018-047/2019 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Številka: 018-047/2019-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter dr. Mateje Škabar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in instalacija sistema za slikanje gelov in membran«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Labena, d.o.o., Verovškova ulica 64, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mitja Lamut, Pražakova ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Večna pot 113, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 5. 2019

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Dobava in instalacija sistema za slikanje gelov in membran«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« (št. 402-17/2018 z dne 7. 3. 2019).

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v višini 667,20 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, objavil na Portalu javnih naročil dne 21. 12. 2018, pod številko objave JN008720/2018-W01 (popravki objavljeni dne 4. 1. 2019 (dvakrat) ter dne 14. 1. 2019).
Dne 7. 3. 2019 je naročnik na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji naročila« (št. 402-17/2018 z dne 7. 3. 2019), iz katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku MIKRO+POLO, d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Cenejšo ponudbo ponudnika Omega, d.o.o., je naročnik izključil kot nedopustno, vlagateljeva ponudba pa je bila po merilu ponudbene cene (kot edinem merilu za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe) manj ugodna od ponudbe izbranega ponudnika.
Vlagatelj je z vlogo z dne 14. 3. 2019 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila. V zahtevku izpostavlja, da so pojasnila (dopolnitve) izbranega ponudnika o tem, ali ponujen sistem vsebuje vse SPECTRA kapsule, integriran PC ter integriran zaslon na dotik, neustrezna in nepravilna ter bistveno odstopajo od dejanskega stanja opreme, ki jo je ponudil ta ponudnik. Slednji je tudi večkrat samoiniciativno dopolnil tehnične podatke, ki pa ne odražajo pravega tehničnega stanja opreme.
Vlagatelj tako izpostavlja:
- da je izbrani ponudnik večkrat spreminjal brošure proizvajalca Viber za opremo Fusion FX. Prvotno preložene brošure so enake brošuram na spletni strani omenjenega proizvajalca, na njih pa ni najti modela Fusion FX6 EDGE v celotnem nazivu, kot ga navaja izbrani ponudnik v svoji ponudbi. Ravno tako se z vsebino brošure ne sklada vlagateljeva navedba v ponudbi, da ponujena oprema vsebuje integriran PC in zaslon na dotik. Iz naknadno poslane brošure izhaja spremenjeno ime modela iz Fusion FX v Fusion FX6, zahtevam naročnika so prilagojene tudi specifikacije, in sicer splošna kvantna učinkovitost, šum in temen tok ter opcijsko integriran računalnik z možnostjo povezave z zaslonom na dotik. Ob zadnji dopolnitvi so bile, ponovno z namenom prilagajanja naročnikovim zahtevam, razširjene še specifikacije kvantne učinkovitosti, in sicer iz splošnih na specificirane valovne dolžine;
- da je izbrani ponudnik ob dopolnitvi ponudbe za aparat Fusion FX6 EDGE navedel kvantno učinkovitost, ki se ne sklada z zahtevami, saj v območju med 525 nm in 800 nm dosega 50-70 % (QE), kar je manj, kot je zahtevano (tj. 50-75 %). Na spletu ni najti dostopnih informacij, ki bi potrjevale dopisane specifikacije, zato vlagatelj zahteva preveritev podatkov glede kvantne učinkovitosti;
- da za sistem Fusion FX6 EDGE iz brošure, navodil za uporabo in podatkov s spleta ni razvidno, da ima vgrajen računalnik z zaslonom na dotik, referenčna enota pa ni enaka tisti, ki jo je ponudil izbrani ponudnik;
- da sistem, ki ga ponuja izbrani ponudnik, nima tovarniško vgrajenega računalnika in posledično nima vgrajenih datotek, ki so pomembne za kalibracijo sistema in uporabo protokolov, ki zagotavljajo pravilne rezultate;
- da ponujeni sistem (»One-click-to-the-image«) ne zagotavlja protokolov, ki omogočajo aktivacijo in avtomatsko zajemanje slik, kot je bilo to zahtevano v tehničnih specifikacijah; ponujeni sistem namreč omogoča zgolj avtomatsko zajemanje slik, ne pa tudi aktivacije;
- da ponujeni sistem ne omogoča avtomatske normalizacije detekcije vseh detektiranih proteinov in zato ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev naročnika.
