018-051/2019 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-051/2019-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje aktivne mrežne opreme v UKC« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba NIL Podatkovne komunikacije d.o.o., Baragova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 5. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji naročila št. 845080106-068-18/8, z dne 7. 3. 2019.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 20.653,98 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 25. 10. 2018 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 007462/2018-B01.

Naročnik je dne 7. 3. 2019 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 845080106-068-18/8, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo družbi Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da sta obe prejeti ponudbi dopustni in da je ponudba izbranega ponudnika ugodnejša od vlagateljeve ponudbe. Izbrana ponudba je (ob upoštevanju treh meril za izbiro najugodnejšega ponudnika) prejela 92 točk, vlagateljeva ponudba pa 85,61 točke.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 18. 3. 2019 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da naj se odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer mu vpogled v ključne dokumente sicer ni bil omogočen, vendar je že iz razpoložljivih podatkov lahko ugotovil, da ponudba ni dopustna. Vlagatelj zatrjuje, da je bil izbrani ponudnik pozvan k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na merilo 2, pri čemer je moral navesti kadre, ki jih prijavlja za izpolnjevanje pogoja iz točke 6.7 in kadre, ki jih prijavlja za pridobitev točk po merilu 2. Vlagatelj opozarja, da naročnik v točki 2 izrecno navedel, da mora biti iz ponudbe jasno razvidno, katere kadre ponudnik prijavlja za izpolnitev pogoja in katere za pridobitev točk po merilu 2. Iz dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je za izpolnjevanje pogoja iz točke 6.7 navedel 5 kadrov, 3 kadre pa je ponudil za pridobitev točk (z identiteto kadrov, opozarja vlagatelj, se ni mogel seznaniti). Na podlagi navedene dopolnitve je nato naročnik izbranemu ponudniki po merilu 2 dodelil 8 točk, kar pomeni, da za en kader ni prejel nobene točke. Vlagatelj zatrjuje, da je takšno pozivanje nezakonito oziroma v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), saj je izbrani ponudnik šele naknadno konkretiziral, kateri kader naj se ocenjuje v okviru merila. Na ta način je izbrani ponudnik vplival na razvrstitev ponudbe v okviru meril, saj bi npr. kader, ki ga je navedel v dopolnitvi in za katerega ni prejel nobene točke, lahko vključil tudi med kadre, s katerimi je izkazoval usposobljenost iz točke 6.7. Ob navedenem in ob upoštevanju zahtev iz točke 6.7 tudi ne more vzdržati argumentacija, da je vseeno, katerega izmed 8 kadrov je izbrani ponudnik (naknadno) določil v smislu izpolnitve pogoja in kateri kader je ponudil v okviru merila. Da v skladu z ZJN-3 ni dopustno pozvati na dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na merila, pa je v več odločitvah zapisala tudi že Državna revizijska komisija. Vlagatelj se sklicuje na odločitev št. 018-052/2017 in navaja, da je iz nje razvidno, da ni dopustno nikakršno spreminjanje ponudbe v delu, ki se nanaša na merila in da to ni dovoljeno niti v primeru, ko poseg ne vpliva na vrstni red med ponudbami. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik izbranega ponudnika ne bi smel pozvati na navedeno dopolnitev, izbrani ponudnik pa tako po merilu 2 ne bi prejel 8 točk, s čimer bi se njegova ponudba uvrstila na prvo mesto. V konkretnem primeru javno naročilo ni bilo oddano ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, ponudba izbranega ponudnika pa je iz navedenega razloga tudi nedopustna. Poleg tega naknadno nominirana kadra tudi sicer ne bi smela prejeti točk. Iz dopolnitve ponudbe je razvidno, da je izbrani ponudnik v točki 2.2 navedel 2 kadra s certifikatom CCIE R&S (od katerih eden ni prejel nobene točke) in enega s certifikatom CCIE Collaboration. Ker strokovnjak s certifikatom CCIE Collaboration