018-070/2019 Pošta Slovenije Maribor, d.o.o

Številka: 018-070/2019-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Pisarniški stoli« in na podlagi pritožbe, ki jo je vložila družba Hit Preless d.o.o., Žlebe 1, Medvode, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 5. 2019

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo brez številke, z dne 6. 5. 2019. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih pogojev, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških vlagatelja, nastalih v pritožbenem postopku, se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 5. 3. 2019 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 001223/2019-W01.

Naročnik je dne 17. 4. 2019 sprejel Odločitev št. 0007/2019/0007/MVB/6, s katerim je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi Pro-Tom d.o.o., Jelšane 3c, Jelšane (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe. V obrazložitvi se nahaja tabela s cenami vseh štirih ponudnikov, ki so jih ponudili pred in po izvedenih pogajanjih. Naročnik je navedel, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) najugodnejša.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 29. 4. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj je predlagal, naj se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj je navedel, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz razloga, ker ne ustreza vsem tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije (hrbtišče ponujenega stola nima zahtevane »S« oblike, temveč je le rahlo ukrivljeno) in predlagal, naj navedeno potrdi strokovnjak ustrezne tehnične stroke.

Naročnik je dne 6. 5. 2019 s sklepom (brez številke) zahtevek za revizijo zavrgel in zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da vlagatelju ob dejstvu, da je oddal pravočasno ponudbo, priznava interes za dodelitev javnega naročila. Zatrjuje, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila preverjal dopustnost vseh prispelih ponudb, kar je razvidno iz odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika (Odločitev št. 0007/2019/0007/MVB/6, z dne 17. 4. 2019), kjer je v tabeli za ocenjevanje upošteval vse štiri prispele ponudbe. Navedeno, pojasnjuje naročnik, je razvidno tudi iz poročila, ki ga je pripravila njegova strokovna komisija (Poročilo o oddaji javnega naročila po postopku naročila male vrednosti, z dne 17. 4. 2019) in iz analize ponudb, ki je bila izvedena po opravljenih pogajanjih (Analiza: Nabava pisarniških stolov, z dne 15. 4. 2019). Iz obeh navedenih dokumentov, zatrjuje naročnik, je razvidno, da je bil opravljen pregled vseh štirih prejetih ponudb. Ker je vlagateljeva ponudba uvrščena na tretje mesto, vlagatelj pa ponudbe drugouvrščenega ponudnika ni izpodbijal, mu z domnevno kršitvijo ni in ne more nastati nikakršna škoda. Ker vlagatelj nima aktivne legitimacije, je zahtevek za revizijo zavrgel.

Zoper naročnikov sklep o zavrženju je vlagatelj dne 13. 5. 2019 pravočasno vložil pritožbo. Vlagatelj predlaga, naj se njegovi pritožbi ugodi in razveljavi naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Vlagatelj priznava, da iz Poročila strokovne komisije, z dne 17. 4. 2019, izhaja, da so vse štiri ponudbe dopustne. Z naročnikom se strinja tudi v tem, da je podobna ugotovitev razvidna tudi iz Analize ponudb po pogajanjih, z dne 15. 4. 2019. A vlagatelj pri tem opozarja, da sta bila oba navedena dokumenta priložena šele k odločitvi, s katero je naročnik odločil o zahtevku za revizijo (in ga zavrgel) in ne tudi k izpodbijani odločitvi. Zatrjuje, da bi moral naročnik v obrazložitev odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika jasno in nedvoumno zapisati, da je pregledal in ovrednotil vse štiri ponudbe ter da so vse štiri ponudbe tudi dopustne. Naročnik je v obrazložitvi zapisal, da so do roka za oddajo ponudb pravočasno prispele štiri ponudbe, poleg tega je v razpredelnici navedel njihove vrednosti pred in po izvedenih pogajanjih. Iz obrazložitve je tudi razvidno, da je bil izveden en krog pogajanj ter da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in najugodnejša. Ob navedenem, zatrjuje vlagatelj, ni mogel niti moral vedeti, da so vse štiri ponudbe dopustne, saj v kolikor bi bil s tem seznanjen, bi zahteval vpogled tudi v ponudbo izbranega ponudnika in se nato odločil, ali bo sploh vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj še navaja, da glede na ceno drugouvrščenega ponudnika domneva, da tudi ta ponudba (iz istega razloga kot ga je navedel pri izbranem ponudniku) ni dopustna. Vlagatelj še opozarja, da izpodbijana odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ne ustreza standardu obrazloženosti, česar ob vložitvi zahtevka še ni mogel vedeti. Naročnik pa je s pomanjkljivo obrazložitvijo kršil tudi temeljni načeli preglednosti in enakopravnosti.