V povzetku vsega navedenega vlagatelj meni, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna in bi jo naročnik moral izključiti. Vlagatelj meni tudi, da zgolj njegova oprema v celoti ustreza vsem razpisnim pogojem. Naročnik je po vlagateljevem prepričanju pri pregledu in ocenjevanju ponudb kršil določila 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ravnal pa je tudi v nasprotju s šestim odstavkom tega, saj je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Vlagatelj zato predlaga, da se njegovemu zahtevku ugodi in se izpodbijana odločitev o oddaji javnega naročila v celoti razveljavi. Vlagatelj v stroškovniku navaja stroške plačane takse za vložitev zahtevka.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 21. 3. 2019 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in vlagateljeve revizijske navedbe zavrnil.
Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s Sklepom, št. 402-17/2018 z dne 3. 4. 2019, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik izpostavlja, da predmetno javno naročilo oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, v katerem lahko naročnik ponudnikom omogoči izkazovanje izpolnjevanja vseh zahtev z ESPD ali drugo lastno izjavo. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer v Razpisnem obrazcu št. 8, določil minimalne tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati ponujeni sistem za slikanje gelov in membran, s podpisom navedenega obrazca pa so ponudniki pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdili, da ponujeni sistem tam postavljene zahteve izpolnjuje. Naročnik je od ponudnikov zahteval še predložitev predračuna, kjer so morale biti vse postavke opremljene s cenami, določil pa je tudi, da mora ponudbena cena vsebovati vse elemente, ki so razvidni v ponudbenem predračunu s tehničnimi specifikacijami in v tekstualnem delu. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi predložil podpisan Razpisni obrazec št. 8, s čemer je izkazal izpolnjevanje tehničnih zahtev. Ravno tako je predložil lasten predračun, iz katerega so razvidne tehnične specifikacije ponujene opreme in na katerem so vse ponujene postavke tudi cenovno ovrednotene. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil tudi določeno javno dostopno dokumentacijo – brošure v zvezi s ponujeno opremo. Izbrani ponudnik je po prepričanju naročnika tako predložil vse zahtevane dokumente in na zahtevan način izkazal izpolnjevanje postavljenih tehničnih zahtev. Naročnik v skladu z tretjim odstavkom 47. člena ZJN-3 ni bil dolžan preverjati obstoja in vsebine navedb iz ponudbe izbranega ponudnika, kljub temu pa se je odločil dodatno preveriti resničnost posameznih navedb v ponudbi izbranega ponudnika, saj določene izmed zahtevanih tehničnih lastnosti iz predloženih brošur niso bile razvidne. Naročnik izbranega ponudnika ni pozival na dopolnitev ponudbe, saj so bile v tej že predložene vse zahtevane informacije oziroma dokumentacija, temveč je od njega zahteval le določena dodatna pojasnila. S slednjimi izbrani ponudnik tako tudi ni dopolnjeval ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije.