v okviru kadrovskega pogoja ni bil zahtevan, poleg tega področje združenih komunikacij tudi ne predstavlja dela razpisanega predmeta, izbrani ponudnik za takšen kader ne bi smel prejeti nobene točke. Vlagatelj še navaja, da je bilo v točki 6.3 razpisne dokumentacije zahtevano, da mora imeti ponudnik v času oddaje ponudbe in ves čas trajanja pogodbe s strani proizvajalca opreme Cisco priznano najvišjo stopnjo usposobljenosti in pristojnosti na naprednem nivoju pri integraciji in zagotavljanju vzdrževanja ter delovanja aktivne komunikacijske opreme tega proizvajalca (Gold Cetrifiation). Podobno dokazilo je zahtevano tudi v točki 6.4 - v tej točki je zahtevano, da mora imeti ponudnik ob podpisu pogodbe s proizvajalcem opreme Cisco sklenjeno pogodbo za neposreden dostop do proizvajalčevih centrov za tehnično podporo. Skladno s točko 6.5 pa je moral biti ponudnik (s strani proizvajalca opreme Cisco) specializiran za področji Advanced Enterprise Networks Architecture in Advanced Data Center Architecture. Vlagatelj navaja, da mu na vpogledu ni bil omogočen vpogled v navedene dele ponudbe izbranega ponudnika, zato je prepričan, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz točk 6.3, 6.4 in 6.5. Vlagatelj še navaja, da mu ni bil omogočen vpogled niti v tisti del ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanaša na merilo 3, saj mu je bil v tem delu prikazan le dokument »Predstavitev koncepta in organizacija ponudnika«, katerega vsebina je bila označena kot poslovna skrivnost. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da eden izmed nominiranih kadrov (vlagatelj domneva, da gre za osebo S.V.) ni zaposlen pri izbranem ponudniku, zato bi moral biti prijavljen kot podizvajalec (vlagatelj v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-182/2018). Poleg tega vlagatelj tudi domneva, da je v ponudbi izbranega ponudnika nominirana tudi oseba D.S., vendar zaradi onemogočanja vpogleda v ponudbo ne more z gotovostjo ugotoviti, na kakšni podlagi bo sodelovala pri izvedbi razpisanega posla, vlagatelj pa je prepričan, da ta oseba prav tako ni zaposlena pri izbranem ponudniku.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 29. 3. 2019, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zatrjuje, da se absolutna prepoved v delu, ki se nanaša na merila, nanaša le na termina dopolnitev in popravek (šesti odstavek 89. člena ZJN-3), ne pa tudi na pojasnjevanje ponudbene dokumentacije. Pojasnjevanje torej ni absolutno nedopustno, saj samo po sebi pomeni zgolj pojasnilo vsebine obstoječih dokumentov. Vendar se je tudi skozi prakso Državne revizijske komisije izkazalo, da ima lahko pojasnjevanje različne učinke, zaradi česar je potrebno pojasnilo razumeti kot relativno omejitev in jo presojati na konkretnih primerih. Pojasnilo pa v obravnavanem primeru ni ustvarjalo možnosti špekulacij, ki bi lahko kakorkoli vplivale na vsebino njegove ponudbe (na izkazovanje izpolnjevanja pogojev ali ostalih naročnikovih zahtev ali celo na razvrščanje ponudbe glede na merila). Njegova ponudba v delu, ki se nanaša na kadre, ni bila pomanjkljiva, saj je vsebovala nominacijo vseh kadrov, ki bodo izvajali razpisano storitev in vsa dokazila, ki so bila zahtevana tako v zvezi s pogoji, kakor tudi merili. Poleg tega ni zanemarljivo, da so bile zahteve, ki jih mora izpolnjevati kader za pridobitev točk po merilu 2, celo manj stroge od zahtev, ki jih je moral izpolniti kader za priznanje sposobnosti. Izbrani ponudnik navaja, da ga je naročnik pozval k navedbi kadrov, ki so nominirani za izpolnjevanje pogojev in k navedbi kadrov, ki jih je nominiral za pridobitev točk po merilu 2. Zatrjuje, da je iz njegova ponudba razvidno, da gre za dokazila o statusu CCIE za naslednje kadre: 1. G.D. (CCIE R&S), 2. S.V. (CCIE R&S), 3. D.S. (CCIE R&S), 4. D.K. (CCIE SEC), 5. M.J. (CCNP WIFI), 6. M.P. (CCIE R&S), 7. J.S (CCIE Collaboration) in 8. K.P. (CCIE R&S). V okviru pojasnila ponudbe pa je podal pojasnilo o tem, kateri kadri so predvideni za izpolnitev pogoja iz točke 6.7 (to so osebe G.D. - CCIE R&S, 2. S.V. - CCIE R&S, 3. D.S. - CCIE R&S, 