreme za strelišče podjetje Sius AG, Švica (izbrani ponudnik takšne opreme naj ne bi proizvajal, niti je naj ne bi montiral in tudi ne servisiral), pri čemer za področje Slovenije to opremo servisira pooblaščeni serviser RS Sport. Proizvajalec igralnega centra in večnamenskega igrala, tako vlagatelj, je podjetje Benz Sport GmbH + Co. KG Nemčija (izbrani ponudnik po zatrjevanju vlagatelja zahtevane opreme v svojem proizvodnem programu nima), pri čemer naj bi omenjenega proizvajalca v Sloveniji zastopalo in navedeno opremo prodajalo, servisiralo ter vgrajevalo podjetje Žoli šport, d.o.o, ki pa ga izbrani ponudnik v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ni priglasil kot podizvajalca. Dalje je po zatrjevanju vlagatelja pooblaščeni dobavitelj, monter ter serviser zahtevanih vrat športne dvorane za skladišče ter revizijskih vrat podjetje Žoli šport, d.o.o., ki ga izbrani ponudnik, čeprav je to podjetje tudi uradni dobavitelj in polagalec športnega poda oziroma parketa SINEL, v konkretnem postopku ni priglasil kot podizvajalca.

S temi navedbami vlagatelj po vsebini smiselno zatrjuje, da izbrani ponudnik ni proizvajalec kot tudi ne prodajalec, monter ter serviser navedene opreme, pač pa so vse to podjetja, ki jih navaja in ki bi jih izbrani ponudnik posledično po njegovem mnenju moral priglasiti kot podizvajalce. V skladu s prvim odstavkom 94. člena ZJN-3 je namreč podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazum, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.

Da bi bilo v konkretnem primeru mogoče presoditi, ali bi moral izbrani ponudnik navedena podjetja priglasiti kot podizvajalce, bi bilo potrebno najprej ugotoviti, kakšna je vloga teh podjetij pri dobavi in montaži blaga, ki ga ponuja izbrani ponudnik, da pa bi bilo mogoče to ugotoviti, pa bi bilo treba najprej vedeti, kaj natanko (opremo katerega proizvajalca, tipa ipd.) izbrani ponudnik v konkretnem postopku javnega naročanja sploh ponuja.

Vendar pa pregled določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila potrjuje navedbo naročnika, da ta pri tem, ko je v omenjeni dokumentaciji določil tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ni nikjer zahteval, da bi morali ponudniki v ponudbi navesti podatke o proizvajalcu in/ali tipu ponujene opreme, niti ni določil, da bi morali ponudniki v ponudbi predložiti ustrezne certifikate. Tako naročnik torej ni zahteval, da bi morali ponudniki v ponudbi navesti, ali so sami proizvajalci ponujene opreme ali pa zgolj dobavitelji, niti ni zahteval, da bi morali ponudniki, ki sami niso proizvajalci ponujene opreme, to v ponudbi kjerkoli zapisati oziroma takšnega proizvajalca priglasiti kot podizvajalca. Enako naročnik tudi ni zahteval, da bi morali ponudniki v ponudbi navesti, ali bo oprema, ki jo ponujajo, izdelana specifično le za potrebe konkretnega javnega naročnika ali pa bo šlo za opremo splošnega proizvajalca, ki te ne proizvaja po posebnih naročnikovih specifikacijah, oziroma za opremo splošnega dobavitelja, ki slednjo ponudniku redno dobavlja.

Zaradi takšnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je, kot ugotavlja tudi naročnik sam, od ponudnikov praktično zahtevala zgolj zavezo, da bodo dobavili ter montirali opremo v skladu z zahtevami naročnika, naročnik pravzaprav ne ve in (iz ponudbene dokumentacije) tudi ne more ugotoviti, opremo katerega proizvajalca, tipa ipd. izbrani ponudnik ponuja, posledično pa tudi nima podlage za zaključek, da bi moral izbrani ponudnik navedena podjetja priglasiti kot podizvajalce.