Glede konkretnih revizijskih navedb v zvezi z spreminjanjem brošur naročnik ugotavlja, da ni jasno, katere določbe razpisne dokumentacije oz. ZJN-3 naj bi bile kršene, s tem povezane navedbe pa so pravno nerelevantne. Glede revizijskih navedb v zvezi s kvantno učinkovitostjo naročnik ponavlja, da je bil kot način izpolnjevanja postavljenih tehničnih zahtev predviden razpisni obrazec 8, ki ga je izbrani ponudnik tudi predložil v svoji ponudbi. Iz brošur, predloženih v ponudbi, podatki o kvantni učinkovitosti kamere pri posameznih valovnih dolžinah niso razvidni, kar pa ne omogoča sklepanja, da podatki, navedeni na obrazcu 8, niso pravilni. V dopolnjeni brošuri, ki jo je predložil izbrani ponudnik v okviru pojasnila ponudbe, so sicer navedeni podatki, ki se ne skladajo povsem z zahtevanimi vrednostmi, vendar pa so si ti podatki sami s seboj v nasprotju – navedena kvantna učinkovitost pri valovni dolžini 525nm je 76%, kar se ne sklada s podatkom o kvantni učinkovitosti pri valovnih dolžinah 525-800nm (kar zajema tudi valovno dolžino 525nm), ki naj bi bila 50-70%. Naročnik je po tem, ko je tudi od proizvajalca opreme pridobil potrdilo, da ta izpolnjuje vse postavljene zahteve, zaključil, da ni razloga, da ne bi verjel navedbam v ponudbi izbranega ponudnika, oziroma da ni dokazov, ki bi zanesljivo kazali, da so te navedbe neresnične oziroma napačne, zato je ponudbo ocenil kot ustrezno. Naročnik dodaja, da tudi vlagatelj ni podal konkretnih navedb oziroma predložil dokazov, ki bi dokazovali, da ponujeno blago ne izpolnjuje postavljenih zahtev. Naročnik zavrača tudi revizijske navedbe glede zahtevanega vgrajenega računalnika z zaslonom na dotik. S tem v zvezi pojasnjuje, da iz obrazca 8 in specifikacije predračuna izbranega ponudnika izhaja, da ponujen sistem navedeno zahtevo izpolnjuje. Da je v ponujen sistem mogoče opcijsko vgraditi tudi integriran računalnik in zaslon na dotik, pa izhaja tudi iz brošure, ki jo je izbrani ponudnik naročniku posredoval ob pojasnitvi ponudbe. Ker vlagatelj ni uspel izkazati, da ponujeni sistem nima tovarniško vgrajenega računalnika in zaslona na dotik, je potrebno po naročnikovem mnenju zavrniti tudi revizijske navedbe glede vgrajenih datotek, pomembnih za kalibracijo sistema in uporabo protokolov. Naročnik dalje izpostavlja, da so vlagateljeve navedbe glede protokolov za avtomatsko aktiviranje in zajemanje slik povsem pavšalne, zato se do njih ni mogoče opredeliti. Izbrani ponudnik je izpolnjevanje te zahteve izkazal na predviden način, naročnik pa navedb s tem v zvezi ni bil dolžan preverjati, saj v njihovo resničnost ni dvomil. Smiselno enako naročnik navaja tudi glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na obstoj zahtevane programske opreme – tudi te navedbe so po naročnikovem mnenju povsem pavšalne. Naročnik kot slednje zavrača tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano nedopusten poziv izbranemu ponudniku k dopolnitvi ponudbe v tehničnem delu ter glede ocene vlagateljeve ponudbe z vidika ekonomske dopustnosti. Ker je bila vlagateljeva ponudba glede na merilo za izbor manj ugodna od ponudbe izbranega ponudnika, je naročniku, ker je ugotovil dopustnost slednje, ni bilo treba preverjati. Naročnik je prepričan tudi, da ni ravnal v neskladju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, saj je od izbranega ponudnika zahteval zgolj dodatna pojasnila oziroma dokazila v zvezi z navedbami v ponudbi, ne pa dopolnjevanja ali spreminjanja ponudbe.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 9. 4. 2019 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in vztrajal pri svojem zahtevku.
Dne 16. 4. 2019 je naročnik na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, s katero se je opredelil do vlagateljeve vloge z dne 9. 4. 2019.
Naročnik je v prilogi dopisa, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 8. 4. 2019, slednji odstopil dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka. Na poziv Državne revizijske komisije je dokumentacijo dopolnil dne 7. 5. 2019.