4. D.K. - CCIE SEC in 5. M.J. - CCNP WIFI), in kateri za pridobitev točk po merilu 2 (1. M.P. - CCIE R&S, 3. J.S - CCIE Collaboration in 3. K.P. - CCIE R&S). K pojasnilu pa je ponovno predložil še vsa dokazila, ki so že bila predložena. Glede na to, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, na kakšen način ali v kakšni obliki je potrebno podati informacije v zvezi s kadri, je v tem delu ni dopustno interpretirati v njegovo škodo. Izbrani ponudnik še navaja, da je naročnik jasno definiral merilo 2, poleg tega je iz zahtev, ki se nanašajo na kadre (točka 1.6), razvidno, da naročnik dopušča tudi sodelovanje s kadri, ki niso njegovi zaposleni. Naročnik torej dopušča tudi sodelovanje na podlagi drugega pravnega razmerja, pri čemer vrste pravnega razmerja ni opredelil, pač pa je zahteval le, da ponudnik v tem primeru predloži pogodbe, iz katerih bo razvidno, da bo kader s ponudnikom sodeloval ves čas trajanja pogodbenega razmerja. Izbrani ponudnik navaja, da je nominiral kadre, ki so bodisi v delovnem razmerju bodisi v drugem pravnem razmerju. Temelj pravnega razmerja pa pri vseh kadrih ni enak in je odvisen od vsebine sodelovanja: od predmeta, načina, trajanja sodelovanja ter ostalih okoliščin (plačila, obsega pooblastil, odgovornosti in konkurenčne klavzule), od vprašanja, ali gre za sodelovanje z gospodarskim subjektom ali s fizično osebo, ki ni registrirana za opravljanje elementov itd… Izbrani ponudnik citira 14. točko uvodnega dela direktive 2014/24/EU in ugotavlja, da je bistvenega pomena, ali oseba in/ali subjekt ponuja opravljanje storitev. Ekonomska dejavnost je definirana v 5. členu ZDDV-1, in katere je razvidno, da ne glede na to, ali gre za opravljanje pridobitne dejavnosti (skladno z ZGD-1) ali nepridobitne dejavnosti (skladno z Zakonom o zavodih), pravnoorganizacijska oblika ni relevantna pri opredelitvi gospodarskega subjekta po ZJN-3, na enakem izhodišču pa temelji tudi praksa Sodišča EU (sodba sodišča EU v zadevi C-305/08). Iz ustaljene prakse je torej mogoče ugotoviti, da pravnoorganizacijska oblika v nobeni državi članici ne bi smela predstavljati omejitve za možnost sodelovanja v postopkih javnega naročanja. To pomeni, da je potrebno jasno razločevati fizično osebo, ki opravlja dejavnost kot samostojni podjetnik (s.p.) od fizične osebe, ki dejavnosti ne opravlja, skladno z vsem navedenim pa je potrebno razumeti tudi prakso Državne revizijske komisije. Izbrani ponudnik še navaja, da se v okviru merila 2 dodatno točkuje kader s statusom CCIE, pri čemer se status CCIE razlaga splošno in se ga ne omejuje na nobeno izmed klasifikacij standarda CCIE, navedeno pa pomeni, da se ocenjuje tudi tisti kader s pridobljenim certifikatom CCIE, ki ni certifikat CCIE Routing & Switching ali CCIE Security. Izbrani ponudnik še navaja, da je v ponudbi do roka za predložitev ponudbe predložil vse tri izjave, podpisane in žigosane s strani vodje prodaje Cisco Systems, s katerimi je izkazal izpolnjevanje zahtev iz točk 6.3, 6.4 in 6.5. Izbrani ponudnik še navaja, da je naročnik (v okviru merila 3) s 4 točkami točkoval ponudbo v primeru, če »ponudnik razpolaga z rešitvijo, ki omogoča oddaljen nadzor in spremljanje naprav in povezav«. Predmet točkovanja je torej zgolj razpolaganje z rešitvijo in ne tudi njena vsebina, poleg tega bi mu z razkritjem opisa rešitve lahko nastala škoda, zato jo je označil kot poslovno skrivnost. Izbrani ponudnik še navaja, da bi bilo zakonsko nedopustno fizično osebo, ki ne opravlja dejavnosti in je v delovnem razmerju, imenovati kot podizvajalca. To bi pomenilo delo na črno. Izbrani ponudnik navaja, da z imenovanimi kadri sodeluje v obliki delovnega razmerja, v obliki podizvajalskega razmerja (s subjekti, ki opravljajo dejavnost na trgu) ali v obliki drugega sodelovanja, npr. podjemne pogodbe (s subjekti, ki ne opravljajo dejavnosti na trgu). Med slednje, pojasnjuje izbrani ponudnik, uvršča kader, s katerim sodeluje skozi daljše časovno razdobje, a se hkrati ne šteje za podizvajalca. Skladno s četrtim odstavkom 5. člena ZDDV-1 pa takšne fizične osebe ni dopustno imenovati za podizvajalca.