Po preučitvi pritožbe in pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem pritožbenem postopku je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN s tem, ko je vlagatelju odrekel aktivno legitimacijo in zahtevek za revizijo zavrgel.

26. člen ZPVPJN določa, da je izkazovanje aktivne legitimacije v postopku revizije procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva. ZPVPJN torej meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje z izkazovanjem aktivne legitimacije.

Aktivno legitimacijo v predrevizijskem in revizijskem postopku ureja ZPVPJN v 14. členu. Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Iz navedene določbe izhaja, da morata biti za priznanje aktivne legitimacije hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1) interes za dodelitev naročila in (2) izkazan nastanek škode ali vsaj možnost nastanka škode zaradi domnevne kršitve naročnika. Vlagatelj mora torej, da bi se mu priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo (poleg interesa za dodelitev naročila), vsaj verjetno izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njegov pravni položaj tako, da mu je ali da bi mu lahko zaradi tega nastala škoda.

Šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN). V obravnavanem primeru je vlagatelj (o čemer med njim in naročnikom ni spora, navedeno pa potrjuje tudi odstopljena dokumentacija) oddal pravočasno ponudbo in s tem izpolnil prvi del pogoja za priznanje aktivne legitimacije, kot ga opredeljuje ZPVPJN.

Glede nastanka škode oziroma možnosti njenega nastanka kot drugega pogoja za priznanje aktivne legitimacije gre pojasniti, da mora biti ta povezana z zatrjevano kršitvijo in se v vsakem postopku ugotavlja posamično, ob upoštevanju danih okoliščin konkretnega primera (na primer predmeta naročila, vrste postopka, faze postopka, konkretnih očitkov, ki so predmet zahteve za pravno varstvo, ipd.). Zakon za priznanje aktivne legitimacije ne zahteva konkretiziranja škode, ampak zahteva le izkaz določene stopnje verjetnosti njenega nastanka. Da pa bi bila možnost nastanka škode verjetna, mora biti podana (vsaj hipotetična) vzročna zveza med zatrjevano naročnikovo kršitvijo pravil o javnem naročanju (zatrjevanim protipravnim ravnanjem) in zatrjevanim prikrajšanjem na strani vlagatelja, ki je nastalo (ali bi utegnilo nastati) zaradi naročnikove kršitve teh pravil (škodno posledico). Če med zatrjevano kršitvijo in možnostjo nastanka škode ni mogoče vzpostaviti vzročne zveze, tudi ni mogoče govoriti o aktivni legitimaciji v smislu 14. člena ZPVPJN.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrgel z obrazložitvijo, da se je vlagateljeva ponudba uvrstila na tretje mesto, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo, kljub temu, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila preverjal dopustnost vseh prispelih ponudb, ni zatrjeval, da je nedopustna tudi ponudba drugouvrščenega ponudnika (vlagatelj je zatrjeval, da je nedopustna zgolj ponudba izbranega ponudnika), posledično pa ni izkazal, da bi mu lahko bilo, če si se njegove revizijske navedbe izkazale za utemeljene, javno naročilo dodeljeno v okviru predmetnega postopka javnega naročanja.