Po pregledu odstopljene dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku. S tem v zvezi je med strankama sporna dopustnost ponudbe izbranega ponudnika, in sicer z vidika izpolnjevanja več postavljenih tehničnih zahtev.
ZJN-3 v 29. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3.
Iz citiranih določil ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, pri čemer je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe ta, da mora ponudba ustrezati zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah. V skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične zahteve specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom, ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Ponudnik mora v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji, dokazati, da blago izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik (deveti odstavek 68. člena ZJN-3).
Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da blago, ki ga ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje več postavljenih tehničnih zahtev, med drugim tudi zahteve po kvantni učinkovitosti kamere. Vlagatelj s tem v zvezi zatrjuje tudi, da je prišlo tekom postopka do nedopustnega spreminjanja ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije.
Z vpogledom v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej med drugim postavil zahtevo, da »ponujena oprema izpolnjuje vse minimalne tehnične zahteve navedene v razpisnem obrazcu št. 8 – izjava o izpolnjevanju tehničnih zahtev«. Med tehničnimi zahtevami, navedenimi v Razpisnem obrazcu št. 8, je naročnik navedel tudi naslednjo zahtevo:
»kamera doseže 70% kvantno učinkovitost (QE) pri 425 nm, QE 75% pri 525 nm ter med 50% in 75% QE pri 525-800 nm«.
V dokaz izpolnjevanja navedene tehnične zahteve (in drugih) je naročnik predvidel že omenjeno izjavo o izpolnjevanju tehničnih zahtev, podano na Razpisnem obrazcu št. 8. Naročnik je v okviru dokumentacije od ponudnikov zahteval tudi predložitev ponudbenega predračuna (Razpisni obrazec št. 17), v katerem so morale biti navedene »vse ponujene postavke, opremljene s cenami«. Naročnik je ob tem zahteval, da mora »ponudbena cena /mora/ vsebovati vse elemente, ki so razvidni v ponudbenem predračunu s tehničnimi specifikacijami in v tekstualnem delu«, ravno tako pa je zahteval tudi, da »ponudnik priloži prospekte, tehnično specifikacijo in vso drugo javno dostopno dokumentacijo ponujene opreme« (strani 2, 13, 14 ter 51 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).
Naročniku je bilo v zvezi z obravnavano tehnično zahtevo prek portala javnih naročil zastavljeno vprašanje: »Pri sistemu za slikanje gelov, ki bi ga vam želeli ponuditi, v katalogih ali specifikacijskih listih nimamo uradnih podatkov o kvantni učinkovitosti pri valovnih dolžinah 525 nm in 525-800 nm. Sistem za slikanje gelov, ki bi vam ga želeli ponuditi pri 425 nm presega mejo QE 70%, ki ste jo določili in sicer ima QE 73% za 425 nm. Vrednost maksimalne QE znaša 77%. Zanima nas če lahko ponudimo tak sistem?« Nanj je naročnik dne 8. 1. 2019 podal naslednji odgovor: »Sistem mora ustrezati navedenim specifikacijam, torej mora imeti navedeno ustrezno kvanto učinkovitost tudi pri valovnih dolžinah nad 525 nm«. Citiran odgovor je na podlagi zadnje povedi prvega odstavka 67. člena ZJN-3 postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v njej med drugim predložil dva dokumenta »Ponudba« (vsebinsko gre za zahtevan predračun), ki se delno razlikujeta glede obsega opisa predmeta javnega naročila, kljub temu pa v delu, relevantnem za presojo obravnavanih revizijskih navedb, iz njiju enotno izhaja, da je predmet ponudbe izbranega ponudnika artikel »FUSION FX6 SPECTRA z eVo-6 kamero«, katere tehnična lastnost je med drugim tudi:
»Kvantna učinkovitost: 70% pri 425 nm, 75% pri 525nm in med 50-75% pri 800nm«.
Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil tudi podpisan Razpisni obrazec 8 ter brošuro, ki se nanaša na artikel z nazivom »Fusion FX«, iz katere pa podatek o kvantni učinkovitosti ne izhaja.