Naročnik je z dokumentom št. 845080106, z dne 10. 4. 2019, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Zatrjuje, da so vlagateljevi očitki o tem, da je bil izbrani ponudnik nedopustno pozvan k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na merila, neutemeljeni. Izbrani ponudnik je bil namreč pozvan, naj za (že) nominirane osebe opredeli, katere prijavlja za izpolnjevanje pogoja iz točke 6.6 in katere za pridobitev točk po merilu 2. Pri tem ni bilo kršeno določilo petega odstavka 89. člena ZJN-3, saj je izbrani ponudnik pojasnil že podane informacije, naročnik pa je ravnal transparentno, poleg tega je zagotovil tudi enakopravno obravnavo ponudnikov. V tem delu, zatrjuje naročnik, ni šlo za dopolnitev ponudbe, ki bi imela za posledico morebitno drugačno razvrstitev ponudbe, saj izbrani ponudnik ni navajal novih oseb, temveč je že naveden kader zgolj razporedil. Poleg tega vse navedene osebe izpolnjujejo zahteve iz Obrazca 1. Naročnik še navaja, da je bil vlagatelj na vpogledu seznanjen z dejstvom, da izbrani ponudnik ne dovoli vpogleda v dokument z nominacijo kadrov, bodo pa vsi dokumenti, tudi tisti, ki so označeni kot poslovna skrivnost, na voljo Državni revizijski komisiji. Naročnik v zvezi s tem še opozarja, da vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo tudi sicer ni uspel podpreti svojih trditev. Naročnik še navaja, da za pridobitev točk po merilu 2 ustrezajo tudi takšni strokovnjaki, ki nimajo zgolj certifikatov CCIE (R&S) ali CCIE Security, zadoščajo torej tudi katerikoli drugi certifikati CCIE. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na zahteve iz točk 6.3, 6.4 in 6.5. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil vse dokumente, ki so zahtevani v navedenih točkah. Ker pa jih je označil kot zaupne, s čimer je bil vlagatelj na vpogledu seznanjen, vlagatelj ni smel vpogledati vanje. Naročnik še navaja, da je v merilu 3 predvidel prejem točk v primeru, če bodo ponudniki izkazali, da razpolagajo z rešitvijo, ki omogoča oddaljen nadzor in spremljanje naprav in povezav. Za pridobitev točk je torej zadoščalo dejstvo, da ponudnik z rešitvijo razpolaga in ne sama vsebina rešitve. Naročnik nadalje navaja, da je v točki 1.6 dopustil možnost, da ponudniki sodelujejo tudi s kadri, ki niso zaposleni pri ponudniku ter da je izbrani ponudnik nominiral tudi kadre, ki niso zaposleni pri njemu. Poleg tega vlagatelj zgolj predpostavlja, da oseba D.S. ni zaposlena pri izbranem ponudniku. Ker izbrani ponudnik za navedeno osebo ni predložil nobene pogodbe, je upravičeno sklepal, da je zaposlen pri njemu.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 15. 4. 2019, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vztraja pri očitkih iz zahtevka za revizijo, in navaja, da naročnik sam priznava, da je izbranega ponudnika pozval na pojasnilo v delu, ki se nanaša na merila. Očitno torej je, da izbrani ponudnik v ponudbi ni jasno opredelil, katere osebe prijavlja kot pogoj in katere v okviru meril oziroma je to storil šele po roku za oddajo ponudb. Vlagatelj citira peti odstavek 89. člena ZJN-3 in opozarja, da se predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je mogoče objektivno preveriti pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe. V konkretnem primeru pa dejstvo, katere osebe je izbrani ponudnik nominiral kot pogoj in katere v okviru meril, ni objektivno preverljivo, saj ni mogoče ugotoviti poslovne volje izbranega ponudnika glede vloge posameznega kadra v ponudbi pred rokom za oddajo ponudbe, temveč je ta podatek izbrani ponudnik navedel šele v dopolnitvi, torej po roku za oddajo ponudb. Pri tem je irelevantno, ali se poseg izbranega ponudnika poimenuje kot dopolnitev ali kot pojasnilo, saj gre v obeh primerih za nedopusten poseg v ponudbo v delu, ki se nanaša na merila. Zato ni mogoče slediti naročniku, da je pri tem spoštoval načelo transparentnosti in enake obravnave ponudnikov, saj je bil izbrani ponudnik s tem, ko je kadre razporedil šele z dopolnitvijo, torej po tem, ko se je že seznanil s konkurenčnimi ponudbami, v boljšem položaju. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikom, da v konkretnem primeru ne gre za dopolnitev ponudbe, ki bi imela za posledico morebitno drugačno razvrstitev ponudb, saj eden izmed nominiranih kadrov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, prav tako pa tudi ni upravičen do točk v okviru merila. Naročnikove navedbe, ki se nanašajo na kader s certifikatom CCIE Collaboration, pa so v nasprotju z namenom razpisne dokumentacije, po vlagateljem mnenju pa gre tudi za nedopustno razlago razpisne dokumentacije po roku za oddajo ponudb. Iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da mora ponudnik razpolagati z vsaj štirimi najvišje usposobljenimi strokovnjaki z veljavnim certifikatom CCIE, od katerih morajo imeti vsaj trije certifikat CCIE (R&S) in vsaj en CCIE Security. Nadalje je iz razpisne dokumentacije razvidno, da dobi dodatne točke kader s statusom CCIE nad minimalnimi naročnikovimi zahtevami iz točke 6.7. Kakršenkoli drug certifikat (razen CCIE - R&S in CCIE Security) pa je tudi glede na predmet povsem brez pomena in naročniku ne prinaša nobene dodane vrednosti. Vlagatelj še opozarja, da naročnik v zvezi s kadrom D.S. zgolj sklepa, da je zaposlen pri izbranem ponudniku, kar pomeni, da naročnikova ugotovitev o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika temelji na domnevah in ne na objektivno preverjenem dejstvu. Poleg tega se naročnik do očitkov, ki se nanašajo na dokazila iz točk 6.3. 6.4 in 6.5, ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je izbranega ponudnika nezakonito pozval k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na eno izmed meril. Zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik za kader s certifikatom CCIE Collaboration ne bi smel prejeti točk. Navaja še, da mu vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ni bil omogočen v delih, ki se nanašajo na dokazila iz točk 6.3, 6.4 in 6.5, zato meni, da izbrani ponudnik zahtev iz teh točk ni izpolnil. Prav tako mu ni bil omogočen vpogled v tisti del ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanaša na merilo 3. Navaja tudi, da eden izmed kadrov izbranega ponudnika (oseba S.V.) ni zaposlen pri izbranem ponudniku, zato bi moral biti prijavljen kot podizvajalec. Poleg tega je v ponudbi izbranega ponudnika nominirana tudi oseba D.S., za katero je vlagatelj prav tako domneva, da ni zaposlena pri izbranem ponudniku.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala tisti vlagateljev očitek, ki se nanaša na dokazila iz točk 6.3, 6.4 in 6.5. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da mu vpogled v te dele ponudbe izbranega ponudnika ni bil omogočen, zato meni, da izbrani ponudnik zahtev iz navedenih točk ni izpolnil.