Četudi namreč vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ponuja opremo za strelišče proizvajalca Sius AG, Švica, igralni center ter večnamensko igralo proizvajalca Benz Sport GmbH + Co. KG Nemčija, vrata športne dvorane za skladišče ter revizijska vrata proizvajalca Pfullendorfer vratni sistemi ter športni pod Sinel (iz česar izpelje vse nadaljnje navedbe v tem delu zahtevka), pa to iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ne izhaja, niti niso omenjene vlagateljeve navedbe potrjene z vpogledom v dokazne listine, označene kot Priloga 3, Priloga 4 in Priloga 5. Priloga 3 tako predstavlja fotokopijo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu tehničnih specifikacij igralnega centra ter večnamenskega igrala, iz katere pa ni mogoče razbrati, da je proizvajalec zahtevane opreme podjetje Benz Sport GmbH + Co. KG Nemčija, kakor tudi ta ne dokazuje, da izbrani ponudnik ponuja prav opremo navedenega proizvajalca; res je iz predloženih listin razvidno, da omenjeno podjetje med drugim ponuja tudi igralni center »Action – Center 2«, vendar pa ta v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bil izključno zahtevan (naročnik je namreč v relevantni določbi navedel »kot npr ACTION CENTER tip 2«). Preostale listine pod Prilogo 3, ki se nanašajo na vlagateljeve navedbe o povezavi med podjetjema Benz Sport GmbH + Co. KG Nemčija in Žoli šport, d.o.o., so zaradi dejstva, da vlagatelj ni uspel izkazati, da izbrani ponudnik ponuja prav igralni center ter večnamensko igralo proizvajalca Benz Sport GmbH + Co. KG Nemčija, irelevantne. Dalje je iz listin pod Prilogo 4 razbrati, da podjetje Sius AG, Švica, sicer res ponuja opremo za strelišče, ki izpolnjuje nekatere zahteve naročnika, vendar pa to še ne dokazuje, da izbrani ponudnik ponuja prav opremo za strelišče proizvajalca Sius AG, Švica, saj naročnik ni nikjer zahteval opreme za strelišče prav tega proizvajalca, izbrani ponudnik pa – glede na to, da naročnik navedbe proizvajalca opreme v ponudbi ni zahteval – podatka o proizvajalcu opreme za strelišče ni nikjer navedel. Ker s fotokopijo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu tehničnih specifikacij za vrata športne dvorane za skladišče in revizijska vrata za razne športne naprave, predložene pod Prilogo 5, vlagatelj ne uspe izkazati, da izbrani ponudnik ponuja prav vrata proizvajalca Pfullendorfer vratni sistemi, kot to po vsebini smiselno zatrjuje v zahtevku za revizijo, so irelevantne preostale predložene listine vlagatelja pod Prilogo 5, s katerimi dokazuje resničnost svojih navedb v zvezi s povezavo med podjetjema Pfullendorfer vratni sistemi ter Žoli šport, d.o.o.

Ob upoštevanju dejstva, da naročnik ni zahteval, posledično pa izbrani ponudnik v ponudbi ni navedel proizvajalcev ponujene opreme (kot tudi ne drugih podatkov o konkretni opremi, ki jo ponuja), ter ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj ni uspel izkazati navedb o tem, da izbrani ponudnik ponuja opremo zgoraj navedenih proizvajalcev, na katere je oprl vse svoje nadaljnje navedbe v tem delu zahtevka za revizijo, ni najti podlage za zaključek, da bi moral izbrani ponudnik navedena podjetja priglasiti kot podizvajalce. Tudi v kolikor bi vlagatelj uspel izkazati, da navedena podjetja dejansko so proizvajalci ponujene opreme izbranega ponudnika, pa navedena ugotovitev – ob dejstvu, da vlagatelj ne zatrjuje, da izbrani ponudnik v obravnavanem postopku ponuja opremo, ki jo bodo proizvajalci izdelali specifično le za potrebe konkretnega javnega naročnika in da gre torej v tem smislu za posebno prilagojeno dobavo – še vedno ne bi zadoščala za zaključek, da bi moral izbrani ponudnik navedena podjetja priglasiti kot podizvajalce (smiselno prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi, št. 018-038/2019).

Na koncu je Državna revizijska komisija obravnavala še vlagateljeve navedbe, da naj bi izbrani ponudnik zavedel naročnika s tem, ko je izjavil, da sam opravlja servis ponujene opreme, saj da za servisiranje tovrstne opreme ni pooblaščen, v izjavi pa ni navedel, da lahko servisiranje zagotavlja preko drugega pooblaščenega serviserja. S temi navedbami vlagatelj po vsebini smiselno zatrjuje, da lahko servis opreme opravlja zgolj pooblaščeni serviser, kar izbrani ponudnik ni, pri čemer pa slednji v ponudbeni dokumentaciji ni navedel, da lahko servisiranje zagotavlja preko pooblaščenega serviserja.

V zvezi z zagotavljanjem servisa je naročnik v točki »2.1.2. Pogoji za sodelovanje« poglavja »2.1 POGOJI ZA PRIZNANJE SPOSOBNOSTI«, vsebovanega v 2. delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, določil:

»/…/Ponudnik mora imeti organiziran servis za dobavljeno in montirano opremo ali mora zagotoviti servisiranje s strani pooblaščenega servisa, po možnosti čim bližje lokaciji Športnega centra Luče, in sicer najmanj za čas garancijske dobe. Ponudnik mora zagotoviti odzivni čas največ 24 ur od prejema poziva s strani uporabnika opreme ali s strani naročnika./…/«.

Iz citirane določbe izhaja, da je naročnik alternativno zahteval, da mora ponudnik bodisi sam imeti organiziran servis za dobavljeno in montirano opremo bodisi mora zagotoviti servisiranje opreme pri pooblaščenem serviserju. Ob (med strankama nespornem) dejstvu, da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji izjavil, da bo servis dobavljene ter montirane opreme opravljal sam, ter ob sočasnem upoštevanju dejstva, da naročnik ni izrecno zahteval, da lahko ponudnik sam opravlja servis zgolj v primeru, če je hkrati tudi pooblaščeni serviser opreme, so zgoraj izpostavljene navedbe vlagatelja neutemeljene.

Državna revizijska komisija na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je kršil določila ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno ter mu oddal javno naročilo, zaradi česar je zahtevek za revizijo, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, tj. takse, plačane v znesku 11.031,26 EUR.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 31. 5. 2019

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- LESNINA MG OPREMA, d.d., Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana,
- Občina Luče, Luče 106, 3334 Luče,
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o.p., d.o.o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.