Iz postopkovne dokumentacije je dalje razvidno, da je naročnik dne 28. 1. 2019 na izbranega ponudnika naslovil »Poziv na pojasnitev ponudbe«, v katerem je med zapisal ugotovitev, da »iz predloženih brošur oziroma prospektov (dokument leaflet-fusion-fx.pdf) tudi niso razvidni vsi tehnični podatki o kameri (kvantna učinkovitost, šum in temni tok«. Izbranega ponudnika je naročnik zato pozval k predložitvi dokumentacije, iz katere bodo razvidni vsi relevantni tehnični podatki o kameri, ki jo vsebuje ponujeni sistem (kvantna učinkovitost, šum in temni tok).
Izbrani ponudnik je na naročnikov poziv odgovoril z dopisom z dne 31. 1. 2019, kateremu je priložil brošuro za artikel z nazivom »Fusion FX6«. Iz slednjega glede kvantne učinkovitosti kamere izhaja podatek »Peak Quantum efficiency: 76%« (sam dopis pojasnil v zvezi s kvantno učinkovitostjo ne vsebuje).
Po prejemu navedenega dopisa in brošure je naročnik dne 6. 2. 2019 na izbranega ponudnika naslovil nov »Poziv na pojasnitev ponudbe«. Z njim je izbranega ponudnika pozval k dodatni pojasnitvi ponudbe, »in sicer, kakšna je kvantna učinkovitost ponujene kamere pri valovnih dolžinah 425nm, 525nm ter v območju med 525 in 800nm«. Izbranega ponudnika je ob tem pozval tudi, da predloži »ustrezno dokumentacijo proizvajalca, iz katere bodo ti podatki razvidni«.
Izbrani ponudnik je na navedeni poziv odgovoril s posredovanjem nove brošure za artikel z nazivom »Fusion FX6«, iz katere glede kvantne učinkovitosti izhaja podatek »Quantum efficiency: 73% at 425nm / 76% at 525nm / 50-70% at 525-800 nm«.
Iz spisovne dokumentacije postopka izhaja tudi, da si je naročnik tekom postopka izmenjal več elektronskih poštnih sporočil z osebo A. F., ki je v teh sporočilih predstavljena kot »International Sales Manager« družbe Vilber. Slednja je v predloženih brošurah sicer navedena kot proizvajalec opreme »Fusion FX« oz. »Fusion FX6«. Iz sporočila, ki ga je naročnik omenjeni osebi poslal dne 7. 2. 2019, tako izhaja njegova poizvedba glede kvantne učinkovitost kamere evo6 pri valovnih dolžinah 425nm, 525nm ter v območju med 525 in 800nm. Iz odgovora, ki je bil naročniku posredovan istega dne, izhaja, da je kvantna učinkovitost kamere pri 425 nm 73%, pri 525nm 76% ter pri valovnih dolžinah v območju med 525 in 800nm med 50% in 70%. V nadaljnjem elektronskem sporočilu z dne 12. 2. 2019 naročnik opozarja na nedoslednost, ki naj bi izhajala iz podatka, da je kvantna učinkovitost kamere pri valovnih dolžinah v območju med 525 in 800nm med 50% in 70%, pri valovni dolžini 525nm pa 76%. Iz odgovora naročniku z istega dne izhaja pojasnilo, da je kvantna učinkovitost najvišja pri 525nm in znaša 76%, nato se zniža na 50% proti 800nm. Tako bi moralo biti zapisano obratno – kvantna učinkovitost med 525 in 800nm znaša 70-50% in ne 50-70%. Še istega dne je naročnik na naslovnika poslal novo sporočilo, iz katerega izhaja njegovo mnenje, da bi morala biti kvantna učinkovitost opredeljena kot 50-76% in ne 70%, saj to napeljuje na razumevanje, da je maksimalna kvantna učinkovitost dejansko 70%. V odgovor na navedeno sporočilo je oseba A. F. zapisala: »Yes you are right it should be written this way but for clearer understanding it should be written the other way to avoid confusion.. Indeed QE is 76% at 525nm and we should have written 50-76% but let me ask my colleagues for the chart, I am sorry I am not in the office these days. I will email to you once I have it«. Iz slednjega sporočila v relevantnem delu torej izhaja pojasnilo osebe A. F., da je najvišja kvantna učinkovitost 76% pri 525nm in da bi morali zapisati 50-76%, da pa bo prosila kolege za tabelo in jo sogovorniku poslala, ko jo bo imela. Nadaljnja korespondenca naročnika z omenjeno osebo ali kakršnokoli posredovanje tabel oz. drugih pojasnil iz spisovne dokumentacije ne izhaja.