Naročnik je v točkah 6.3, 6.4 in 6.5 Obrazca 1 (Ugotavljanje sposobnosti) postavil naslednje zahteve (enake zahteve naročnika izhajajo tudi iz točk 1.2, 1.3 in 1.4 Strokovnih zahtev):

»6.3. Ponudnik mora imeti v času oddaje ponudbe (Dokazilo 1) in za ves čas trajanja te pogodbe (Dokazilo 2) s strani proizvajalca opreme Cisco priznano najvišjo stopnjo usposobljenosti in pristojnosti na naprednem nivoju pri integraciji in zagotavljanju vzdrževanja in delovanja aktivne komunikacijske opreme tega proizvajalca (Gold Certification).

Dokazilo 1: S podpisom in žigom opremljena pisna izjava proizvajalca opreme Cisco ali fotokopija kakršnegakoli drugega uradnega dokazila oziroma certifikata, izdanega s strani proizvajalca opreme Cisco, ki dokazuje stopnjo usposobljenosti.

Dokazilo 2: Izpolnjen in potrjen obrazec Priloga 1 k ponudbi - Izjava ponudnika v pdf obliki.

6.4. Ponudnik mora imeti ob podpisu pogodbe z naročnikom, s proizvajalcem opreme Cisco sklenjeno pogodbo za neposreden dostop do proizvajalčevih centrov za tehnično podporo, štiriindvajset ur dnevno vse dni v letu, in za dobavo vseh popravkov ter vseh izdaj programske opreme in strojno programske opreme v sklopu iste funkcionalnosti v času trajanja pogodbe z naročnikom storitve.

Dokazilo: Izjava proizvajalca opreme Cisco, s katero izjavlja, da je seznanjen, da ponudnik sodeluje v postopku oddaje javnega naročila za vzdrževanje aktivne mrežne opreme Cisco, katere proizvajalec je, in da bo v primeru, če bo ponudnik izbran v predmetnem javnem naročilu, z njim sklenil pogodbo za neposreden dostop do proizvajalčevih centrov za tehnično podporo (štiriindvajset ur dnevno vse dni v letu) in za dobavo vseh popravkov in vseh izdaj programske in strojno-programske opreme v sklopu iste funkcionalnosti v času trajanja pogodbe z naročnikom.

6.5. Ponudnik mora biti s strani proizvajalca opreme Cisco specializiran za naslednji področji: Advanced Enterprise Networks Architecture in Advanced Data Center Architecture.

Dokazilo: S podpisom in žigom opremljena pisna izjava proizvajalca opreme Cisco ali fotokopija kakršnegakoli drugega uradnega dokazila oziroma certifikata, izdanega s strani proizvajalca opreme Cisco, da je ponudnik specializiran za navedeni področji.«

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da so vanjo priložena zahtevana dokazila iz vseh treh točk. Izbrani ponudnik je predložil Prilogo 1 k ponudbi, s podpisom katere je potrdil s strani naročnika vnaprej pripravljen tekst, in sicer da bo »ves čas trajanja te pogodbe, s strani proizvajalca opreme Cisco zagotavljal priznano najvišjo stopnjo usposobljenosti in pristojnosti na naprednem nivoju pri integraciji in zagotavljanju vzdrževanja ter delovanja aktivne komunikacijske opreme tega proizvajalca in da lahko naročnik v času trajanja pogodbe nenajavljeno preverja, ali ima priznano najvišjo stopnjo usposobljenosti in pristojnosti«.

Izbrani ponudnik je predložil tudi preostala tri zahtevana dokazila, ki jih je podpisal in žigosal proizvajalec opreme Cisco (vsi trije dokumenti so bili izdani dne 5. 12. 2018). Iz prve izjave je razvidno, da ima izbrani ponudnik priznano najvišjo stopnjo usposobljenosti (status Cisco Gold Certified Partner) in je s tem pooblaščen in usposobljen za prodajo in vzdrževanje programske opreme Cisco, iz druge izhaja, da bo proizvajalec opreme Cisco z izbranim ponudnikom (v primeru zakupa ustreznih Cisco storitev) sklenil pogodbo za neposreden dostop do proizvajalčevih centrov za tehnično podporo (štiriindvajset ur dnevno, vse dni v letu) in za dobavo vseh popravkov ter vseh izdaj programske opreme in strojno programske opreme v sklopu iste funkcionalnosti v času trajanja pogodbe z naročnikom, v tretji izjavi pa je navedeno, da ima izbrani ponudnik obe zahtevani specializaciji - Advanced Enterprise Networks Architecture in Advanced Data Center Architecture.

Državna revizijska komisija je zavrnila tudi tisti vlagateljev očitek, ki se nanaša na merilo 3 (Ponudnik razpolaga z rešitvijo, ki omogoča oddaljen nadzor in spremljanje naprav in povezav). Vlagatelj v zahtevku za revizijo očita naročniku, da mu v tem delu vpogled v ponudbo nezakonito (v nasprotju z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3) ni bil omogočen.

Ker med naročnikom in vlagateljem sicer ni spora o tem (o čemer se je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika prepričala tudi Državna revizijska komisija), da izbrani ponudnik razpolaga z rešitvijo, ki omogoča oddaljen nadzor in spremljanje naprav in povezav, zato vlagatelj za vpogled v ta del ponudbe izbranega ponudnika nima pravnega interesa. Za pridobitev 4 točk po merilu 3 je namreč (kot pravilno opozarjata tako izbrani ponudnik, kakor tudi naročnik) zadoščalo že samo razpolaganje z navedeno rešitvijo (in torej ne tudi njena vsebina), poleg tega je bila ponudba izbranega ponudnika v tem delu označena kot poslovna skrivnost.

Vsi naslednji vlagateljevi očitki se tako ali drugače nanašajo na kadre, ki jih je ponudil izbrani ponudnik. Naročnik je v točki 1.6.1 Strokovnih zahtev postavil naslednje kadrovske zahteve (enake kadrovske zahteve so razvidne tudi iz točke 6.7 Obrazca 1 - Ugotavljanje sposobnosti):

»1.6.1 Ponudnik mora razpolagati s kadrom, ki je strokovno usposobljen za izvajanje storitve vzdrževanja opreme, in sicer morajo biti:

- Vsaj štirje (4) najvišje usposobljeni strokovnjaki z veljavnim certifikatom CCIE (Cisco Certified Internetwork Expert) - od tega morajo biti:
- vsaj trije najvišje usposobljeni strokovnjaki oziroma eksperti za WAN in LAN (CCIE Routing & Switching),
- vsaj en najvišje usposobljen strokovnjak oziroma ekspert za področje varnosti (CCIE Security).
- Vsaj en (1) usposobljeni strokovnjak z veljavnim certifikatom za brezžična omrežja (CCNP-Wireless).