Vlagatelj se sicer strinja z naročnikom v tem, da je iz obeh dokumentov, na katera se sklicuje naročnik (iz Poročila o oddaji javnega naročila po postopku naročila male vrednosti, z dne 17. 4. 2019 in Analize ponudb, z dne 15. 4. 2019), razvidno, da je naročnik v konkretnem primeru presojal dopustnost vseh širih prejetih ponudb in da so vse štiri ponudbe tudi dopustne. A hkrati pravilno opozarja, da je naročnik navedena dokumenta priložil šele k sklepu, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel (o tem, da sta bila dokumenta priložena šele k sklepu, s katerim je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel, med strankama tudi sicer ni spora, navedeno dejstvo pa potrjuje tudi odstopljena dokumentacija) in zatrjuje, da iz odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika tega ni mogel ugotoviti. Nasprotno, naročnik zatrjuje, da je že iz odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika razvidno, da je preverjal dopustnost vseh štirih ponudb. Kot navaja naročnik, navedeno izhaja iz tabele za ocenjevanje, kjer je upošteval vse štiri prispele ponudbe. Podobna ugotovitev pa je razvidna tudi iz ostale dokumentacije, ki jo vodi v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, in sicer iz Poročila o oddaji javnega naročila po postopku naročila male vrednosti, z dne 17. 4. 2019, in Analize ponudb, z dne 15. 4. 2019.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da iz odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ni razvidno, da je naročnik presojal dopustnost vseh štirih prejetih ponudb. Vlagatelj pravilno ugotavlja, da je iz obrazložitve odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika razvidno le, da so vse štiri ponudbe pravočasne ter da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) najugodnejša. V odločitvi se nahaja tudi tabela s cenami vseh štirih sodelujočih ponudnikov (brez DDV), ki so jih ponudili pred in po izvedenih pogajanjih, poleg tega je naročnik v njej tudi zapisal, da je bil izveden en krog pisnih pogajanj, vendar pa iz navedenih podatkov ni mogoče razbrati, da so dopustne vse štiri prejete ponudbe. Vlagatelj tako upravičeno opozarja, da bi v primeru, če bi bil z dejstvom o tem, da so dopustne vse štiri prejete ponudbe seznanjen že z odločitvijo o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma če bi naročnik oba dokumenta, ki ju prilaga šele k sklepu, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel, priložil že k izpodbijani odločitvi o izbiri najugodnejšega ponudnika, zahteval vpogled tudi v ponudbo drugouvrščenega ponudnika in se nato odločil, ali bo sploh vložil zahtevek za revizijo. Poleg tega tudi zatrjuje, da glede na ceno, ki jo je ponudil drugouvrščeni ponudnik, domneva, da je tudi ta ponudba nedopustna iz istega razloga, kot ga je navedel pri izbranem ponudniku oziroma da tudi ta ponudba ne ustreza naročnikovi točno določeni strokovni zahtevi iz razpisne dokumentacije.

Ker je nastalo situacijo (z nedosledno obrazložitvijo odločitve o oddaji javnega naročila) povzročil naročnik, je Državna revizijska komisija vlagateljevi pritožbi ugodila in odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Naročnik mora, če bo ugotovil obstoj vseh ostalih procesnih predpostavk, o zahtevku za revizijo odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija še pripominja, da sta v nadaljevanju možni dve varianti. Če bosta bodisi naročnik bodisi Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, se bo postopek oddaje predmetnega javnega naročila ponovno vrnil v fazo presoje in vrednotenja ponudb (v tem primeru bodo neizbrani ponudniki, torej tudi vlagatelj, zoper novo odločitev lahko ponovno vložili zahtevek za revizijo). Če pa bosta naročnik in Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila oziroma v konkretnem primeru ugotovila, da ponudba izbranega ponudnika (torej ponudnika, ki se je po vnaprej predvidenem merilu za ocenitev ponudb uvrstil na prvo mesto) dopustna, pa bo presoja (ne)dopustnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika tudi sicer irelevantna.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je odločitev o stroških, ki jih je priglasil vlagatelj, pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 29. 5. 2019

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
- Pro-Tom d.o.o., Jelšane 3c, Jelšane,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.