Državna revizijska komisija na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja v zadevi ugotavlja, da so bili naročniku v fazi preverjanja ponudbe izbranega ponudnika posredovani tehnični podatki ponujenega blaga, ki se razlikujejo od podatkov, navedenih v ponudbi izbranega ponudnika.
V tem sklepu je že bilo pojasnjeno, da je izbrani ponudnik v okviru svoje ponudbe predložil dokument »Ponudba«, v katerem navaja kvantno učinkovitost ponujene kamere, ki je skladna z naročnikovimi zahtevami, ter podpisan Razpisni obrazec 8, na katerem so navedene naročnikove tehnične zahteve glede kamere. Obenem je v ponudbi predložil tudi brošuro, iz katere kvantna učinkovitost kamere ne izhaja.
Iz določil drugega odstavka 89. člena ZJN-3 izhaja zahteva, da naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Kot utemeljeno navaja naročnik, je izjema k navedeni zahtevi predpisana v tretjem odstavku 47. člena ZJN-3, ki določa, da naročniku v postopku naročila male vrednosti ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav v ESPD.
Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da se je naročnik, ne glede na določbo tretjega odstavka 47. člena ZJN-3, v konkretnem postopku oddaje javnega naročila odločil preveriti nekatere navedbe v ponudbi izbranega ponudnika, ki se nanašajo na zatrjevane tehnične lastnosti ponujenega blaga, in sicer (med drugim) navedbe, ki se nanašajo na kvantno učinkovitost ponujene kamere. V tem kontekstu gre razumeti tudi naročnikova poziva, ki ju je poslal izbranemu ponudniku dne 28. 1. 2019 in dne 6. 2. 2019 in s katerima je slednjega pozval k predložitvi ustrezne dokumentacije, iz katere bodo razvidni podatki glede kvantne učinkovitosti kamere. Pri omenjenih pozivih, v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja, ni šlo za poziva k dopolnitvi ponudbe, ker je ta, glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo naročila, že ob oddaji vsebovala vse zahtevane informacije – kot že pojasnjeno, je namreč vsebovala (v za spor relevantnem delu) podpisan Razpisni obrazec 8, dokument Ponudba, ki predstavlja zahtevani predračun, ter (v omejenem obsegu) tehnično dokumentacijo ponujenega blaga. V zvezi s slednjo gre pritrditi stališču naročnika, da je bila zahteva po tem, da »ponudnik priloži prospekte, tehnično specifikacijo in vso drugo javno dostopno dokumentacijo ponujene opreme«, oblikovana tako splošno, da jo je mogoče šteti za izpolnjeno tudi s predložitvijo dokumentov, kot jih je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, iz katerih izhaja zgolj omejen nabor tehničnih podatkov ponujenega blaga.