Dokazilo: kopija potrdila o pridobljenih znanjih/certifikatih

V primeru, da ponudnik prijavi kadre, ki niso njegovi zaposleni, ponudnik v ponudbo priloži dokazila o sodelovanju (pogodbo), iz katerih je razvidno, da bo kader s ponudnikom sodeloval glede predmeta naročila in ves čas trajanja predmetnega naročila.«

Naročnik je v obravnavanem primeru predvidel, da se bodo kadri ocenjevali tudi v okviru enega izmed treh meril za ocenjevanje ponudb (merilo 2 - Število prijavljenega kadra s statusom CCIE (Cisco Certified internetwork expert) nad minimalnimi naročnikovimi zahtevami iz pogoja 6.7 Obrazca 1), ki ga je utežil s 16 % ponderjem.

Naročnik je navedeno merilo opisal v Dodatku k navodilom ponudnikom (2. točka - Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika), in sicer:

»V primeru, da bo ponudnik prijavil večje število kadrov s statusom CCIE (Cisco Certified internetwork expert) od zahtevanih 4, bo naročnik ponudniku za vsak dodatno prijavljen kader, ki ustreza zahtevam, priznal 4 točke. Najvišje možno doseženo število točk po tem merilu je 16 točk, in sicer:

Prijavljeni štirje (4) najvišje usposobljeni strokovnjaki z veljavnim certifikatom CCIE (Cisco Certified Internetwork Expert) od tega: - vsaj trije najvišje usposobljeni strokovnjaki oziroma eksperti za WAN in LAN (CCIE Routing & Switching) in vsaj en najvišje usposobljen strokovnjak oziroma ekspert za področje varnosti (CCIE Security) …………………..0 točk,

Dodatno prijavljen eden (1) najvišje usposobljen strokovnjak z veljavnim certifikatom CCIE (Cisco Certified Internetwork Expert) ……………………………………………………4 točke,

Dodatno prijavljena dva (2) najvišje usposobljena strokovnjaka z veljavnim certifikatom CCIE (Cisco Certified Internetwork Expert) ……………………………………………8 točk,

Dodatno prijavljeni trije (3) najvišje usposobljeni strokovnjaki z veljavnim certifikatom CCIE (Cisco Certified Internetwork Expert) …………………………………………………..12 točk,

Dodatno prijavljeni štirje (4) najvišje usposobljeni strokovnjaki z veljavnim certifikatom CCIE (Cisco Certified Internetwork Expert) …………………………………………..16 točk.«

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije je eden izmed ponudnikov podal naslednjo pripombo:

»Naročnik v razpisni dokumentaciji zahteva vsaj štiri najvišje usposobljene strokovnjake z veljavnim certifikatom CCIE, od tega mora biti vsaj trije najvišje usposobljeni strokovnjaki oziroma eksperti za WAN in LAN (CCIE Routing & Switching) ter en najvišje usposobljen strokovnjak oziroma ekspert za področje varnosti (CCIE Security). In v kolikor ima izvajalec še dodatne štiri strokovnjake, dobi dodatne točke, kar nedvoumno kaže na to, da je razpis preferirano napisan za trenutnega izvajalca predmetnih storitev. S preferiranjem trenutnega izvajalca se je naročnik odločil, da bo vsem preostalim ponudnikom onemogočil oddati konkurenčno ponudbo in trenutnemu izvajalcu omogočil oddati ponudbo z bistveno višjo ceno kot je bilo to v prejšnjem razpisu oz. je potrebno za gospodarno ravnanje.«

Naročnik je podal naslednji odgovor (pripomba in odgovor sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 20. 11. 2018):

»Naročnik zahteva štiri strokovnjake s certifikatom CCIE in enega s certifikatom CCNP, dodatno pa nagrajuje ponudnika z večjim številom ekspertov (CCIE), ker predstavlja to za naročnika večjo varnost.«

Državna revizijska komisija je najprej zavrnila vlagateljevo navedbo o tem, da bi moral naročnik v ocenjevanje uvrstiti zgolj in samo tisti nominirani kader izbranega ponudnika, ki razpolaga bodisi s certifikatom CCIE Routing & Switching bodisi s certifikatom CCIE Security. Vlagateljev očitek je sicer smiseln, saj strokovnjak s certifikatom CCIE Collaboration v okviru kadrovskega pogoja ni bil zahtevan, poleg tega vlagatelj pravilno opozarja tudi, da področje združenih komunikacij ni predmet javnega naročila. A ker iz opisa zgoraj citiranega merila 2 ne izhaja, da se bodo v ocenjevanje uvrstili le tisti strokovnjaki, ki imajo certifikate CCIE Routing & Switching in CCIE Security oziroma iz razloga, ker so bile v obravnavanem primeru zahteve, ki jim je moral zadostiti kader za pridobitev točk po merilu 2, manj stroge od zahtev, ki jih je moral izpolniti kader za priznanje sposobnosti, je v zvezi s tem potrebno strinjati z izbranim ponudnikom in naročnikom, da so za pridobitev točk ustrezali strokovnjaki, ki razpolagajo s katerimkoli certifikatom CCIE.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja oziroma v kolikor je menil, da bi moral naročnik v okviru merila 2 ocenjevati le tiste eksperte, ki razpolagajo s certifikatom CCIE Routing & Switching ali CCIE Security) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji oziroma v obravnavanem primeru ugotovi, da so bili ponudniki za kader, ki razpolaga s katerimkoli certifikatom CCIE, upravičeno deležni 4 dodatnih točk.

Vlagatelj tudi očita naročniku, da je bil izbrani ponudnik nezakonito pozvan k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na merilo 2, pri čemer je moral navesti kadre, ki jih prijavlja za izpolnjevanje pogoja iz točke 6.7 in kadre, ki jih prijavlja za pridobitev točk po merilu 2.

Državna revizijska komisija tudi temu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je nominiral naslednje osebe:

1. G.D. (CCIE Routing & Switching),
2. S.V. (CCIE Routing & Switching),
3. D.S. (CCIE Routing & Switching).
4. D.K. (CCIE Security),
5. M.J. (CCNP Wireless),
6. M.P. (CCIE Routing & Switching),
7. J.S. (CCIE Collaboration) in
8. K.P. (CCIE Routing & Switching).

Iz pojasnila, ki ga je izbrani ponudnik podal po naročnikovem pozivu, je razvidno, da s prvimi petimi kadri izpolnjuje pogoj iz točke 6.7 razpisne dokumentacije, zadnje tri pa je nominiral za pridobitev točk po merilu 2. Izbrani ponudnik tako s podanim pojasnilom ni posegel v merilo, saj je za (že v ponudbi) nominiran kader zgolj pojasnil, s katerimi kadri izpolnjuje pogoj in kateri (trije) strokovnjaki naj se vrednotijo v okviru merila. Pojasnilo izbranega ponudnika tako v obravnavanem primeru ni ustvarjalo možnosti špekulacij, ki bi lahko vplivale na ponudbeno vsebino (na izkazovanje izpolnjevanja pogoja ali na razvrščanje ponudbe glede na merila). Ponudba izbranega ponudnika torej v delu, ki se nanaša na kadre, ni bila pomanjkljiva, saj je vsebovala nominacijo vseh kadrov, ki bodo sodelovali pri razpisani storitvi, poleg tega je izbrani ponudnik za kadre že v ponudbi predložil tudi dokazila o certifikatih. Naročnik je v obravnavanem primeru zahteval od ponudnikov, da morajo razpolagati vsaj s tremi strokovnjaki za WAN in LAN (CCIE Routing & Switching), z vsaj enim ekspertom za področje varnosti (CCIE Security) in vsaj enim kadrom z veljavnim certifikatom za brezžična omrežja (CCNP- Wireless), v okviru meril pa je, kot že izhaja iz te obrazložitve, predvidel prejem dodatnih točk za kateregakoli strokovnjaka z veljavnim CCIE certifikatom. Ker je izbrani ponudnik ponudil zgolj enega strokovnjaka s certifikatom CCIE Security (s čimer je izpolnil pogoj) in enega s certifikatom CCNP Wireless (torej s certifikatom, ki se v okviru merila sploh ni vrednotil, bil pa je zahtevan v okviru pogoja) ter enega s certifikatom CCIE Collaboration (torej s certifikatom, ki ni bil zahtevan za izpolnitev pogoja iz točke 6.7, se je pa takšen strokovnjak, kot že izhaja iz te obrazložitve, vrednotil v okviru merila), je izbrani ponudnik s podanim pojasnilom dejansko zgolj pojasnil, s kateri tremi (izmed petih nominiranih ekspertov s certifikatom CCIE Routing & Switching) je izpolnil pogoj in katera dva eksperta s tega področja naj se ocenita v okviru merila 2. V obravnavanem primeru torej izbrani ponudnik ni (kot to zatrjuje vlagatelj) kadrov »naknadno nominiral«, saj so bili kadri in dokazila o njihovih certifikatih nominirani oziroma predloženi že v njegovi ponudbi.

Zadnja dva vlagateljeva očitka se nanašata na kadra S.V. in D.S. Vlagatelj navaja, da mu vpogled v kadre ni bil omogočen, a kljub temu domneva, da navedeni osebi nista zaposleni pri izbranem ponudniku, zato bi morala biti nominirana kot podizvajalca.

Prvi odstavek 81. člena ZJN-3 določa, da lahko gospodarski subjekt glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Iz navedene določbe izhaja, da ni nujno, da je gospodarski subjekt sam sposoben izvesti javno naročilo neposredno z lastnimi sredstvi oz. zmogljivostmi, temveč zadošča, da izkaže, da razpolaga z zadostnimi sredstvi oz. zmogljivostmi za izvedbo javnega naročila. Pravica gospodarskega subjekta, da uporabi zmogljivosti drugih subjektov, pa je v določenih primerih omejena. Tako lahko gospodarski subjekt glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami uporabi zmogljivost drugih subjektov le, če bodo ti drugi subjekti izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Izpostavljena omejitev uporabe zmogljivosti drugih subjektov predstavlja novost glede na preteklo javno naročniško zakonodajo in prinaša bistvene spremembe glede pravice ponudnika, da uporabi zmogljivosti drugih subjektov v okviru javnega naročila (prim. sodbo Sodišča EU C-324/14, Partner Apelski Dariusz, ECLI:EU:C:2016:214, točke 88 do 91, in sodba Sodišče EU, C-223/16, Casertana Costruzioni, ECLI:EU:C:2017:685).