Vendar pa je ob zapisanem potrebno ugotoviti, da je izbrani ponudnik ob tem, ko je naročniku na njegova poziva predložil dodatno tehnično dokumentacijo (brošuri ponujenega blaga), izkazal drugačne tehnične lastnosti ponujenega blaga v delu, ki se nanaša na kvantno učinkovitost ponujene kamere. Četudi je iz predložene ponudbe tako izhajalo, da slednja znaša »70% pri 425 nm, 75% pri 525nm in med 50-75% pri 800nm« (dokument Ponudba),
- iz brošure, ki jo je izbrani ponudnik naročniku predložil na njegov poziv z dne 31. 1. 2019, izhaja, da znaša največja kvantna učinkovitost kamere 76% in torej ne 75%, kot je bilo prvotno navedeno v ponudbi in kot je zahteval naročnik,
- iz brošure, ki jo je izbrani ponudnik naročniku predložil na njegov poziv z dne 6. 2. 2019, pa, da znaša kvantna učinkovitost kamere:
 pri 425nm 73% in torej ne 70%, kot je bilo prvotno navedeno v ponudbi in kot je zahteval naročnik,
 pri 525nm 76% in torej ne 75%, kot je bilo prvotno navedeno v ponudbi in kot je zahteval naročnik,
 pri 525-800 nm med 50% in 70% in torej ne med 50% in 75%, kot je kot je bilo prvotno navedeno v ponudbi in kot je zahteval naročnik.
V zvezi z navedenim gre opozoriti, da so bile tehnične zahteve naročnika glede kvantne učinkovitosti kamere jasne in nedvoumne in da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni omogočil dopustnih odstopanj (navzgor ali navzdol) od zahtevanih vrednosti. Navedeno izhaja tako iz vsebine dokumentacije (slednja možnosti odstopanj od zahtev ne omenja), načina oblikovanja tehničnih zahtev (omejitev maksimalne kvantne učinkovitosti pri razponu 525-800 nm na 75%, kar ne bi bilo smiselno, če bi naročnik želel dopustiti tudi višje vrednosti), kot tudi iz že citiranega odgovora na vprašanje, ki ga je dne 8. 1. 2019 objavil na portalu javnih naročil in s katerim je (ob vprašanju glede sprejemljivosti kvantne učinkovitosti 73% pri 425 nm in maksimalni kvantni učinkovitosti 77%) ponovno poudaril, da mora »Sistem /mora/ ustrezati navedenim specifikacijam, torej mora imeti navedeno ustrezno kvanto učinkovitost tudi pri valovnih dolžinah nad 525 nm«.
Preverjanje ponudbe, kot ga predvideva drugi odstavek 89. člena ZJN-3, je namenjeno potrditvi obstoja in vsebine podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe. V okviru preverjanja je tako ponudnik na zahtevo naročnika dolžan predložiti dokazila, iz katerih izhaja potrditev informacij (podatkov, navedb, izjav…), ki so bile podane v predloženi ponudbi. Če ponudnik teh ne predloži, je podatke in navedbe iz ponudbe potrebno šteti za neizkazane, zahteve, na katere se ti podatki in navedbe nanašajo, pa za neizpolnjene. Takšne ponudbe posledično tudi ni mogoče šteti za dopustno (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Dodatno gre izpostaviti, da ponudniku v okviru preverjanja ponudbe ne sme biti omogočeno spreminjanje te; slednje je namreč (tako kot dopolnjevanje ponudbe) pridržano zgolj za primere, kadar »so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo« (peti odstavek 89. člena ZJN-3). To še toliko bolj velja v primeru, ko bi se spreminjanje ponudbe nanašalo na tehnične specifikacije predmeta, katerih spreminjanje prepoveduje tudi 2. alineja šestega odstavka 89. člena ZJN-3 (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila).