Če torej gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov glede izkazovanja navedenih pogojev, morajo drugi subjekti, katerih zmogljivost uporablja gospodarski subjekt, sodelovati pri izvedbi javnega naročila. V drugem odstavka 81. člena ZJN-3 je tudi določeno, da naročnik v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 preveri, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev. Kot pravilno opozarja tudi vlagatelj, lahko (skladno z določbami ZJN-3) tudi fizična oseba nastopa kot ponudnik. Skladno s 7. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je namreč ponudnik gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo, pri čemer gospodarski subjekt pomeni katerokoli fizično ali pravno osebo ali skupino teh oseb, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki na trgu ali v postopkih javnega naročanja ponuja izvedbo gradenj, dobavo blaga ali izvedbo storitev (6. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da v njej nastopata dva partnerja in dva podizvajalca - vodilni partner Telekom Slovenije d.d., Ljubljana, partner Mrežne tehnologije Verso d.o.o., Ljubljana in podizvajalca Flane d.o.o., Ljubljana in Mrežne tehnologije Verso d.o.o., Zagreb. V ponudbi izbranega ponudnika je predložen tudi Dogovor o sodelovanju (dokument, z dne 4. 12. 2018), sklenjen med vodilnim partnerjem in osebo S.V., torej z enim izmed nominiranih strokovnjakom s certifikatom CCIE Routing & Switching, ki ga je izbrani ponudnik nominiral v okviru pogoja iz točke 6.7. Iz navedenega dogovora je razvidno, da naj bi oseba S.V. sodelovala pri izvajanju predmetnega javnega naročila, in sicer v vlogi eksperta s certifikatom CCIE Routing & Switching. Navedeno pa pomeni, da naj bi ta kader dejansko opravljal dela, za katera se zahtevajo njegove zmogljivosti. Oseba S.V. naj bi torej izvajala storitve, ki so potrebne za izvedbo razpisanega posla, oziroma storitve, ki so neposredno povezane s predmetom javnega naročila. Vlagatelj zato pravilno opozarja, da izbrani ponudnik v zvezi s tehnično in strokovno sposobnostjo očitno uporablja zmogljivosti drugih subjektov oziroma da izbrani ponudnik zahtevanih človeških virov za izvedbo javnega naročila ne izkazuje v celoti z lastnim kadrom, pač pa še (vsaj) z eno osebo, ki ni zaposlena pri njemu.

Državna revizijska komisija se strinja z izbranim ponudnikom, da naročnik v obravnavanem primeru dopušča tudi sodelovanje s kadrom, ki ni zaposlen pri izbranem ponudniku. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji, b točki 1.6.1 zapisal:

»V primeru, da ponudnik prijavi kadre, ki niso njegovi zaposleni, ponudnik v ponudbo priloži dokazila o sodelovanju (pogodbo), iz katerih je razvidno, da bo kader s ponudnikom sodeloval glede predmeta naročila in ves čas trajanja predmetnega naročila.«

Naročnik je v konkretnem primeru tudi zahteval, da ponudniki predstavijo vse fizične in pravne osebe, ki nastopajo v ponudbi in prevzemajo dela (naročnik je v razpisni dokumentaciji izrecno zahteval izpolnjen ESPD obrazec za vse gospodarske subjekte, ki v kakršnikoli vlogi sodelujejo v ponudbi), pri čemer je, kot izhaja iz zgoraj citiranih navodil, opredelil tudi vloge, v katerih te osebe lahko nastopajo (kot samostojni ponudnik, kot partner ali kot podizvajalec - točka 3.1.1 Splošnih navodil ponudnikom).

Ker javno naročilo izvede ponudnik oziroma skupina ponudnikov (prim. 1. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3) ali pa ga ponudnik izvede s podizvajalci (prim. 94. člen ZJN-3), bi moral izbrani ponudnik, kot pravilno zatrjuje tudi vlagatelj, navedeno osebo v ponudbi predstaviti kot podizvajalca ali kot partnerja. Takšno stališče je Državna revizijska komisija zavzela že v več svojih odločitvah, med drugim tudi v odločitvi št. 018-182/2018, na katero opozarja vlagatelj.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da se naročnik do očitka, ki se nanaša na kader S.V. sploh ni opredelil, podobne očitke, ki se nanašajo na osebo D.S. pa je zavrnil zgolj s pavšalno ugotovitvijo o tem, da je »glede na dejstvo, da izbrani ponudnik zanj ni predložil nobene pogodbe, upravičeno sklepal, da je zaposlen pri izbranemu ponudniku«. Vlagatelj zato pravilno opozarja, da naročnik ni preveril, ali je izbrani ponudnik izpolnil vse zahteve iz razpisne dokumentacije in posledično, ali je ponudba izbranega ponudnika dopustna. S tem, ko je naročnik predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, kljub temu, da iz njegove ponudbe očitno izhaja, da izbrani ponudnik (vsaj) z enim kadrom uporablja zmogljivost drugega subjekta oziroma da v ponudbi ni predstavil vseh sodelujočih gospodarskih subjektov pri izvedbi javnega naročila, je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudbe izbranega ponudnika opraviti skladno z določili ZJN-3 in ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa. Ker je naročnik vlagatelju v delu, ki se nanaša na kadre, odrekel vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kadrov pa očitno ni preverjal niti sam (kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik v primeru, če za posamezen kader v ponudbi ni bila predložena pogodba o sodelovanju, sklepal, da gre za kader, ki je zaposlen pri izbranem ponudniku, poleg tega se do očitka o statusu kadra S.V. ni izrekel niti v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo), naj navedeno preveri pri vseh nominiranih kadrih. Naročnik naj upošteva tudi, da se, skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, lahko dopolnitev, popravek, sprememba ali pojasnilo ponudbe nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva v višini plačane takse. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala priglašene stroške za plačano takso v višini 20.653,98 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ljubljani, dne 27. 5. 2019




Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije








Vročiti:

- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana,
- NIL Podatkovne komunikacije d.o.o., Baragova ulica 5, Ljubljana,
- Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana,
- Mrežne tehnologije Verso d.o.o., Dunajska cesta 116, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.