V konkretnem primeru iz spisovne dokumentacije zadeve izhaja, da izbrani ponudnik naročniku ob preverjanju njegove ponudbe ni posredoval dokazil, ki bi potrjevala obstoj in vsebino podatkov oziroma navedb iz njegove ponudbe, temveč je naročniku, ravno nasprotno, posredoval dokazila, ki podatke oziroma navedbe iz ponudbe neposredno zanikajo. Namesto dokazil o kvantni učinkovitosti ponujene kamere, kot jo je zahteval naročnik in kot je navedena v dokumentu Ponudba (predloženem v okviru ponudbe izbranega ponudnika), je izbrani ponudnik naročniku namreč v odgovor na oba poziva posredoval dokazila, ki vsebujejo podatke o povsem drugačni kvantni učinkovitosti ponujene kamere. V posledici navedenega je potrebno ugotoviti, da izbrani ponudnik ob preverjanju njegove ponudbe bodisi ni izkazal navedb in podatkov v ponudbi (zaradi česar je zahtevo, ki se nanaša na kvantno učinkovitost, potrebno šteti za neizpolnjeno) bodisi je nedopustno spreminjal svojo ponudbo v tehničnem delu. Ne glede na to, kako bi moral naročnik ravnanje izbranega ponudnika pravno opredeliti, pa bi moralo biti v obeh navedenih primerih enako ravnanje naročnika z njegovo ponudbo – naročnik bi moral to zavrniti. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.
Zapisanemu gre dodati, da je naročnik kljub temu, da mu je izbrani ponudnik tekom postopka preverjanja njegove ponudbe posredoval tehnične podatke, ki so v nasprotju s tistimi, navedenimi v njegovi ponudbi, slednje pridobival tudi prek nadaljnje elektronske korespondence z osebo, ki naj bi predstavljala proizvajalca ponujene opreme. Ne glede na to, da ob opisanem dejanskem stanju zadeve podlage za naročnikovo ravnanje ni najti, pa gre ugotoviti, da tudi iz opravljene korespondence ne izhaja potrditev podatkov, navedenih v ponudbi izbranega ponudnika. Iz izmenjanih elektronskih poštnih sporočil namreč izhaja, da kvantna učinkovitost kamere, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, pri 425nm ne znaša 70%, pri 525nm pa ne 75%, kot je zahteval naročnik in kot je bilo navedeno v ponudbi izbranega ponudnika. Korespondenca tudi ne potrjuje podatka, da naj bi pri valovnih dolžinah v območju med 525 in 800nm kvantna učinkovitost znašala med 50% in 75% (kot navedeno v ponudbi), nedvoumno pa ne niti, da naj bi ta znašala med 50% in 76% - ob večkratni potrditvi različnih vrednosti, naročnik kakršnekoli v korespondenci napovedane tabelarične potrditve navedenega podatka namreč ni pridobil ali predložil.
V povzetku zapisanega gre zaključiti, da je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom izkazal nezakonitost naročnikovega ravnanja pri izdaji izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila. Ker naročnik ponudbe izbranega ponudnika, ki tekom postopka preverjanja ni uspel izkazati navedb in podatkov iz ponudbe oz. je svojo ponudbo nedopustno spreminjal v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta, ni zavrnil, temveč je izbranemu ponudniku tudi dodelil predmetno javno naročilo, je s tem ravnal v nasprotju z določbami 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« (št. 402-17/2018 z dne 7. 3. 2019).
Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnavanih navedb ugotovila naročnikovo kršitev v postopku, ugodila postavljenemu zahtevku in razveljavila izpodbijano odločitev, v okviru revizijskega postopka ni vsebinsko obravnavala preostalih revizijskih navedb vlagatelja, ki so podane v smeri utemeljevanja iste kršitve in zahtevka (navedbe glede neizpolnjevanja drugih tehničnih zahtev). Obravnava teh navedb namreč na položaj strank in udeležencev v predmetnem postopku ne bi mogla v ničemer vplivati.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v stroškovniku uveljavlja stroške, nastale z revizijo, v višini 667,20 EUR, kolikor je znašala taksa za vložitev zahtevka za revizijo.
Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu je naročnik, skladno z določili tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, dolžan povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.
Državna revizijska komisija vlagatelju priznava celotne priglašene stroške, tj. stroške takse v višini 667,20 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 27. 5. 2019

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Večna pot 113, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mitja Lamut, Pražakova ulica 10, Ljubljana,
- MIKRO+POLO, d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve – tu.